SlideShare a Scribd company logo
1 of 12
Download to read offline
Učinkovita raba energije
ustvarja dobičke in delovna mesta
Bojan Žnidaršič
7. november 2013

Projekt »Spodbujamo zelena delovna mesta« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Medijski partner
projekta je Dnevnik, d.d. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko
komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo
uradnega stališča Evropske komisije, Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta."

1
Kaj je problem današnjega sveta in Slovenije?
• Klimatske spremembe, obremenjevanje okolja,
energetska revščina, brezposelnost, apatija,
birokracija, zakonska prenormiranost, korupcija,
nepotizem, strankokracija, osebna neodgovornost, …
• Znotraj teme pa: stroški energije, odvisnost od uvoza,
sredstva za sanacijo stavb in menjavo energentov,
neizkoriščenost lesa za energetske namene,
(ne)znanje, (ne)gospodarjenje z viri, …
Kaj je rešitev za Slovenijo?
• »New deal« za zelena delovna mesta, izobraževanje,
osebna odgovornost, sodelovanje javnosti pri odločanju,
aktivno državljanstvo…
• Znotraj teme pa: energetska sanacija javnih in zasebnih
stavb, uporaba lesne in rastlinske biomase ter ostalih
OVE (sonce, geotermalna energija) za energetske
namene, znanje za celoten spekter gradnje in sanacije
stavb, oblikovanje, inovativnost, korajža - kot je gradnja
stavb v zemlji, sanacija kamnolomov, dobra praksa, …
Danes je razumevanje delovanja stavbe ali lokalne skupnosti
osnova vseh energetskih ukrepov.
Napovedi so nedvoumne
• Constructing modern low-carbon energy infrastructure across Europe
will provide jobs for EU citizens, profits for EU businesses and growth
for EU economies. It will also improve the EU’s energy security,
reducing dependence on expensive fossil fuels imported from riskridden regions, in favour of home-grown energy. In the long-term, this
course we have chosen will help keep our energy bills down.
• Low carbon business is big business: globally, it is worth around €4
trillion a year; 4% annual growth is expected for the next five years; it
supports almost 8 million jobs across Europe, with the capacity for
millions more. EU Member States have a 22% share of this global
market, compared with a 19% share for the US, 13% for China and 6%
for both India and Japan. This is worth over €900bn a year. So the
prizes are significant.
Ambassador Andrew Page, British Embassy Ljubljana
https://www.gov.uk/government/world-location-news/we-can-turn-the-necessary-action-to-tackleclimate-change-into-an-opportunity-not-a-burden
CALIFORNIA’S WORKING DEFINITION OF THE GREEN ECONOMY :
Green or clean is any activity or service that performs at least one of the following:

• Generating and storing renewable energy
• Recycling existing materials
• Energy efficient product manufacturing, distribution, construction, installation,
and maintenance

• Education, compliance and awareness
• Natural and sustainable product manufacturing
Vir: http://www.labormarketinfo.edd.ca.gov/contentpub/GreenDigest/Californias-Draft-DefinitionGreen-Industries.pdf, May 2009
Statistična slika stavb v Sloveniji, januarja 2011
•
•
•
•
•
•
•
•

2.050.189 prebivalcev
813.872 gospodinjstev
845.000 stanovanj
154.000 praznih stanovanj (20%)
Stavbni fond za sanacijo: 83,5 milj. m2
Stanovanjske stavbe s površino 55,7 milj. m2
Poslovne in ostale stavbe s površino 18,9 milj. m2
Industrijske stavbe s površino 8,9 milj. m2
Delež stavb po namenu, zgrajenih v obdobju od leta 1955 do 2000

11%
1%
8%

5%

7%
2%

stan.

66%

admin.

trg.gost.

zdr.šp.izo.

promet

drugo

industrija
Gozd, Slovenija in energija
• Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU, imamo več kot 60%
poraslost z gozdovi. V 20% državnega in 80% zasebnega gozda je 320 mio
m3 lesne zaloge. Posekamo in predelamo le polovico od 8 mio. m3 letnega
prirastka. Na vsakega prebivalca zrastejo vsako leto 4 m3 lesa, poseka pa
se ga pol. Torej 2 m3 zgnijeta. Kje je tu stroka, da bo zagovarjala redno
čiščenje (reden posek), požarno varnost,....
• Izračun pokaže, da vsako leto propade 3 mio m3. Pri ceni 50 €/m3, je to
150 mio €. Recimo, da ga je 1 mio m3 težko posekati in da so 1/3 stroški
sečnje (torej tudi delovna mesta), ostane vrednost 50 mio €, ki nam
dobesedno propade vsako leto. Če ustvari 400 m3 eno delovno mesto,
potem je v zasebnih gozdovih za posek 2 mio m3 letnega prirasta skrito

5.000 delovnih mest.
• Tu so še CO2 in finančni prihranki, saj so sekanci le 20% cene kurilnega
olja. Zgodba se zelo hitro zavrti, ko bo Država (torej Vlada in Občine) začela
v vseh javnih stavbah kuriti lesne sekance. Vse navedene številke so upam - dovolj velik izziv za Vlado in MKO, da bo nanje odgovorila.
Toplotna obnova stavb (Povzeto po dr. Peter Novak, 2007)
• Vse stanovanjske, poslovne in industrijske stavbe imajo
površino 83,5 milj. m2 in volumen 309,5 milj. m3. Za 10 letno
obdobje so bili razdelani 3 scenariji glede na letni vložek med
233,3 in 83,3 milijoni EUR.
• 1. Sanacija vsega fonda: Prihranek na toploti za okoli 2790
MW (približno enako moči vseh elektrarn v Sloveniji) ali 70,4
% vsega potrebnega znižanja emisij CO2, zaposli se 13.4800
delavcev za dobo 10 let.
• 2. Sanacija v maksimalnem obsegu: Prihranek 60,3 % vsega
potrebnega znižanja izpustov, zaposli se 5.150 delavcev za
dobo 10 let.
• 3. Sanacija v minimalnem obsegu: Prihranek na toploti za
1390 MW ali 35,1 % vsega potrebnega znižanja izpustov,
zaposli se 3.180 delavcev za dobo 10 let.
Svetovni in Slovenski pristopi:
•

Aprila 2007 je Umanotera pripravila celovit “Plan B za Slovenijo Pobuda za
trajnostni razvoj“. Šest let mrtvega teka nas ne navdaja z optimizmom. Vir:
http://www.planbzaslovenijo.si/upload/dokumenti/2007/plan%20b%201.0-celotnobesedilo.pdf

•
•

100 vasi na mikro daljinsko ogrevanje za lesno biomaso, Darko Hanžič
Mikro daljinski ogrevalni sistem lahko predstavlja sodobni kotel za posamezno vas
na biomaso ali še bolje soproizvodnja električne in toplotne energije. Vir:
http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2011/4/48.pdf

•

Nemški energetski koncept 2050. Nemška zvezna vlada v skladu s sprejeto
strategijo trajnostnega razvoja in s konceptom energetske učinkovitosti predvidela
zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 za 40 %. Področje OVE v Nemčiji trenutno nudi
prek 300.000 delovnih mest, do leta 2020 pa cca. 400.000 delovnih mest. Vir:
http://ecpd.si/index.php?page=zelena-delovna-mesta

•

Integralna zelena Slovenija. Do leta 2020 se okolje obravnava kot razvojna
priložnost za novo razvojno paradigmo, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem,
družbenem in okoljskem področju. Gospodarska rast bo temeljila na prehodu v
zeleno gospodarstvo. Integralna ekonomija predstavlja holističen model, ki gradi na
številnih praktičnih in uspešnih trajnostnih modelih gospodarstva. Vir:
http://www.mko.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6449/26a71c4cdace3a649
bcbec39693a47c8/
Nekaj zelenih delovnih mest:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

svetovalci za področje okolja in obnovljivih virov energije
vodje kampanj in organizatorji dogodkov
eko-umetniki
inženirji okoljskih ali bioloških sistemov
arhitekti
oblikovalci pasivnih stavb
inženirji na področju solarne in vetrne energije
inženirji zelenih vozil
lastniki zelenih podjetij
ekološki kmetovalci
okoljski pravniki
učitelji okoljskih predmetov
delavci na področju eko tehnologij
prodajalci
električarji, ki inštalirajo fotovoltaične sisteme
vodovodarji, ki inštalirajo sončne kolektorje
Gradbinci za energetsko učinkovite stavbe
gradbinci, ki obnavljajo stavbe za URE
raziskovalci za razvoj trajnostne energije
vodje EU projektov,…

More Related Content

More from Umanotera

Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...
Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...
Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...Umanotera
 
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...Umanotera
 
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti Umanotera
 
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbeMojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbeUmanotera
 
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemo
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemoMojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemo
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemoUmanotera
 
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change: Causes, consequenses...
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change:   Causes, consequenses...Michiel Schaeffer: Observed and future climate change:   Causes, consequenses...
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change: Causes, consequenses...Umanotera
 
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Biofuture
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: BiofutureStojan Habjanič, GBC Slovenia: Biofuture
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: BiofutureUmanotera
 
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hiša
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hišaStojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hiša
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hišaUmanotera
 
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...Umanotera
 
Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...
        Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...        Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...
Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...Umanotera
 
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...Umanotera
 
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...Umanotera
 
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...Umanotera
 
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...Umanotera
 
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 project
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 projectUroš Vajgl: Presentation of the CEC5 project
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 projectUmanotera
 
Umanotera Sustainability Visual Report
Umanotera Sustainability Visual ReportUmanotera Sustainability Visual Report
Umanotera Sustainability Visual ReportUmanotera
 
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov SlovenijeMatej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov SlovenijeUmanotera
 
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavb
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavbRobert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavb
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavbUmanotera
 
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksiMarta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksiUmanotera
 
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...Umanotera
 

More from Umanotera (20)

Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...
Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...
Dušan Plut: Nizkoogljična Slovenija – sonaravne razvojne in zaposlitvene pril...
 
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu ...
 
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
Lučka Kajfež Bogataj: Prilagajanje na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
 
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbeMojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
 
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemo
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemoMojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemo
Mojca Dolinar: Podnebje v Sloveniji: kaj smo izmerili in kaj pričakujemo
 
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change: Causes, consequenses...
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change:   Causes, consequenses...Michiel Schaeffer: Observed and future climate change:   Causes, consequenses...
Michiel Schaeffer: Observed and future climate change: Causes, consequenses...
 
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Biofuture
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: BiofutureStojan Habjanič, GBC Slovenia: Biofuture
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Biofuture
 
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hiša
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hišaStojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hiša
Stojan Habjanič, GBC Slovenia: Bistra hiša
 
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...
Methods of sustainable assessment of buildings with examples of application O...
 
Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...
        Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...        Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...
Vida Ogorelec, Umanotera: Recommendations from expert workshops for u...
 
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...
Markus Berchtold, NENA network, Austria: CESBA and its use in the Austrian re...
 
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...
Tatjana Bernik: Introducing Energy Management System in Public Buildings in M...
 
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...
Luca Degiorgis: Presentation of CESBA tool usage study, in comparison with Pr...
 
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...
Alenka Burja: New approach to EU GPP criteria for office buildings - key resu...
 
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 project
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 projectUroš Vajgl: Presentation of the CEC5 project
Uroš Vajgl: Presentation of the CEC5 project
 
Umanotera Sustainability Visual Report
Umanotera Sustainability Visual ReportUmanotera Sustainability Visual Report
Umanotera Sustainability Visual Report
 
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov SlovenijeMatej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
 
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavb
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavbRobert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavb
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Nemški sistem ocenjevanja trajnostnosti stavb
 
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksiMarta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
 
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...
Robert Smodiš, GBC Slovenia: Izkušnje uporabe Uredbe o zelenem javnem naročan...
 

Bojan Žnidaršič, Vitra: Učinkovita raba energije

  • 1. Učinkovita raba energije ustvarja dobičke in delovna mesta Bojan Žnidaršič 7. november 2013 Projekt »Spodbujamo zelena delovna mesta« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Medijski partner projekta je Dnevnik, d.d. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta." 1
  • 2. Kaj je problem današnjega sveta in Slovenije? • Klimatske spremembe, obremenjevanje okolja, energetska revščina, brezposelnost, apatija, birokracija, zakonska prenormiranost, korupcija, nepotizem, strankokracija, osebna neodgovornost, … • Znotraj teme pa: stroški energije, odvisnost od uvoza, sredstva za sanacijo stavb in menjavo energentov, neizkoriščenost lesa za energetske namene, (ne)znanje, (ne)gospodarjenje z viri, …
  • 3. Kaj je rešitev za Slovenijo? • »New deal« za zelena delovna mesta, izobraževanje, osebna odgovornost, sodelovanje javnosti pri odločanju, aktivno državljanstvo… • Znotraj teme pa: energetska sanacija javnih in zasebnih stavb, uporaba lesne in rastlinske biomase ter ostalih OVE (sonce, geotermalna energija) za energetske namene, znanje za celoten spekter gradnje in sanacije stavb, oblikovanje, inovativnost, korajža - kot je gradnja stavb v zemlji, sanacija kamnolomov, dobra praksa, …
  • 4. Danes je razumevanje delovanja stavbe ali lokalne skupnosti osnova vseh energetskih ukrepov.
  • 5. Napovedi so nedvoumne • Constructing modern low-carbon energy infrastructure across Europe will provide jobs for EU citizens, profits for EU businesses and growth for EU economies. It will also improve the EU’s energy security, reducing dependence on expensive fossil fuels imported from riskridden regions, in favour of home-grown energy. In the long-term, this course we have chosen will help keep our energy bills down. • Low carbon business is big business: globally, it is worth around €4 trillion a year; 4% annual growth is expected for the next five years; it supports almost 8 million jobs across Europe, with the capacity for millions more. EU Member States have a 22% share of this global market, compared with a 19% share for the US, 13% for China and 6% for both India and Japan. This is worth over €900bn a year. So the prizes are significant. Ambassador Andrew Page, British Embassy Ljubljana https://www.gov.uk/government/world-location-news/we-can-turn-the-necessary-action-to-tackleclimate-change-into-an-opportunity-not-a-burden
  • 6.
  • 7. CALIFORNIA’S WORKING DEFINITION OF THE GREEN ECONOMY : Green or clean is any activity or service that performs at least one of the following: • Generating and storing renewable energy • Recycling existing materials • Energy efficient product manufacturing, distribution, construction, installation, and maintenance • Education, compliance and awareness • Natural and sustainable product manufacturing Vir: http://www.labormarketinfo.edd.ca.gov/contentpub/GreenDigest/Californias-Draft-DefinitionGreen-Industries.pdf, May 2009
  • 8. Statistična slika stavb v Sloveniji, januarja 2011 • • • • • • • • 2.050.189 prebivalcev 813.872 gospodinjstev 845.000 stanovanj 154.000 praznih stanovanj (20%) Stavbni fond za sanacijo: 83,5 milj. m2 Stanovanjske stavbe s površino 55,7 milj. m2 Poslovne in ostale stavbe s površino 18,9 milj. m2 Industrijske stavbe s površino 8,9 milj. m2 Delež stavb po namenu, zgrajenih v obdobju od leta 1955 do 2000 11% 1% 8% 5% 7% 2% stan. 66% admin. trg.gost. zdr.šp.izo. promet drugo industrija
  • 9. Gozd, Slovenija in energija • Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU, imamo več kot 60% poraslost z gozdovi. V 20% državnega in 80% zasebnega gozda je 320 mio m3 lesne zaloge. Posekamo in predelamo le polovico od 8 mio. m3 letnega prirastka. Na vsakega prebivalca zrastejo vsako leto 4 m3 lesa, poseka pa se ga pol. Torej 2 m3 zgnijeta. Kje je tu stroka, da bo zagovarjala redno čiščenje (reden posek), požarno varnost,.... • Izračun pokaže, da vsako leto propade 3 mio m3. Pri ceni 50 €/m3, je to 150 mio €. Recimo, da ga je 1 mio m3 težko posekati in da so 1/3 stroški sečnje (torej tudi delovna mesta), ostane vrednost 50 mio €, ki nam dobesedno propade vsako leto. Če ustvari 400 m3 eno delovno mesto, potem je v zasebnih gozdovih za posek 2 mio m3 letnega prirasta skrito 5.000 delovnih mest. • Tu so še CO2 in finančni prihranki, saj so sekanci le 20% cene kurilnega olja. Zgodba se zelo hitro zavrti, ko bo Država (torej Vlada in Občine) začela v vseh javnih stavbah kuriti lesne sekance. Vse navedene številke so upam - dovolj velik izziv za Vlado in MKO, da bo nanje odgovorila.
  • 10. Toplotna obnova stavb (Povzeto po dr. Peter Novak, 2007) • Vse stanovanjske, poslovne in industrijske stavbe imajo površino 83,5 milj. m2 in volumen 309,5 milj. m3. Za 10 letno obdobje so bili razdelani 3 scenariji glede na letni vložek med 233,3 in 83,3 milijoni EUR. • 1. Sanacija vsega fonda: Prihranek na toploti za okoli 2790 MW (približno enako moči vseh elektrarn v Sloveniji) ali 70,4 % vsega potrebnega znižanja emisij CO2, zaposli se 13.4800 delavcev za dobo 10 let. • 2. Sanacija v maksimalnem obsegu: Prihranek 60,3 % vsega potrebnega znižanja izpustov, zaposli se 5.150 delavcev za dobo 10 let. • 3. Sanacija v minimalnem obsegu: Prihranek na toploti za 1390 MW ali 35,1 % vsega potrebnega znižanja izpustov, zaposli se 3.180 delavcev za dobo 10 let.
  • 11. Svetovni in Slovenski pristopi: • Aprila 2007 je Umanotera pripravila celovit “Plan B za Slovenijo Pobuda za trajnostni razvoj“. Šest let mrtvega teka nas ne navdaja z optimizmom. Vir: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/dokumenti/2007/plan%20b%201.0-celotnobesedilo.pdf • • 100 vasi na mikro daljinsko ogrevanje za lesno biomaso, Darko Hanžič Mikro daljinski ogrevalni sistem lahko predstavlja sodobni kotel za posamezno vas na biomaso ali še bolje soproizvodnja električne in toplotne energije. Vir: http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2011/4/48.pdf • Nemški energetski koncept 2050. Nemška zvezna vlada v skladu s sprejeto strategijo trajnostnega razvoja in s konceptom energetske učinkovitosti predvidela zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 za 40 %. Področje OVE v Nemčiji trenutno nudi prek 300.000 delovnih mest, do leta 2020 pa cca. 400.000 delovnih mest. Vir: http://ecpd.si/index.php?page=zelena-delovna-mesta • Integralna zelena Slovenija. Do leta 2020 se okolje obravnava kot razvojna priložnost za novo razvojno paradigmo, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Gospodarska rast bo temeljila na prehodu v zeleno gospodarstvo. Integralna ekonomija predstavlja holističen model, ki gradi na številnih praktičnih in uspešnih trajnostnih modelih gospodarstva. Vir: http://www.mko.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6449/26a71c4cdace3a649 bcbec39693a47c8/
  • 12. Nekaj zelenih delovnih mest: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • svetovalci za področje okolja in obnovljivih virov energije vodje kampanj in organizatorji dogodkov eko-umetniki inženirji okoljskih ali bioloških sistemov arhitekti oblikovalci pasivnih stavb inženirji na področju solarne in vetrne energije inženirji zelenih vozil lastniki zelenih podjetij ekološki kmetovalci okoljski pravniki učitelji okoljskih predmetov delavci na področju eko tehnologij prodajalci električarji, ki inštalirajo fotovoltaične sisteme vodovodarji, ki inštalirajo sončne kolektorje Gradbinci za energetsko učinkovite stavbe gradbinci, ki obnavljajo stavbe za URE raziskovalci za razvoj trajnostne energije vodje EU projektov,…