6. Nacionalen Park "Mavrovo"
Nacionalen park Gali~icaNacionalni
Nacionalniot park Mavrovo e osnovan vo 1949 godina , zaradi osobenite prirodni ubavini, istoriskoto i
nau~noto zna~ewe na {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto pole, so zakonot od toga{noto narodno
sobranie na NR Makedonija. Od vkupnata povr{ina na nacionalniot park (73.088 hektari), pokrieni so {umi se
27.187 hektari. Me|u golemiot broj drvni vidovi prisutni vo nacionalniot park "Mavrovo", spa|a i pitomiot
kosten, koj opstojuva vo reonot na selata Skudriwe i Prisojnica. Prisustvoto na patogenata gaba vo
Makedonija od 70- tite go zagrozuva opstanokot na kostenot poradi {to treba da se reagira da se za~uvaat ovie
kostenovi {umi. Vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo se nao|a i planinata De{at na koja se nao|aat 5
postojani glacijalni ezera. Karakteristi~no za ovie ezera e toa {to se relativno mali, no i zna~ajni .Taka na
primer ezeroto Lokuv se nao|a na najmala apsolutna nadmorska viso~ina od 1560 metri i voedno pretstavuva
najnisko glacijalno erozivno ezero vo R.M. Osven ova ezero ostanati se: ezeroto Sveta Nedela, Severnoto i
ju`noto Ga{ovo ezero i ezeroto Turen Kamen. Prirodnite retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so
vkupna povr{ina od okolu 4.796 ha i 11 nau~no istra`uva~ki oddeli pod {uma so 6.465 ha. Preostanatiot
meliorativen del na nacionalniot park e podelen na 6 prostorni edinici i edna turisti~ko rekreativna zona. Vo
Mavrovo se registrirani 50 rastitelni zaednici, od koi 100 se retki.
Brojnosta na dive~ot vo Mavrovo e zastapen so 64 vida ili 62.1 % od vkupen broj na dive~ vo R.M. Pritoa 41
vid ili 51.9% e trajno za{titen dive~, a 14 vida ili 82.4 % e dive~ bez zakonska za{tita od vkupniot broj vo
R.M.
Toj gi zafa}a ju`nite delovi na [ar Planina, zapadnite i centralnite delovi na Bistra, kako i delovi na Korab i
De{at. Najvisok vrv na podra~jeto na parkot e golem Korab (2764 metri), a najniskata to~ka se nao|a kaj
mesnosta Bo{kov most, na vlivot na mala reka vo Radika ( 600 metri). Sredi{niot del vo nacionalniot park go
zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika, vo koja se nao|aat golem broj na interesni geomorfolo{ki formi
(klisuri, kawon, strmni otseci, pe{teri i sl. ). Od vegetaciski aspekt mo`e da se ka`e slednovo: vo najniskite
delovi pokraj rekite Radika i Mala reka se nao|aat submediteranski termo - kserofilni {umi, vo kawonskiot del
se zastapeni crni gaberoviti {umi i {ikarite od blagun i bel gaber. Na pogolemite viso~ini zastapeni se
subalpskite bukovi {umi. Faunata e dosta bogata vo koja mo`at da se sretnat preku 150 vidovi ptici i 45 vidovi
rbetnici. Taka mo`eme da gi sretneme orelot krsta~, suriot orel, {umskiot buv, livadskata eja, stepskata eja,
me~kata,divokozata, divata ma~ka.
7. I vo ovoj park golem problem
pretstavuvaat divite deponii koi se
vkupno 18 od koi dve se nao|aat vo
blizina na Ohridskoto ezero. Ovde
problem pretstavuva i bespravnoto
gradewe na grade`ni objekti osobeno
vo blizina na seloto Trpejca, no
osobeno kako problem pretstavuva
izgradeniot pat od selo Qubani{te do
Albanskata granica koj gi zagrozuva
izvorite na rekata Crn Drim. I vo ovoj park pretstavuvaat problem dve divi
crpali{ta na razli~en grade`en materijal kaj Zli Dol. Kako nacionalen park e
proglasena 1958 godina od strana na sobranieto na SR Makedonija. Zafa}a
povr{ina od 23000 ha i se nao|a na planinata Gali~ica pome|u dvete ezera:
Ohridskoto i Prespanskoto. Najniskata to~ka iznesuva 693 metri na
povr{inata na Ohridskoto ezero a najvisokata to~ka na 2275 metri na vrvot
na Gali~ica. Zapadnite padini se izdigaat neposredno na Ohridskoto ezero, a
isto~nite padini neposredno na Prespanskoto ezero. Centralniot del na
Gali~ica pretstavuva {iroko platno so mnogubrojni vozvi{uvawa so
razli~na viso~ina. Od padinite i od dvete strani ima mnogu ubavi vidici na
ezerata i okolnite planini. Gali~ica se odlikuva so osobeno bogata i ubava
`iva priroda. Vo ovoj park imaat `iveali{ta mnogu raznovidni `ivotinski vrsti
me|u koi mo`at da se spomnat slednite: me~ka, divi kozi, divi sviwi, srni,
raznovidni vidovi na ptici i drugi `ivotni. Osven prirodnite ubavini ovoj park
se odlikuva i so golem broj na zna~ajni spomenici na kulturata. Po dol`inata
na krajbre`jeto na nacionalniot park se rasporedeni golem broj na manastiri:
Sv. Naum, Sv. Bogorodica Pe{tanska i Sv. Stefan, crkvite: Sv. Ilija vo
Ele{ani i Sv. Bogorodica vo Velestovo kako i bazilikata Sv. or|ija. Vo
Gali~ica se registrirani 31 rastitelna zaednica, od koi 19 se {umski a drugite
trevni. Najbroen dive~ od trite nacionalni parkovi e vo Gali~ica so 100 vida
ili 97.1 % od vkupen broj na dive~ vo R.M. Pritoa 61 vid ili 77.2% e trajno
za{titen dive~, a 16 vida ili 94.1 % e dive~ bez zakonska za{tita od vkupniot
broj vo R.M. Ovoj park ima golem broj endemi~ni i karakteristi~ni samo za
ovaa planina rastenija. Toj poseduva i mo{ne atraktivni geomorfolo{ki i
hidrolo{ki prirodni vrednosti kako {to se: Geolo{kiot profil kaj seloto
Qubani{ta, specifi~nite otseci pod vrvovite Magaro i Lako Signoi, golem
broj povr{inski i podzemni karstni oblici, pe{teri i dr.
Nacionalen park Pelister
8. Nacionalniot park Pelister e prviot
nacionalen park vo R. Makedonija,
proglasen vo 1948 godina.
Kako del od planinata Baba, smesten e
pome|u Prespanskata i Pelagoniskata
kotlina, so viso~ina od nad 2000 m.n.v. a
poznati se u{te 24 planinski vrvovi.
Ambientalnite vrednosti na parkot gi
nadopolnuvaat planinskite reki: Sapun~ica,
[emnica, Crvena reka, [ara, Braj~inska i dr.
koi se za~uvani vo svojata iskonska
ubavina so ~ista i bistra voda, bogati so
pastrmka. Molikata vo R. M. e eden od
dvata avtohtoni petoigli~esti borovi vo
Evropa. Molikovite {umi na Pelister se razvivaat voglavno pome|u 1200 i
2100 metri nadmorska viso~ina, iako poedine~ni primeroci ili grupacii
mo`at da se sretnat i pod 1000 metri. ^isti molikovi {umi na Pelister ima
1.092 ha dodeka 477 ha se me{ani so ela, a 110 ha so buka. Meliorativnata
zona opfa}a povr{ina okolu 3.000 ha, turisti~kata 2.500 ha, dodeka strogo
za{titenite zoni po povr{ina se najgolemi i zafa}aat
3.637 ha. Vo ramkite na strogo za{titenite zoni se opfateni
pove}e prirodni retkosti, a kako posebno izdvoeni celini se
nekoi delovi na nasadi obrasnati so pelisterski bor, potoa
delovi na planinsko alpskata vegetacija, geomorfolo{ki
formi i sl. Vtor pova`en tip se bukovo - elovite {umi nad
koi se visoko planinskite pasi{ta zastapeni vo nacionalniot
park. Vo Pelister se registrirani 21 rastitelna zaednica, od
koi 10 se {umski a drugite trevni. Brojnosta na dive~ot vo
Pelister e zastapen so 44 vida ili 42.7 % od vkupniot broj
na dive~ vo R.M. Pritoa 14 vida ili 45.2% e trajno za{titen dive~, a 13 vida
ili 76.5 % e dive~ bez zakonska za{tita od vkupniot broj vo R.M. I vo ovoj
park problem pretstavuva bespravnoto se~ewe na drva i uni{tuvawe na
prirodata od strana na izletnici. Iako ovde izgleda deka rabotite se najdobri
no ne i odli~ni.
МАНАСТИРИ
Makedonija e bogata so manastiri. Tie
se del od nejzinata dolga i bogata
tradicija. Eden od najubavite od niv e
nesomneno manastirot "Sveti Jovan
9. Bigorski". Se nao|a vo prekrasniot kawon na rekata Radika, desetina kilometri
pred slivot vo Debarsko Ezero.
Manastirot e osnovan vo dale~nata 1020 godina od monahot Jovan od Debar
koj toga{ stanal Ohridski arhiepiskop. Posveten e na Krstitelot Gospodov,
Sveti Jovan Krstitel, za kogo samiot Isus Hristos rekol deka me|u rodenite od
`ena nema pogolem od nego. Samoto osnovawe stanalo otkako na mestoto na
sega{niot Manastir e pronajdena ikona na Sveti Jovan Krstitel kako lebdi nad
izvorite. Ovaa ikona se poka`ala ~udotvorna i do denes e edno od najgolemite
bogatstva na Manastirot.
Manastirot poseduva golemo kulturno i duhovno bogatstvo. No, najgolemo
bogatstvo nesomneno se mo{tite na
svetcite i par~eto od ^esniot Krst na koj
bil raspnat Gospod Isus Hristos. Ovde ima
delovi od mo{ti na Sveti Jovan Krstitel,
Sveti Jakov-brat Gospodov, Sveta Julita,
Sveta Petka, Sveta Marija, Sveti Nikita,
Sveti Haralampi, Sveti Pantelejmon i
drugi.
СВ.НАУМ РАЈЧИЦА-ДЕБАР
ot park
Mavrovo e osnovan vo 1949 godina , zaradi osobenite pri rodni
ubaviЈОАКИМ ОСОГОВСКИni, istoriskoto i nau~noto zna~ewe na {umite i {umskite predeli o kolЈО
ЈЈ
