Malka Čeh, Biopsihosocialni pristop k psihološki travmi in k možnim zdravstvenim posledicam (Hasto idr., 2013)
1. BIOPSIHOSOCIALNI PRISTOP K
PSIHOLOŠKI TRAVMI IN K MOŽNIM
ZDRAVSTVENIM POSLEDICAM
Hasto, J., Vojtova, H., Hruby, R., & Tavel, P. (2013). Biopsychosocial
approach to psychological trauma and possible health consequences.
Neuro endocrinology letters, 34(6), 464-481.
2. Opredelitev in epidemiologija PTSD
• Težave pri opredeljevanju koncepta travmatičnega dogodka (DSM, MKB)
• Različne klinične slike: PSTD, prilagoditvena motnja, depresivna motnja, anksiozna
motnja, somatizacija, odvisnost od PAS, disociativne motnje …
• DSM-5:
• Premik v smeri etiološkega modela: PTSD iz anksioznih motenj v poglavje travmatskih in stresnih
motenj
• Uvedba disociacijskega podtipa: intenzivni strah, občutek nemoči in groze ob dogodku IN
disociativna amnezija, akutna omamljenost, ravnodušje, derealizacija
• Subjektivnost zaznavanja dogodka!
• Psihoanalitične orientacije
• Travma v širšem smislu, čustvena obremenitev, npr. dolgotrajna izpostavljenost neusmiljeni vzgoji
• Klinična praksa
• Travma tipa I: posamični travmatični dogodek
• Travma tipa II: dolgotrajnejša, ponavljajoča se travmatizacija
3. Ključni dejavniki travme
• Travmatični dogodek doživi visok delež populacije
• Majhen delež populacije razvije PTSD
• Dejavniki razvoja PTSD:
• Subjektivna izkušnja izgube nadzora
• Pričakovane negativne posledice za lastno zdravje in prihodnost
• Intenzivnost dogodka
• Trajanje dogodka
• Telesne poškodbe, poškodbe ali smrt druge osebe
• Dodatni dejavniki: slaba družinska in socialna podpora, ženski spol, izkušnja
zgodnje separacije, zgodovina somatske bolezni
4. Biologija PSTD (1)
• Evolucijski vidik
• Preživeli so primerki, si so bili občutljivi na grožnje
• Krepitev nevroanatomskih struktur, ki sodelujejo pri evalvaciji groženj
• Nevroanatomski vidik
• Disfunkcija in atrofija hipokampusa (vzrok ali posledica)
• Hiperaktivnost amigdale otežuje razlikovanje med relevantno in irelevantno
grožnjo
• Zmanjšana aktivnost izvršilnih mrež
• Atrofija medialnega in ventralnega PFC (izvršilne funkcije, inhibicija)
• Z zmanjšan volumen ACC
• HPA os, LC NA sistem, tokokrogi limbičnega sistema in frontalnega korteksa
5. Biologija PSTD (2)
• Nevrokemični vidik (1)
• Nevrokemična neravnovesja: NA DA 5HT
• Vzdrževanje homeostaze temelji na delovanju živčnega, imunskega in
endokrinega sistema = visoko koordiniran sistem
• Interakcije in učinkovanja nevromediatorjev, nevropeptidov, citokinov,
hormonov in drugih molekul
• Neustrezna koncentracija ene molekule povzroči trajne motnje na vseh ravneh
delovanja organizma
6. Biologija PSTD (3)
• Nevrokemični vidik (2)
• Spremembe limbičnih monoaminskih projekcij
• Povišane ravni NA
• Povišano izražanje NET v PFC
• Povišana vzdraženost, občutljivost na dražljaje, okrepljeno kodiranje čustvenih spominov
• Povišane ravni DA
• Vloga DA v patofiziologiji še ni jasna
• Sproščanje mezolimbičnega DA vpliva na HPA
• Lokalno specifične spremembe ravni 5HT
• Amigdala, ventralni striatum, PFC
• Disregulacija anksiogenih in aksiolotičnih odzivov zaradi gor- in dolregulacije receptorjev
• Disregulacija glutamatnega in GABA sistema (amigdala, hipokampus)
• Dolregulacija NPY
7. Biologija PSTD (4)
• Nevrokemični vidik (3)
• Disregulacija HPA osi
• Stalno povišane ravni CRH: pogojeni odzivi strahu, premočna vzdraženost, povečana
občutljivost na dražljaje
• Znižane ravni plazemskega kortizola (!)
• Premočna aktivacija CRH – NA kaskad vodi v podaljšan stresni odziv
• Interakcija med kateholaminskimi in steroidnimi sistemi
• Povišana občutljivost GR receptorjev
• NA in A povečata afiniteto GR receptorjev
• Interakcija CRH in NA na osi amigdala – hipotalamus – LC: integracija endokrinih in
avtonomnih odzivov na stres, pogojevanje strahu, kodiranje čustvenih spominov, vzdraženost
in budnost
8. Biologija PSTD (4)
• Dedni vidik
• Razvoj PTSD je pogojen s številnimi geni, od katerih vsak vrši le zanemarljivi
vpliv (npr. gen za 5HT transporter, za izražanje GR, za vpliv na GR receptorje,
izražanje BDNF, za razgradnjo kateholaminov …)
• Dednost PSTD je ocenjena na 30–40 %
• Epigenetski vidik
• Spremembe v izražanju genov so lahko stabilne, dolgotrajne in specifične za
določene lokacije ter transgeneracijsko prenesene
• Temeljni molekularni mehanizmi
• Metilacija DNA
• Modifikacija histona
• Disregulacija mikroRNA
9. Primer epigenetskega vpliva
Hipometilacija v regiji gena hipokampusnega GR receptorja zaradi
izdatne materinske nege
↓
Več hipokampusnih GR receptorjev
↓
Učinkovitejši negativni povratni mehanizem za izklop HPA osi