SlideShare a Scribd company logo
most:


                                                                                                               ISSN c505 - 737x
Glasilo študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, oktober 2009, brezplačen izvod




                                                                                           Oktober


                                                                                             Fotografija: Janez Mikec
Uvodnik
                                                   Spoštovane brucke in bruci !
                                                 Znanje je moč, je ugotovil že Francis Bacon. Danes, ko začenjate študij
                                                 na Univerzi v Ljubljani, vstopate v enega od hramov učenosti. Izbra-
                                                 li ste si enega od študijev na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
                                                 (FGG), kot boste spoznali s časom, pogosto imenovana kar skrajšano
                                                 Gradbena fakulteta. Študij, ki ste si ga izbrali, je za večino vas bila prva
                                                 izbira, kar lahko skupaj razumemo kot vašo pretehtano odločitev in
                                                 zato računamo na vašo zavzetost pri študiju. Enako računamo, da boste
                                                 enako zavzeto spoštovali prepoved kajenja v vseh prostorih fakultete.
                                                 Prehod iz srednje šole na univerzo običajno ni lahek. Na eni strani gre
                                                 za obdobje dozorevanja, ko je treba različne delovne navade in miselne
                                                 vzorce prilagoditi na relativno svobodni univerzitetni način učenja.
                                                 Mnogo manj je predpisanega in obveznega kot ste bili navajeni do
                                                 sedaj. Vendar je to treba razumeti tako, da študijski sistem od vas zato
                                                 pričakuje mnogo večjo mero samostojnosti in iniciative, kakor je to
                                                 bilo v dijaškem času. Na drugi strani boste študirali na novem bolon-
                                                 jskem študijskem programu, kjer je eden od imperativov sprotni študij
in dosledno izpolnjevanje študijskih obveznosti enega letnika kot pogoj za vpis v naslednji letnik. Pri tem vam bodo v
pomoč profesorji in asistenti, pa tudi pedagogi mentorji ter tutorji študentje in tutorji pedagogi. Vsi pričakujemo eden
od drugih vsaj osnovno mero medsebojnega spoštovanja.

Toda večina dela in truda bo na vas samih. Študijski čas seveda ni samo delo in učenje, je tudi čas spletanja novih
poznanstev, druženja in zabave. Bolj kot boste intenzivno študirali in dosegali uspehe, lažje boste aktivno sodelovali tudi
v drugih študentskih aktivnostih, ki jih ponuja FGG ali celotna UL. Pomembno je, da s študijem začnete takoj in od-
govorno. Prostorske možnosti za študij in obštudijske dejavnosti na FGG niso idealne, so pa dovolj ustrezne, da ne bodo
ovira za doseganje pozitivnih študijskih rezultatov.

Delovanje in sestavo FGG boste s časom še dobro spoznali, zato vam za prvi dan ne bi rad povedal zgodovine od ob-
likovanja sveta do danes. Morda le toliko, da smo ena od 26 članic Univerze v Ljubljani, da na FGG študira v različnih
študijskih programih preko 2000 študentov, kar pri okoli 220 zaposlenih daje še sprejemljivo razmerje med študenti in
pedagogi. Vseeno pa naj velja, da so sprednje vrste v predavalnicah, redni obiski vaj in aktivno sodelovanje lahko odločilna
prednost pri dokončanju letnika.

Diplomanti FGG se zaposlujejo v zelo različnih okoljih in jih le redko najdemo na zavodu za zaposlovanje. Vaša študijska
izbira tehnične smeri je bila po našem mnenju pametna, a za uspeh v življenju je treba študij še dokončati. Po diplomi na
prvi stopnji boste sicer lahko odšli v prakso in se zaposlili ter reševali enostavne probleme. Vendar vas pravi ustvarjalni
izzivi v gradbeništvu, okoljskem gradbeništvu in geodeziji čakajo šele z diplomo druge stopnje, ko boste usposobljeni za
reševanje zahtevnejših problemov, delo bo tudi bolj odgovorno in zato tudi ne enolično. Zakonsko predpisano in vsiljeno
absolventsko leto po vsaki bolonjski stopnji morda danes vidite kot nagrado, vendar verjemite, take prekinitve študijskega
procesa vodijo le v slabše končne rezultate.

Danes smo še v nečem v podobnem položaju, vi ste študentje bruci jaz pa sem dekan bruc, ki po desetletnem delu kot
prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na FGG prevzemam to odgovorno delo in predstojništvo pomlajenega
vodstva FGG. Veselim se nadaljnjih 4 let svojega mandata, proti koncu katerega upam, da bom lahko že podelil dip-
lome prve stopnje mnogim od vas. Čeprav uvodne besede Francisa Bacona o znanju kot moči držijo tudi danes, bi vas
rad v novo akademsko leto pospremil z besedami Alberta Einsteina, da je domišljija pomembnejša od znanja. Želim vam
uspešno akademsko leto 2009/2010.

V Ljubljani, 1. oktober 2009                                                                         prof. dr. Matjaž Mikoš
                                                                                                            dekan UL FGG
Most na naslovnici
                                            Na naslovnici je eden od dveh mostov čez reko Krko, ki pov-
                                            ezujeta otok Otočec s kopnim. Zgrajena stabila v 14. stoletju,
                                            ko so stavbo (današnji grad Otočec) spremenili v utrdbo z
                                            obzidjem. Takrat so zaradi varnosti na novo izkopali južno
                                            strugo reke Krke, kar je spremenilo nekdanjo obrežno posto-
                                            janko v otok.

ISSN c505 - 737x                                                   Intervju
Letnik 6, št. 1, Oktober 2009                                      Jaka Piltaver                  4
Izhaja 4 številke letno

Glavni in odgovorni urednici:
Tina Zavšek                                                        Male sive celice
Špela Lamut                                                        Ali je mogoče?                 7
                                                                   10 najvišjih nebotičnikov      10
Pomočniki:
Ditka Čakš, Maja Šušteršič, Andrej Šabec,
Katarina Smrke, Blaž Zoubek, Špela Arh,                            Bruc manija
Gregor Mesarić, Vladimir Mijatović, Anja                           Student-info                   13
Pugelj, Matjaž Gorkič                                              Vodnik za bruce                14
                                                                   Prva pomoč                     16
Lektoriranje:
Sandra Pranjić
                                                                   Predor Gotthard             20
Oblikovanje:                                                       Srce, daj povej kako treni- 21
Janez Mikec                                                        ran sem

Tisk:
Peg d.o.o.
                                                                   FGG naokrog
Naklada:                                                           Benetke                        22
1300 izvodov                                                       Komarča                        25

Izdaja:
ŠOFGG
                                                                   Študent futer
E-mail uredništva:                                                 Bučke                          25
spela.lamut@gmail.com
Intervju
                                                         Jaka Piltaver

                                                         Predstavljam vam študenta Vodarstva in komunalnega
                                                         inženirstva. Jaka Piltaver je vrhunski športnik v športu, o kat-
                                                         erem ne slišimo vsak dan. Orientacist Orientacijskega kluba
                                                         Brežice: vroč kot ogenj, grešen kot čokolada in vsaka ga ima
                                                         rada … vsaj tako pravijo v njegovem »fan clubu.«



    Kaj sploh je orientacijski tek? Kako        Karte morajo biti zelo podrobne in           boš, ko boš obkrožil tale naš »mali«
    poteka?                                     ažurirane, saj so za orientacijo po          planetek, na katerem bivamo. So pa
    Glavni prvini orientacijskega teka,         terenu pomembni objekti kot so               najboljši orientacisti tudi res odlični
    kot pove že ime, sta orientacija ( ta       klopi, štori, drevo, vodnjak,... Kje         tekači. Dober kazalec tega je letošnje
    poteka s pomočjo posebnega zemljev-         dobite tako natančne karte za tek?           švicarsko državno prvenstvo v krosu,
    ida in kompasa) in tek. Cilj tekmov-        Kdo vam nudi pomoč?                          kjer se je med prvih šest uvrstilo ravno
    alcev na tekmi je najti vse kontrolne       Orientacijske karte so izjemno               šest članov švicarske reprezentance v
    točke in preteči postavljeno progo v        natančni in podrobni topografski             orientacijskem teku.
    najkrajšem času. Kontrolne točke so         izdelki. Običajno so tiskane v merilu
    na terenu označene z rdeče-belimi           1:10 000 ali 1:15 000. Za razliko od         Pri vsakem športu so prisotne
    trikotnimi prizmami - zastavicami,          ostalih kart so na orientacijskih kar-       poškodbe, še posebej če si profesion-
    ki so postavljene na izrazitih objektih     tah označene prav vse poti, do najbolj       alni športnik. Ali je pri orientaci-
    (jarkih, štorih, križiščih, balvanih, ro-   neznatnih gozdnih stezic, vsaka              jskem teku veliko poškodb in kakšne
    bovih jas,…). Tekmovalec mora obisk         vrtača, luknja, balvan,… Karte izde-         so?
    točke dokazati s perforiranjem kon-         lujejo risarji orientacijskih kart (kako     Vrhunski šport seveda ni »zdrav«, tako
    trolnega kartončka ali z vpisom kode        zanimivo,mar ne?:)), klub pa izbere          je tudi v orientaciji. Najbolj trpijo
    in časa obiska na majhnem in nadvse         nek zanimiv teren. Jasno je, da je za-       gležnji, pri čemer so zvini stalni prob-
    praktičnem čipu.                            nimivost terena ključnega pomena;            lem vseh orientacistov. Potem so na




    “
                 Vse kar potrebujemo, je dobra karta. GPS navigacije
                in podobne »fensi« zadeve, se ne uporabljajo, ker niso
                  tako natančne in predvsem zaradi tega, ker bi bila
                          uporaba le-teh preveč zamudna.
    Orientacijski tek je torej šport, ki je     namreč nekje sredi goščav ne bo nihče        vrsti kolena, tu in tam pa se na kakšni
    sestavljen iz dveh prvin, orientacije       užival v orientaciji, prav tako ne v         skali seveda razbije tudi kakšna glava.
    in teka. Kakšne pripomočke lahko            nekem drevoredu. Po izbiri terena sle-
    imaš pri sebi medtem, ko tečeš? Kako        di najem risarja (tudi ta je seveda ori-     Katere so vrline dobrega orienta-
    si pomagaš pri orientaciji v naravi?        entacist), ki se ga potem tudi mastno        cista?
    Glavni in edini pripomoček je kom-          plača.                                       Dober orientacist mora biti sposo-
    pas. A obstajajo tudi tekmovalci, ki                                                     ben brati karto med tekom. Biti mora
    kompasa sploh ne uporabljajo. Vse           Kaj je pomembnejše: kondicijska              skoncentriran, ker vsaka najmanjša
    kar potrebujemo, je dobra karta. To         pripravljenost ali znanje in izkušnje        nezbranost lahko pripelje do napake.
    seveda zagotovi organizator tek-            pri tehniki orientiranja?                    Vsekakor pa mora biti tudi fizično do-
    movanja. GPS navigacije in podobne          Vsekakor je najpomembnejša tehnika.          bro pripravljen. Težko je namreč trez-
    »fine« aparature se ne uporabljajo, ker     Lahko si še ne vem kako dober tekač          no, preudarno razmišljati, ko ti srce v
    niso tako natančne in predvsem zaradi       in pretečeš kilometer v 2’30’’, a če tečeš   minuti 170-krat pošlje kri po žilah,
    tega, ker bi bila uporaba le-teh preveč     za 180° v napačno smer je jasno, da          sploh če se to ponavlja 90 minut.
    zamudna.                                    nikoli ne boš prišel na cilj. No, v bistvu

4       Most
Je orientacijski tek sezonski šport?        se spoprijemaš s tem? Ali imaš pred
                                          Potekajo tekme tudi pozimi?                 treningom kakšen poseben ritual?
                                          Glavna sezona je med marcem in              Pravzaprav se v šprintu nisem uvrstil
                                          novembrom. V Sloveniji imamo pa             med 30 najboljših, to so bile zgolj kval-
                                          tudi zimsko ligo, ki je sestavljena iz      ifikacije, in če želiš priti v finale moraš
                                          manjših tekem. Drugače pa obstaja           biti med petnajstimi v svoji skupini,
                                          tudi ski - orientacija.                     nakar iz treh skupin prvih petnajst
                                                                                      pride v finale na kvalifikacijah. To je
                                          Kako dolge so proge v tej disciplini?       moj primarni cilj, a mi ga še ni uspelo
                                          V orientaciji poznamo 4 discipline:         doseči. Drugače je bilo pri štafeti, tam
Kako potekajo tvoji treningi?             šprint, srednje, dolge in štafeto. Ker      pa smo bili med prvih 30. Konkurenca
V začetku je bilo vse posvečeno           teren bistveno vpliva na hitrost tek-       je močna, predvsem pa ti fantje živijo
tehniki, branju karte in manj teku. Ko    movalca, je v orientaciji čas in ne ki-     samo za orientacijo in trenirajo precej
tehniko z leti dobro obvladaš, pa se      lometrina tisti, ki predstavlja dolžino     več kot jaz. A v roku dveh, treh let se
bolj posvetiš tudi teku. Moji treningi    tekov. Torej: šprint - čas zmagovalca       jim nameravam približati. S psihičnim
so sestavljeni iz dveh delov - trening    12minut, srednje - čas zmagovalca           naporom se najlažje spopadeš z
teka (fizika) in trening tehnike (tudi    35minut, dolge - čas zmagovalca             izkušnjami in seveda s samozavestjo.
to je seveda tek). V zimskem obdobju      95minut. Štafeto sestavljajo trije člani,   Posebnih ritualov nimam; na štartni
(november-marec) je poudarek na           navadno vsak za svojo izmeno porabi         črti se nekaj sekund pred štartom
teku, nabiranju baze. Torej v glav-       okoli 60 minut.                             umirim, skušam z mislimi odplavati
nem dolgi teki; en trening na teden                                                   stran in potem bum, gremo v boj. Aja,
je posvečen hitrosti in en tehniki. V     Glede na to, da veliko
drugem obdobju (april-avgust) je več      časa preživite v naravi,
hitrih treningov in tudi več treniranja   kako varujete naravo?
tehnike (vsaj 2x tedensko). V zadnjih     Če sem iskren, se temu
letih se tehniki največ posvečam na       ravno ne posvečam.
več dnevnih »trening kampih« v tujini,    Moram pa reči, da so
ko navadno treniram dvakrat dnevno,       orientacisti navadno pre-
vedno s karto. Tako se v tistem ted-      cej veliki ljubitelji narave,
nu ali desetih dneh posvetim samo         tako da ob koncu tekme
tehniki, iščem napake in jih seveda       na ciljnem prostoru, ki




“
skušam odpraviti.                         je navadno na kakšni jasi
                                          ob robu gozda, ni moč
                                          najti niti najmanjšega
                                          papirčka. Ker so vsi
  ...ko so me organiza-                   športniki, pa tudi o ciga-
                                          retnih ogorkih ni govora.
 torji že kakšno uro po
 razglasitvi prišli iskat v               Se ti je kdaj zgodilo, da si zgrešil        pa kakšen »heavy metal« komad je uro
                                          smer? :) Kaj je bil tvoj največji »kiks«    pred startom vedno navit do konca.
          gozd...                         na tekmi?
Kako ste organizirani in kakšen je        Seveda se mi je zgodilo. Napake se          Zasledila sem, da se redno udeležuješ
sistem tekmovanja?                        dogajajo prepogosto. A sam za napa-         tekem po Evropi. Madžarska, Češka,
V Sloveniji imamo orientacijsko zvezo     ko štejem tudi samo petnajst sekund         Avstrija, Ukrajina, Danska, Švica,
Slovenije, ki je seveda članica Medn-     izgubljenih zaradi        nenatančnosti.    Španija, Hrvaška, itd. Katera država
arodne orientacijske zveze. Štirinajst    Največji »kiks«? Morda na prvi tekmi,       ti je predstavljala največji izziv in za-
klubov je članov slovenske zveze. V       pred enajstimi leti, ko so me organiza-     kaj?
Sloveniji je okoli 200 aktivnih orient-   torji že kakšno uro po razglasitvi prišli   Največji izziv mi je predstavljala
acistov. Poznamo SOL (slovenska ori-      iskat v gozd. Ja, takrat sem pa bil izgu-   Ukrajina, ker je res divja, za nas ‘’za-
entacijska liga), za katero šteje sedem   bljen, ampak vztrajen. Pa butast tudi.:)    hodnjake’’. V orientacijskem smislu pa
tekem. Seveda je več kategorij – delijo                                               je najzahtevnejša Skandinavija. To je
se na moške in ženske in po starosti:     Letos si se na svetovnem prven-             čisto drug svet, potrebno je uporabljati
do 14 let, do 16 let, do 18 let, do 20    stvu uvrstil med trideseterico, v           povsem drugačno taktiko oz. tehniko
let, člani, pa potem veteranske kat-      štafeti in v šprintu. Verjetno je bila      kot pri nas. In vsa tista močvirja…
egorije nad 35 let, nad 40 let, in tako   konkurenca več kot močna? Ko                blazno kul!
naprej vse do 90 let. Seveda imamo        se takole povzpenjaš po lestvici
tudi državna prvenstva v vseh štirih      navzgor, je potem na terenu verjet-
disciplinah.                              no tudi psihični napor večji. Kako

                                                                                                                     Most           5
Kje še nisi bil, pa bi rad šel?                                  Življenjski moto: Bang, bang, here I come again.
    Nova Zelandija. Ko diplomiram, bo to prva destinacija.
                                                                     Vzornik: Mario Vaffo.
    Največji strah? Chuck Norris.
                                                                     V prostem času…? Sem nekje med Zemljo in zrakom.
    Če bi kdaj snemal reklamo, za kaj bi jo posnel?
    Za žemljico s pariško salamo; svežo žemljico namreč.             Kdo je BRZI? Moj alter ego. “Just google me.”


    Na državnih prvenstvih redno               V vrhunskem športu je veliko vz-             Aktiven si tudi v ostalih športih
    osvajaš, stopničke že od srednje šole      ponov in padcev. Kako se spopadaš z          kot npr. nogomet. Zasledila sem,
    dalje. Zdi se, da na domačem terenu        neuspehi? Kaj te motivira, da se ved-        da si v občinski ligi Brežice kar ak-
    nimaš velike konkurence. Kako je pa        no znova podaš v dir čez drn in strm?        tiven. Kako ti uspe biti profesion-
    v svetu in na svetovnih prvenstvih?        Z neuspehi se slabo spopadam.                alen športnik in hkrati rekreativen,
    Na svetovnih prvenstvih sem še precej      Najprej vržem dres v smeti, sem siten        zraven pa še opravljaš obveznosti
    za najboljšimi, ampak kot sem rekel,       cel dan, tudi dva. Si rečem, da imam         in izpite na fakulteti? Imaš kakšen
    oni trenirajo dvakrat na dan že de-        vsega dovolj. A po parih dneh me             poseben nasvet za naše bralce?
    set let, jaz pa sem z resnimi treningi     zasrbijo podplati in potrebno je iti v       Bolj slabo. Vse gre bolj počasi. Sami
    začel pred tremi leti. Potrebno je iti     gozd, na trening. Glavna motivacija je       treningi še niso tak problem, se jih da
    počasi in se jim vsako leto vsaj malo      to, da v orientaciji nikoli ne moreš biti    prav lepo uskladiti z obveznostmi na
    približati, bližnjic do uspehov tu ni.     popoln in bistvo vsega je, da se popol-      fakulteti. Največjo težavo predstav-
                                               nosti skušaš čim bolj približati.            ljajo trening kampi, ko se zgodi, da
    Kateri dogodek v tvoji karieri se ti je                                                 me tudi po več tednov ni v Sloveniji.
    najbolj vtisnil v spomin?                  Že vrsto let tekmuješ za slovensko           Vsi pa vemo kako je z vajami na naši
    Uh, jih je mnogo. Prav gotovo je res       reprezentanco, kar je gotovo velika          fakulteti. Nekajkrat zamudiš, pa ni več
    posebna zgodba iz letošnjega sve-          obveznost in odgovornost. Na katere          poti nazaj. Poseben nasvet? Če se še
    tovnega prvenstva. Šved je vodil, do       dosežke si najbolj ponosen? Kakšni           niste, se zmigajte na Rožnik kakšno
    cilja je imel še dobrih 10 minut, takoj    so cilji za naslednjo sezono?                popoldne in malo »zalaufajte«. Ni sla-
    za njim je bil Francoz, pa Norvežan        Ja , lepo je obleči reprezentančni dres, v   ba reč, vam rečem.
    in Čeh. Nesrečni Šved se je napičil na     katerem se počutim kar malo drugače
    vejo, 12cm globoko naravnost v stegno.     kot v klubskem. Najbolj ponosen sem          Zakaj si se odločil za študij Vodarst-
    In tile trije za njim, so se odpovedali    na lansko 25.mesto v štafeti na sve-         va in komunalnega inženirstva? Se
    boju za medalje, zavili iz idealne poti    tovnem prvenstvu. Pa prav tako na            vidiš čez nekaj let v službi inženirja?
    ter mu pomagali (dva sta ostala ob         odličen nastop na srednjih progah, na        Ker je študij perspektiven. V začetku
    njem, tretji pa je stekel v ciljno areno   letošnji generalki za svetovno prven-        se nisem ravno videl v tej službi, zdaj
    po pomoč). Jasno pri orientaciji si        stvo. Glavni cilj v prihajajoči sezoni       pa se vsako leto bolj.
    nekje sredi gozda, če se poškoduješ in     je napredovati in trenirati več in bolje
    v okolici ni nikogar, zna to biti prob-    kot letos. Najpomembnejša tekma pa           Kaj bi rad sporočil študentom FGG-
    lem. S tem svojim dejanjem so fantje       bo evropsko prvenstvo v Bolgariji.           ja?
    (gre za največje zvezdnike tega športa)                                                 Zdaj, ko si prebral intervju, pa le
    pokazali, da zmaga le ni vse in da je                                                   odloži Most in poslušaj predavanje :).
    orientacija samo igra, ter da obstajajo
    v življenju tudi pomembnejše reči od                                                                             Tina Zavšek
    naslova svetovnega prvaka.




6       Most
Ali je mogoče?
Za državo morda ni toliko                                                             Iz zgoraj navedenega je jasno razvid-
problematično dejstvo, da veliko ljudi      Kako je mogoče, da te                     no, da je finančno podpiranje študija
dela preko napotnice (kljub mnenju o                                                  za državo oz. državno blagajno inves-
mnogih zlorabah). Čeprav pobranih           diploma NE naredi bolj                    ticija. Ta investicija ima tudi druge
davkov iz naslova študentskega dela           zaželenega na trgu                      pozitivne posledice kot so razvoj na
direktno ni, si s tem ljudje omogočajo                                                področju kulture, zagotavljanju ena-
boljši socialni položaj in ustvarjajo                dela?                            kih možnosti, krepitve znanstven-
dodaten zaslužek, ki ga bodo kot                                                      ega raziskovanja... Eno izmed glavnih
potrošniki zapravili za nakupe. S tem      Za začetek najprej: Zakaj država           vprašanj trenutno je, ali je naložba v
dvigom potrošnje bodo naredili delo                                                   študiranje mladine ekonomsko rent-
drugim, ki normalno plačujejo davke.
                                           sploh podpira brezplačno ter-              abilna investicija?
Koliko je npr. samo gostincev, ki v        ciarno izobraževanje?
Ljubljani brez študentov ne bi imeli                                                  Kaj kažejo številke o vpisu v ter-
niti polovice sedanjega prometa?!          Visokošolski sistem v Sloveniji je daleč
Tako imajo ljudje boljši standard in       od brezplačnega, kakor nekateri redni      ciarno izobraževanje?
delo, država pa v fazi potrošnje (če       študenti napačno razumejo študij
                                           brez šolnine. Država visokošolskim         Iz statistike lahko vidimo, da se je v
gostinci račun prikažejo) še vedno po-
                                           zavodom za njihovo poučevanje red-         zadnjih nekaj letih vpis v terciarno
bere nekaj dajatev.
                                           nega študenta glede na njegovo smer        izobraževanje med mladimi zelo
Mnogo bolj problematičen je na-
                                           študija prispeva od cca. 1.500 pa          povečal, ko imamo že več kot 50% vpis
stop stanja, da te danes trenutek
                                           do cca. 5.000 € na leto (poleg vseh        generacije. To je zelo visok odstotek
diplomiranja lahko naredi manj
                                           subvencij za študentsko prehrano,          tudi v evropskem prostoru.
konkurenčnega na trgu dela! Kar je
paradoks glede na zastavljenost ce-        domove, zdravstvenega zavarovanja,
                                           štipendij…). To se izvaja za vsakega       Graf:    Vključenost        prebivalcev,
lotnega sistema trga dela, kjer ti večja
                                           rednega študenta ‘v upanju’, da bo ta      starih od 19 do 23let, v terciarno
izobrazba zagotavlja višjo min. plačo,
                                           po dokončanem študiju znal ustvarjati      izobraževanje, Slovenija, študijska leta
kjer obstaja vrsta zakonskih omejitev
                                           visoko dodano vrednost, želel ust-         1997/98 – 2006/07. (vir: Statistični
opravljanja določenih dejavnosti,
                                           varjati dodatna delovna mesta, imel        urad RS)
povezanih s stopnjo izobrazbe, kjer je
določena stopnja izobrazbe primarni        visoko plačo in po progresivni
pogoj za možnost kandidiranja za           lestvici obdavčenja osebnih
direktorska mesta velikih podjetij…        dohodkov veliko prispeval v
Kako je potem mogoče, da te diploma        državno blagajno. S tem bi bil
NE naredi bolj zaželenega na trgu          ta krog toka denarja sklenjen oz.
dela?                                      bi obseg mogočega investiranja
                                           v izobraževanje v naslednjem
K takšnemu stanju prispevajo pred-         ciklu celo malo zrasel.
vsem 3-je razlogi:                         Poleg tega je večina raziskav
•	 Prvi je ta, da slovensko gos-           o vzrokih za revščino prišla
    podarstvo ne potrebuje toliko          do zaključka, da obstaja nega-
    diplomiranih ljudi, kot jih naš        tivna korelacija med izobrazbo
    visokošolski sistem danes proiz-       in tveganjem revščine. Revni
                                           ljudje so navadno neizobraženi ljudje.     Žal statistični podatek o uspešnih
    vaja
                                           Ker so lahko zaradi svojega slabega        zaključkih študija ne kaže tako lepe
•	 Drugi razlog je struktura diplo-
                                           socialnega stanja v našem sistemu          slike. V poročilu Urada za makroeko-
    mantov (družboslovne smeri vs.
                                           tudi upravičenci do socialne pomoči,       nomske analize in razvoj (UMAR)
    naravoslovno-tehnične)
                                           obstaja dodaten ekonomski interes          2008 lahko zasledimo: »Delež diplo-
•	 Tretji razlog je, da delodajalci
                                           skrbnikov državne blagajne, da je čim      mantov univerzitetnega dodiplom-
    iščejo cenejšo in bolj fleksibilno
                                           več izobraženih ljudi, ker bi s tem po     skega študija, ki so od vpisa dodiplome
    delovno silo, kar študentsko delo
                                           statistiki gledano imeli manj socialno     potrebovali več kot 5 let, se je v letu 2006
    napram redne zaposlitve mladega
                                           ogroženih državljanov.                     povečal na 79,2% (iz 77,7%v 2005).
    diplomanta vsekakor je.
                                                                                      Stopnja preživetja (št. Diplomantov /
                                                                                      št. Brucov) v 2006/2007 je bila 12,4%

                                                                                                                      Most           7
in je nižja kot v večini drugih evropskih   Če si malo poenostavljeno predstav-
    držav.« [vir: UMAR, letno poročilo          ljamo število mladih, ki jim država           Posledica relativno niz-
    2008]                                       omogoči vpis v terciarno izobraževanje
                                                – če bi vsi vpisani diplomirali in bi jih     ke stopnje tehnološke
    Kljub nizki stopnji preživetja pa ima-      želeli zaposliti na izobrazbi primer-           zahtevnosti našega
    mo izrazit trend naraščanja števila         nem delovnem mestu, bi morali imeti
    diplomantov, ki vstopajo na trg dela        gospodarstvo, kjer je več kot 50%
                                                                                                gospodarstva je, da
    (vir: SURS).                                novih zaposlitev na delovnih mestih            za mlade diplomante
                                                       z visoko dodano vrednostjo.
                                                       V tem primeru bi lahko trdili,
                                                                                              ne obstaja znaten ‘pull
                                                       da je njihova izobrazba dobro           effect’s trga delovne
                                                       izkoriščena. Načeloma je lahko           sile, ki bi jih vlekel iz
                                                       diplomirana ekonomistka za-
                                                       poslena tudi kot navadna pro-          študentskega življenja.
                                                       dajalka v Mercatorju, vendar to
                                                       verjetno ni cilj niti posameznice,
                                                                                             Drugi zelo pomemben kazalec kot
                                                       ki je študirala, niti države, ki je
                                                                                             eden najbolj pogosto uporabljanih
                                                       v njeno terciarno izobraževanje
                                                                                             kriterijev in ki je tudi močno povezan
                                                       neposredno vložila več kot
                                                                                             z dodano vrednostjo zaposlenega je
                                                       10.000€ in tudi že izgubila ne-
                                                                                             delež visoko tehnološkega izvoza. Ta
                                                       kaj let plačevanja davkov.
                                                                                             je v Sloveniji leta 2006 znašal 4,5%
                                                                                             celotnega slovenskega izvoza. Pa še
    Koliko mladih diplomantov                   Slovenija kljub drugačnim željam
                                                                                             pri tem lahko znaten delež pripišemo
                                                nima takšne strukture gospodarstva,
    potrebuje slovensko gospodarst-             kjer bi večina delovnih mest imela
                                                                                             samo dvema podjetjema: Krka d.d. in
    vo?                                                                                      Lek d.d.. Za primerjavo: ta delež v EU
                                                (zelo) visoko dodano vrednost na
                                                                                             je bil v letu 2006 trikrat višji (EU-27:
                                                zaposlenega. Rezultati ene raziskave
    (Osebno) mnenje je, da ne prav veliko                                                    16,7%). Kaj za podjetje in zaposlene
                                                kažejo sledečo situacijo: »Od 510.754
    (novih). Niti približno ne toliko, kot                                                   pomeni tako visoka dodana vrednost
                                                zaposlenih v gospodarskih družbah v
    se jih zadnja leta vpisuje v terciarno                                                   se vidi skozi poslovanje Krke in Leka.
                                                letu 2008 jih kar 306.440 (60 odstotkov)
    izobraževanje. To mnenje je nare-                                                        Kaj pomeni tako nizka številka kot je
                                                dela v podjetjih z dodano vrednostjo na
    jeno na osnovi dostopnih podatkov o                                                      4,5%, pa si tudi ni težko predstavljati.
                                                zaposlenega manj kot 30.000 evrov, v
    strukturi našega gospodarstva in vse        povprečju imajo ta podjetja le 20.062
    bolj pogostih komentarjih, ki jih v in-                                                  Graf: Delež visokotehnološkega iz-
                                                dodane vrednosti na zaposlenega.Tako
    tervjujih izrekajo uveljavljeni domači                                                   voza Slovenije v letu 2006
                                                v Sloveniji od dveh milijonov
    strokovnjaki.                               prebivalcev le 204.314 zaposlenih
                                                dela v gospodarskih družbah z več
        Načeloma je lahko                       kot 30.000 evrov dodane vred-
       diplomirana ekono-                       nosti na zaposlenega.«

     mistka zaposlena tudi                      Za lažjo predstavo o pomenu
     kot navadna prodajal-                      dodane vrednosti na zaposlen-
                                                ega je bilo v nadaljevanju zapisa-
      ka v Mercatorju, ven-                     no: »Imamo pa še vedno 133.086
       dar to verjetno ni cilj                  zaposlenih v podjetjih z manj kot
                                                20.000 evrov dodane vrednosti
     niti posameznice, ki je                    na zaposlenega, ki dolgoročno ne morejo
                                                                                             Zakaj so bili ti podatki o doda-
                                                                                             ni vrednosti zaposlenih in visoko
       študirala, niti države,                  obstati, kajti njihova povprečna dodana
                                                                                             tehnološkem izvozu pomemembni
                                                vrednost na zaposlenega 12.675 evrov
     ki je v njeno terciarno                    ne omogoča niti povprečne plače 500 ev-
                                                                                             za ta članek? Ker kažejo na strukturo
                                                                                             podjetij, razmere v katerih ta delajo in
      izobraževanje vložila                     rov neto.« [vir: Boštjan Ložar]*
                                                                                             zakaj jih večina išče zidarje, mizarje,
     več kot 10.000€ in tudi                    *(op.a. 30.000 € dodane vrednosti
                                                                                             peke, kuharje, delavce za preprosta
       že izgubila nekaj let                                                                 dela pri nizkih gradnjah, delavce za
                                                zaposlenega se lahko ob naši davčni
                                                                                             druga preprosta dela, skladiščnike,
        plačevanja davkov.                      zakonodaji prelije v približno 1.300 €
                                                                                             varilce...
                                                neto plače za zaposlenega).

8       Most
“
Posledica relativno nizke stopnje            prijavi statusa nezaposlene osebe in
tehnološke zahtevnosti našega gos-           prejemanju subvencije s strani Za-
podarstva je, da za mlade diploman-          voda za zaposlovanje potrebno biti
te ne obstaja znaten »pull effect« s         pripravljen sprejeti delovno mesto, ki       Slej ko prej bo neka vla-
trga delovne sile, ki bi jih vlekel iz       predvideva 1 ali celo 2 stopnji nižjo         da morala spregledati,
študentskega življenja. Podobnega            izobrazbo od iskalca zaposlitve. Univ.
mnenja o premajhnem »srku diplo-             dipl. inž. tako zasede mesto tehnika.        da se nam drastično po-
mantov« s strani gospodarstva je             Če se ti ne zdi pošteno, vedi, da si sam     dira struktura zaposlen-
tudi Študentska organizacije Slo-            izbral poklicno pot.
venije (ŠOS), ki je med odgovori na                                                      ih, da nam zato, ker bi vsi
kritike vpliva študentskega dela izja-       Kje je tukaj težava? V določeni meri          radi bili ‘beli ovratniki’,
vila: »Vzrok za brezposelnost mladih ni      je fleksibilnost dandanes za mlade
študentsko delo, temveč neskladje po-        obvezna. Vendar, sprejem delovne-            vse bolj manjka nekvali-
nudbe in povpraševanja na trgu dela,         ga mesta, ki zahteva nekaj stopenj            ficiranih, kvalificiranih
zastareli in okoreli učni procesi, ne-       nižjo izobrazbo ali iskanje zaposlitve
priznavanje neformalno pridobljenih          na čisto drugem delovnem področju
                                                                                           in visoko kvalificiranih
kompetenc ter da slovensko gospodarst-       od pridobljene izobrazbe, pomeni                     delavcev.
vo letno generira veliko manj delovnih       zgrešeno investicijo tako mladega
mest kot je letno število diplomantov.«      diplomanta, kot tudi države, ki je          tisto bolj običajno, kjer podjetje ob
                                             plačevala izobraževanje. Z večanjem         subvenciji zaposli osebo, ki drugače
Na zelo podoben komentar lahko               števila zgrešenih investicij pa se hitro    ne more dobiti službe. Ta praksa je
naletimo tudi na spletni strani kari-        veča verjetnost po propadu sistema.         do zdaj veljala za slabo usposobljene
ernega centra univerze v Ljubljani:                                                      ljudi, invalide, zdaj pa so v ta koš padli
»Dosežena stopnja izobrazbe že dolgo                                                     še visoko izobraženi ljudje.
ni več zagotovilo za zaposlitev, kot vse        Ali ni čudno, da je
večji problem pa se izpostavlja nezapo-       potrebno podjetju dati                     Za zaključek o potrebah gospo-
slenost med mladimi, še posebej mladimi                                                  darstva po mladih diplomantih:
diplomanti. V Sloveniji je bil tako maja       denar, da to zaposli
2009 delež brezposelnih z visoko izo-                mladega                             Tematika presežka mladih diploman-
brazbo (VII.-VIII. stopnja) med vsemi                                                    tov na trgu ni tako močno pokrita v
brezposelnimi 6,7 %.« (vir: http://             strokovnjaka? Je.                        dnevno informativnih oddajah, ker
www.iri.uni-lj.si/prispevki/karierni-                                                    pač ni tako senzacionalna. Zato se je
center/).                                    Zadnji ukrep Študentske orga-               mnogi mladi ne zavedajo, dokler se s
                                             nizacije Slovenije in države pa             situacijo ne soočijo. So pa komentarji
Do neke mere je stanje v preteklosti                                                     s podobnimi zaključki vse bolj pogosti
kompenziral javni sektor, ki je zapo-        kljub dobrim nameram sploh kaže             tudi s strani poznavalcev gospodarskih
sloval visoko izobražene ljudi. Pa je ta     na resnost situacije:                       razmer.
isti sektor zaradi svoje velikosti in bre-
mena plač javnih uslužbencev v zadn-          V septembru 2009 se bo za pomoč pri        V nedavnem intervjuju je direktor
jih letih prisiljen skoraj paranoično iz-    reševanju problematike zaposlovanja         Inštituta za ekonomska raziskovanja
vajati zmanjševanje zaposlenih. Tako,        mladih diplomantov odvijal tudi raz-        Boris Majcen izjavil: »Slej ko prej bo
da za mlade diplomante lahko ta ba-          pis za podjetja oz. organizacije, ki bi v   neka vlada morala spregledati, da se
zen smatramo več ali manj zaprtim.           zameno za subvencijo po določenem           nam drastično podira struktura zapo-
                                             postopku zaposlile absolventa. Več o        slenih, da nam zato, ker bi vsi radi bili
Kako država pomaga reševati                  tem lahko izveš na spletnem portalu         ‘beli ovratniki’, vse bolj manjka nekval-
                                             časopisa Delo (http://www.delo.si/          ificiranih, kvalificiranih in visoko
problem nezaposlenega diplo-                 clanek/87204). Vendar, ali ni čudno,        kvalificiranih delavcev.« [Delo, priloga
manta?                                       da je potrebno podjetju dati denar, da      FT, 31.8.2009]
                                             to zaposli mladega strokovnjaka? Je.
V tako pozni fazi gradnje kariere ti         Zato očitno lahko sklepamo, da pod-         S časom ter morebitnim zaostro-
država dejansko težko pomaga. Kot            jetje ne zaposluje strokovnjaka oz. ga      vanjem gospodarske situacije la-
diplomantu brez službe ti lahko ponu-        v trenutku zaposlitve ne smatra kot         hko pričakujemo dodatne ukrepe na
di le še subvencijo za samozaposlitev        takšnega. Zelo majhna so tudi zagoto-       področju reševanja te problematike.
ali mesto na zavodu za zaposlovanje,         vila, da bo podjetje novo zaposlenega
kjer pa velja zanimivo pravilo. Že od        obdržalo za več časa, kot je predpisani                         Vladimir Mijatović
2007 namreč velja predpis, da je ob          pogoj. Situacija dejansko spominja na

                                                                                                                        Most          9
Meja med zemljo in nebom
     najvišje stavbe
                                         Do 19. stoletja so bile zgradbe z več kot šestimi nadstropji zelo redke,
                                         saj toliko stopnic naseljencem ni ustrezalo, pa tudi vodni tlak pogosto ni
                                         bil dovolj močan, da bi lahko vodo napeljali višje od 15 metrov. Arhitekt
                                         prvega priznanega nebotičnika je bil William LeBaron Jenney. Desetnad-
                                         stropni nebotičnik Home Insurance Building je bil zgrajen v Chicagu leta
                                         1885. Leta 1890 so dodatno zgradili še dve nadstropji, tako je končna
                                         višina znašala 54,9 metra. Danes njegova višina ni nič nenavadnega,
                                         zato zdaj tako visoko zgrajenim zgradbam sploh ne pravimo nebotičnik.
                                         Večina zgrajenih nebotičnikov se je pojavila konec 19. stoletja v Londonu,
                                         Chicagu in New Yorku. Ključni elementi za gradnjo nebotičnikov so bili
                                         jeklo, steklo, armiran beton, vodne črpalke in dvigala.




 Kategorije za merjenje stavb
 Zaradi prerekanj o tem, kaj je vrh stavbe, in da bi preprečili     vseh časov je bil postavljen v bližini Varšave na Poljskem.
 mednarodne spore pri podeljevanju prestižnega naslova, je          Visok je bil kar 646 metrov, vendar se je med popravilom
 Council on Tall Buildings and Urban Habitat, ustanovljen           leta 1991 podrl. Trenutno pa je najvišji televizijski oddajnik
 leta 1969, določil štiri kategorije za merjenje višine stavb.      na svetu KVLY TV v Severni Dakoti v ZDA, ki v višino
 Slednje so: višina najvišje naseljenega nadstropja, višina         meri 628 metrov. Prvo mesto v kategoriji »višina najvišje
 vrha strehe, višina strukturnega ali arhitekturnega vrha in        naseljenega nadstropja« zaseda Burj Dubai. Do pred krat-
 višina vrha antene. Obstajajo pa tudi še višje konstrukcije        kim je ta naslov branil Taipei 101, ki v višino meri 509
 od nebotičnikov. To so televizijski stolpi, ki so zelo visoki in   metrov. Prvega septembra 2008 pa je med gradnjo takrat
 ozki. Značilno za njih je, da ne morejo stati sami, zato jih       Burj Dubai s 688 metri postal najvišja struktura, ki jo je
 pokonci držijo napeti kabli. Najvišji televizijski oddajnik        človek do sedaj zgradil.




 Najvišji nebotičniki glede na višino arhitekturnega vrha:

 1. Burj Dubai, Dubaj, Združeni arabski emirati
 Začeli so ga graditi 21. septembra leta 2004, uradno pa naj bi ga odprli 2. decembra
 2009. Oznako najvišje stavbe je prejela že med gradnjo, in sicer 21. julija 2007, ko je
 presegla prej najvišjo prostostoječo stavbo na svetu, Taipei 101. Točno 17. januarja letos
 pa je Burj Dubai dosegel višino 818 metrov, kar je za 309 metrov višje od prejšnjega
 rekorda.

 Burj Dubai ima 162 nadstropij. V stavbi pa bodo stanovanja, hoteli, poslovni prostori,
 trgovsko središče, bazeni in toplice, razgledna ploščad,... Arhitekti so iz podjetja SOM
 (Skidmore, Owings and Merrill), izvajalec del pa je podjetje Emaar. Stroški gradnje
 nebotičnika naj bi bili okoli 4,1 milijard ameriških dolarjev, celoten kompleks “Down-
 town Dubai” pa naj bi bil vreden vrtoglavih 20 milijard ameriških dolarjev.




10   Most
2. Taipei 101, Tajpej, Tajvan
To je prva stolpnica, ki je prebila mejo polovice kilometra, vendar z anteno.
Stavba, podobna palminemu deblu je visoka 509 metrov in ima 101 nad-
stropij nad zemljo. Pod zemljo se jih pa nahaja še pet. Gradili so jo od 1999
do 2004. Stroški gradnje Taipei 101 so bili 1,8 milijard ameriških dolarjev.
Arhitekti so C.Y. Lee & partners. Znotraj površine 412.500 m2 se naha-
jajo poslovni prostori, trgovine, restavracije, knjižnica, fitnes center,... Poleg
tajfunov in potresov pa stavba prenese vetrove s hitrostjo preko 200 km/h.
Da je stavba res zanimiva poskrbi osvetljava, ki je vsak dan drugačna.

3. World Financial Center, Šanghaj, Kitajska
Stavbo so odprli leta 2008. V višino meri 494 metrov in ima skupno 101
nadstropij, od tega so trije pod zemljo. Stroški gradnje so znašali 1,2 mili-
jard ameriških dolarjev. Ima podobno ime kot dvojčka WTC. V zgornjem
delu stavbe ima luknjo, ki je neke vrste posmeh dogodkom 11. septembra.
Poleg stavbe pa se nahaja Jin Mao Tower, ki s svojimi 421 metri zaseda
deseto mesto na lestvici.

4. International Commerce Centre, Hong Kong
Gradnja se je začela leta 2002, predvidena otvoritev pa naj bila v letu 2010.
Višina stavbe bo znašala 484 metrov in bo imela 118 nadstropij. Prvotna
predlagana višina je bila 574 metrov, vendar so predlog zavrnili, saj ureditev        Taipei 101
ni dopuščala, da bi nebotičnik presegel višino okoliških hribov.

5. Petronas Twin Towers, Kuala Lumpur, Malezija
                                           Pred izgradnjo Taipei 101 sta to
                                           bila najvišja stolpa na svetu. Kljub
                                           izgubi slednjega naziva pa vseeno
                                           ostajata najvišja povezana stolpa
                                           na svetu. Arhitekt nebotičnikov je
                                           svetovno znani César Pelli. Zaradi
                                           slabe kakovosti tal je bilo potrebno
                                           izvesti najgloblje temeljenje na sve-
                                           tu. Temelji segajo do globine 120
                                           metrov. Zaradi takšnega temeljenja
                                           se je posledično povečala raba ma-
                                           teriala. V višino merita 452 metrov
                                           in imata 88 nadstropij s površino
                                           395.000 kvadratnih metrov. Stolpa
                                           povezuje most v 41. in 42. nad-
                                           stropju Most se nahaja na višini
                                           170 metrov, v dolžino meri 58 me-
                                           trov, tehta pa 750 ton.
                                                                  Andrej Šabec



                                                                              viri:
                                                                    burjdubai.com
                                                                  en.wikipedia.org
                                                           petronastwintowers.com     World Financial Centre


                                                                                                               Most   11
FGG organiziranost
     Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo          Z novim šolskim letom bomo na FGG dobili tudi
     Univerza v Ljubljani                            novega dekana. Sedaj nas bo vodil, zastopal in pred-
     Jamova 2, p.p. 3422                             stavljal prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž.grad.
     1001 Ljubljana                                  (matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si).
     Tel: (01) 476 85 00
     Fax: (01) 425 06 81                             Z vsemi problemi se lahko obrnete tudi na prodekane
     E-mail: fgg@fgg.uni-lj.si                       (za gospodarske zadeve, za raziskovalno in mednar-
                                                     odno dejavnost, za študentske zadeve, za izobraževalno
     Tajnica fakultete                               dejavnost), ki bodo izvoljeni na seji senata 30.9.2009.
     Majda Klobasa univ. dipl. prav.
     e-mail: majda.klobasa@fgg.uni-lj.si


                                                     Vodja študentskega referata
     Referat                                         Ksenija Južnič, univ.dipl.ekon.
     Uradne ure:                                     (vodenje in koordinacija dela v referatu)
     pon.: 12:00 - 14:30                             e-mail: ksenija.juznic@fgg.uni-lj.si
                                                     tel.: 01/4768-533
     tor. - pet.: 10:00 - 13:00                      Jamova 2, I. nadstropje, soba 112


     Strokovne delavke v referatu
     Redni in izredni študij gradbeništva            Študij vodarstva in komunalnega inženirstva
     Janja Ribič, Neda Vladić                        Lidija Živanovič
     e-mail: janja.ribic@fgg.uni-lj.si               e-mail: lidija.zivanovic@fgg.uni-lj.si
     e-mail: neda.vladic@fgg.uni-lj.si               tel.: 01/4264 288
     tel.: 01/4768 535                               Hajdrihova 28, I. nadstropje, soba 30
     Jamova 2, I. nadstropje, soba 114
                                                     Mednarodno sodelovanje
     Redni in izredni študiju geodezije              Koordinator SOCRATES ERASMUS na FGG:
     Tanja Jesih                                     prodekan za študentske zadeve, izvoljen 30.9.2009
     e-mail: tanja.jesih@fgg.uni-lj.si               Romana Hudin
     tel.: 01/4768 644                               (strokovna delavka za mednarodno sodelovanje)
     Jamova 2, VI. nadstropje, soba 612              e-mail: romana.hudin@fgg.uni-lj.si




                                              Rešitve za kakuro                             Namigi za sudoku

12    Most
STUDENT INFO (http.//www.student-info.net) je
  priljubljen spletni portal, kjer kot študent najdeš
  veliko koristnih in zanimivih informacij. Tu imamo
  tudi FGG-jevci (torej študenti gradbeništva, geo-
  dezije in vodarstva) svoj spletni kotiček za informi-
  ranje, kjer lahko najdeš:

                                                                  ZEML JEVID,
                                                                 s pomočjo k
                                                                                aterega boš
                                                                pomembne                     lažje našel v
                                         -jevke                                                             se
FORUM,
                                                                              jše študen
                             v ce & FGG                         Ljubljani (fa              tske lokacij
                    e FGG-je               ezi s                                                         e v
kje r lah ko starejš leži na duši v zv če                      jo hrano na
                                                                              kultete, resta
                                                                                            vracije, ki nu
               , kar ti              nostmi,                                  bone, disko                  di-
vp  rašaš vse študijskimi dejav                                uvodnih ted                 teke…), kar
                ob                      drugega                              nih lahko še                ti v
     dijem in                di karkoli                                                    kako prav pri
 štu               čas pa tu             ovor, saj                                                       de.
 ti je  zares dolg nje poznamo odg
              vpraša
  (na vsako ve).
             več
   več glav                                                     NOVICE
                                                                o aktualnih dogodkih na
                                                                fakulteti (žuri, ekskurzije,
                                                                tečaji,…).
  KNJIŽNICO,
  kjer lahko najdeš št
                         udijsko gradivo, star
  izpite, kolokvije, najb                      e
                          olj pogosta vprašanj
                                               a
                                                                    GALERIJOnimi
  pri zagovorih in ce
                        lo »plonke« za posa                                                       z naših
 mezne predmete.                               -                                       slikami
                        Lahko pa v spletn                                 et
                                                                    s kvalit                        drugih
 knjižnico zelo enos                         o
                                                                              nih br    ucovanj,
                         tavno nalagaš svoj                         nepozab                          tekem
                                             a                                             različnih
 gradiva in s tem pris                                                         skurzij, in arskih,...).
 kolege.
                        pevaš nekaj za osta
                                            le                       žurov, ek      , košark
                                                                     (no gometnih


                       V sklopu portala STUDENT-INFO poleg mnogih ostalih študentskih forumov deluje tudi
                       spletna stran BONAPETIT (najdeš jo na spletnem naslovu: http://www.student-info.net/
                       bonapetit), kjer si lahko dobiš vse pomembne informacije o študentski prehrani, kot so:
                                                        •	 seznam restavracij, ki nudijo prehrano na študentske bone,
                                                        •	 dnevne menije, ki jih posamezne restavracije nudijo,
                                                        •	 koliko bonov lahko v katerem mesecu kupiš,
                                                        •	 (bon)Kalkulator za izračun stroška bonov še preden jih greš
                                                        dejansko kupiti,
                                                        •	 katere restavracije po mnenju študentov nudijo dobro, in kat-
                                                        ere, slabo hrano,
                                                        •	 naslov in urnik prodajaln, kjer lahko kupiš študentske bone,
                                                        •	 …pa še kaj bi se našlo!

                                                       Ne pozabi… če kakšno težko vprašanje te muči, samo na STU-
                                                       DENT-INFO se priključi! (www.student-info.net/fgg)

                                                                   Gregor Mesarić (mali mesko), Vladimir Mijatović




                                                                                                              Most     13
Vodnik za bruce
 Študentska leta so najlepša, polna zabave, raznih dogodkov in prireditev. Hkrati pa je to čas, ki te nauči
 samostojnosti in iznajdljivosti. Osnovne informacije na fakulteti ponuja oglasna deska ter spletna stran,
 mi pa ti ponujamo nekaj informacij o različnih delih študentskega življenja. Nekatere ti bodo prišle prav v
 prvih tednih, druge pa ti bodo v pomoč tudi kasneje.

 ŠTUDENTSKO BIVANJE
 Študentje bivamo v študentskih in dijaških domovih, pri zasebnikih (s subvencijo) ali pa si sobo poiščemo na prostem
 trgu. Ti stroški ponavadi predstavljajo največji delež in so lahko precejšnje finančno breme.
 Če še nimaš urejenega bivanja v Ljubljani, si lahko pomagaš z oglasi, ki jih najdeš na oglasni deski, v raznih časopisih,
 oglasnikih, v posredovalnici študentskih sob (www.svetovalnica.com) in drugod na internetu (www.nepremicnine.net,
 www.slonep.net).
 Iskanje primernega bivališča je lahko zamudno in naporno, vendar ponavadi vsakdo najde nekaj, kar mu odgovarja. Pri
 najemu stanovanja/sobe pa je pomembno, da najemodajalec (lastnik) in študent, skleneta pisno najemno pogodbo. Ta
 mora vsebovati vse bistvene sestavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur.l. RS, št. 69/2003).
 S tem se bistveno zmanjšajo možnosti zlorabe, ki so zaradi stanovanjske stiske študentov in posledično šibkejšega položaja
 le teh, precej pogoste. V primeru problemov s področja najemnih razmerij so študentom na voljo tudi člani Študentske
 svetovalnice ŠOU v Ljubljani (pravna.pomoc@kiss.si, tel. 01/43 80 223)

                                                                                    ŠTUDENTSKA PREHRANA
 Redno vpisani študentje imamo mesečno pravico do                    Kako delujejo boni v praksi?
 določenega števila bonov, ki nam jih subvencionira država.          Ob naročilu hrane je v restavraciji poleg bona potreb-
 Število bonov, ki jih lahko mesečno kupimo je enako                 no predložiti indeks, študentsko izkaznico ali potrdilo o
 številu delovnih dni, vendar pa imajo določeni ponudniki            vpisu (v tem primeru tudi osebni dokument). Če plačuješ
 omejeno število, npr omejeno je število bonov za dostavo            z bonom, si upravičen do glavne jedi, dveh hodov ter 2 dcl
 hrane na dom                                                        vode ali brezalkoholne pijače. Hodi so juha, solata in slad-
 Bruci morate prvič po bone na prodajno mesto na Ker-                ica; obvezna pa sta vsaj dva, razen pri pici, kjer je obvezen
 snikovi 6, poleg pa morate prinesti veljaven indeks ali             minimalno en hod.
 študentsko izkaznico, osebni dokument s sliko (osebna
 izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje) in vpisni list.      Bone lahko kupiš na naslednjih prodajnih mestih:
 Izpolniti morate tudi izjavo o nezaposlenosti, ki jo dobite         METROPOL – Kersnikova 6, ŠOU v Ljubljani – Ker-
 tam. Naslednje nakupe pa lahko opravite na vseh prodajnih           snikova 4, Študentsko naselje Rožna dolina – blok 4
 mestih.                                                             ter Študentsko naselje Bežigrad – Kardeljeva ploščad
 Bone lahko kupujete le na svoje ime, pooblastila za nakup           5, (nasproti študentskega servisa). Vsa prodajna mesta so
 niso dovoljena. Poleg tega imajo boni tudi svoj ‘’rok traja-        odprta pon. - čet.: 8.00 - 19.00, pet.: 8.00 - 15.00.
 nja’’, ki je napisan na njih. Če ga v tem času ne porabite, ga      Ker so ponavadi vrste za bone, ti svetujemo, da se po njih
 lahko na prodajnih mestih, še en mesec po preteku velja-            odpraviš v dopoldanskih urah, si na bonkalkulatorju vna-
 vnosti, zamenjate za novega.                                        prej izračunaš stroške nakupa ter hkrati nakupiš več bonov.


 PREVOZ                                                              Ta kartica lahko deluje kot mesečna vozovnica (neome-
                                                                     jeno število voženj), lahko pa jo uporabljamo kot vred-
 Ljubljana zna presenetiti s svojo velikostjo, ko je potrebno        nostno kartico, na katero naložimo določeno vsoto in z njo
 priti iz enega konca na drug. Najcenejše in ponavadi tudi           plačujemo posamezne vožnje. Za pridobitev je potrebno
 najhitrejše prevozno sredstvo je kolo. Pri tem pa je potrebno       obiskati eno od enot Ljubljanskega potniškega prometa –
 poudariti, da so nova in dobra kolesa prava vaba za nepri-          LPP na Celovški cesti 160 (BUS št. 1 Vižmarje - postaja
 diprave, pa tudi pri tistih malo slabših je dobra ključavnica       Remiza ali BUS št. 3 Litostroj - postaja Slovenija avto)
 obvezen del opreme.                                                 ali Slovenski cesti 56. Seveda potrebuješ veljaven osebni
                                                                     dokument, potrdilo o vpisu in cca. 20 € (za mesečno) oz.
 V Ljubljani je urejen tudi javni promet, ti. ‘’trole’’, pri čemer   poljubno vsoto za vrednostno kartico.
 se večina študentov odloči za nakup mesečne vozovnice.              Najcenejša taxi ponudnika:
 Z letošnjim šolskim letom je na tem področju prišlo do              •	 INTERTOURS TAXI d.o.o. 031 381 381
 manjših sprememb, uvedli so namreč kartico Urbano.                  •	 METRO (080)11-90


14   Most
ZDRAVJE               Zdravstveni dom za študente
                                                                 V okviru ZDŠ so študentom na voljo osebni zdravniki, ki
                                                                 na Aškerčevi delajo v dveh izmenah:
                                                                 pon-pet.: 7.00 - 13.00 in 13.00 do 19.00
Ustanovljen je bil z namenom, da študentje dobimo                      sob.: 8.00 - 12.00
čimbolj dostopno in celotno zdravstveno oskrbo. Pogosto          tel.: 01 200 74 27, 01 200 74 29, 01 200 74 26
imamo namreč osebne zdravnike v domačem kraju, pa nu-            v študentskem naselju v Rožni dolini
jno rabimo zdravniško pomoč (npr. visoka vročina, hude           vsak dan od 7.00 - 13.00, razen pon in čet od 13.00 - 19.00.
bolečine, sveže poškodbe). V ZDŠ pa ne izdajajo napot-           tel.: 01 241-65-43.
nic, ne pošiljajo na nadaljnja zdravljenja, ne predpisujejo
zdravil na recept (vse to je v domeni osebnih zdravnikov).       POMEMBNO: Pred vsakim obiskom v ambulanti se je
Prav tako ne morejo napisati zdravniškega opravičila.            potrebno za termin dogovoriti po telefonu v času ordinaci-
Za študente je smiselno izbrati osebnega zdravnika v             jskih ur izbranega zdravnika.
Zdravstvenem domu za študente, če si vsaj štiri dni v
tednu v Ljubljani, saj je pogosto osebni zdravnik v kraju Psihiater
stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med    Aškerčeva 4
dežurstvom). Poleg tega nekatere fakultete sprejmejo le   vsak dan od 7.00 do 14.00, razen ob ponedeljkih in sredah
tista zdravniška opravičila, ki so izdana v Zdravstvenem  od 13.00 do 19.00.
domu za študente, zato je mnogo lažje dobiti opravičilo,  Na razgovor se je potrebno naročiti
če ima študent osebnega zdravnika prav tam.               Tel.: 01/ 200 74 11
Študentje moramo tudi opraviti sistematske preglede       Ginekolog
v prvem in zadnjem letniku in cepljenja (odvisno od       Aškerčeva 4
fakultete). Poleg tega je v ZDŠ možno opraviti tudi       dopoldan 8-12h in popoldan 14-18h v ambulanti izbranega
preglede za voznike motornih vozil (A in B).              zdravnika
                                                          Tel.: 01/ 200 74 13
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani          Zobozdravniki
                                                          Na Aškerčevi 4 imajo sedem zobozdravnikov, ki delajo v
•	 AŠKERČEVA 4 - splošno zdravstveno varstvo, dveh izmenah.
    zobozdravstvo, ginekolog, psihomentalno posvetoval- Sprejem pacientov je enak kot pri splošnem zdravniku. Tel.:
    nica ter diagnostični laboratorij                     01 200 74 40, 01 200 74 41, 01 200 74 42, 01 200 74 43
•	 ŠTUDENTSKO NASELJE V ROŽNI DOLINI, V Študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII) imajo
    Cesta 27. aprila 31 (blok VIII) - splošno zdravstveno dva zobozdravnika,
    varstvo, zobozdravstvo                                ki delata v izmeni dopoldan od 7.00 do 13.00 oz. popoldan
                                                          od 13.00 do 19.00. Tel.: 01 241-65-40


ŠTUDENTSKO DELO                                                                                           KNJIŽNICA
To je delo, ki ga občasno ali začasno opravlja študent, dijak ali druga        Ob vpisu na fakulteto in plačilu prispevka
upravičena oseba preko pooblaščene organizacije (študentski ser-               za knjižnico imaš možnost uporabe VSEH
visi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo)             fakultetnih knjižnic na Univerzi v Ljubljani,
na podlagi napotnice in pri katerem višina zaslužka ni omejena.                vključno s Centralno tehniško knjižnico
Ponudnikov je ogromno, študentsko delo pa najlažje najdeš preko                (CTK) in Narodno in univerzitetno
spletnih strani in oglasnih desk študentskih servisov ter Zavoda               knjižnico (NUK). Študentska izkaznica se
za zaposlovanje in agencij za delo. Poleg tega lahko preveriš še               uporablja kot članska izkaznica, za uporabo
oglasne deske na fakultetah ter strani raznih podjetij.                        knjižnic in njihovih storitev pa je potreben
Če še nisi včlanjen/a v študentski servis, to narediš tako, da se os-          formalen vpis ob prvem obisku.
ebno oglasiš v eno izmed njihovih poslovalnic ali preko interneta.             Knjižnice pogosto poleg gradiva ponujajo tudi
Pri tem potrebuješ osebni dokument, davčno številko, številko os-              možnost uporabe čitalnic, kjer se študentje
ebnega računa ter dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče               predvsem pred in med izpitnimi obdobji radi
šolsko/študijsko leto ali študentsko ali dijaško izkaznico ali in-             zadržujemo.
deks). Kasneje je potrebno vsako šolsko oz. študijsko leto članstvo            -
podaljšati z dokazilom o statusu.                                              CTK
                                                                               Trg republike 3
Za vsa dodatna vprašanja se lahko bruci obrnete na starejše ko-                1000 Ljubljana
lege, v referat, poleg tega pa na našem faksu že nekaj let delu-               dodatne informacije:
jejo tudi študentje tutorji, ki so vam na voljo ob vsakih težavah in           http://www.ctk.uni-lj.si/
vprašanjih.
                                                                               NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Želim vam veliko zanimivih predavanj, novih poznanstev ter                     Turjaška 1
norih zabav. Predvsem pa UŽIVAJTE V ŠTUDENTSKEM                                p.p. 259
ŽIVLJENJU!                                                                     1000 Ljubljana                 Most          15
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
                                             se lahko ponaša s članstvom Univerze v Ljubljani, ki sodi med 500 najboljših
                                             univerz na svetu. Z letošnjim letom se dokončno poslavljamo od vseh starih

    Prva pomoč                               študijskih programov in se srečujemo s prenovljenimi - bolonjskimi. Tako ste
                                             lahko bivši dijaki letos prvič izbirali med Visokošolskim študijem, ki ponu-
                                             ja programe Operativno gradbeništvo in Tehnično upravljanje nepremičnin
                                             ter Univerzitetnim študijem, ki zajema programe Geodezija in geoinforma-
                                             tika, Gradbeništvo, Stavbarstvo ter Vodarstvo in komunalno inženirstvo. Naj
                                             omenim še to, da zgodovina gradbeništva sega v daljno leto 1919, ko se je na
                                             Tehnični fakulteti prvič začel izvajati program gradbeništva. Po drugi svetovni
                                             vojni je FGG postala samostojna članica univerze v Ljubljani. Leta 1957 je
                                             bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Od leta
                                             1995 pa je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojen izobraževalni
Leto je naokoli in prišel je čas, da         inštitut
ponovno izrečem dobrodošlico
novim članom naše fakutete. Lahko            VODSTVO FAKULTETE
ste ponosni, da ste del ene izmed            Dosedanji prvi mož fakultete je bil izr. prof. dr. Bojan Majes, ker pa se letos
univerz, ki sodi v sam vrh svetovnih         njegov mandat izteka bo njegovo mesto prevzel prof. dr. Matjaž Mikoš, univ.
izobraževalnih inštitucij. Predvsem          dipl. inž.grad. Z njim se boste srečali v zadnjih letnikih študija, kjer vas bo
pa ste lahko ponosni nase, da ste            podučil o vsem kar je povezano s hidrotehnologijo. Ravno tako se v letošnjem
uspešno opravili maturo, ki velja za         letu menjajo odgovorni: Na mestih prodekana za študijske zadeve, gospodar-
nekakšen zrelostni izpit in se podali        ske zadeve, raziskovalno delo in študentske zadeve. Ker volitve za omenjena
novemu znanju ter dogodivščinam              mesta v času pisanja članka še potekajo, lahko njihove predstojnike kasneje
naproti. Po vsej verjetnosti ste za          poiščete na spletu.
mnenje o fakulteti že povprašali
starejše študente ali pa jih še boste.
Verjamem, da ste bili oz. boste deležni      KNJIŽNICA
tako pozitivnih kot negativnih izjav,        Je mnogokrat študentov najboljši prijatelj. Najbližja je kar na naši fakulteti, ki
vendar pa naj povem nekaj: Življenje         pa ima prostore tako na Jamovi 2, kot tudi na Hajdrihovi 28. Obe knjižnici
študenta gradbeništva mnogo-                 vam ponujata, poleg knjižnične izposoje in prostora za učenje, tudi izposojo
krat ni ravno rožnato, predvsem ne           revij in drugega težko dostopnega knjižnega materiala, ki si ga lahko ogledate
med izpitnim obdobjem. Vendar ko             v čitalnici. Omogočena je tudi medknjižnična izposoja, prodaja učbenikov,…
zacveti, cveti v vsej svoji veličini in ta   Študentje pa si lahko izposojamo knjige tudi v Centralni tehnični knjižnici
občutek je nekaj kar šteje v življenju.      (CTK) in Narodni univerzitetni knjižnici (NUK), kjer se vam ni potrebno do-
Kajti tudi življenje samo ni cvetoče         datno vpisovati, saj postanete njun član z vpisom na Univerzo. Obe knjižnici
polje, pa vendar. Če sem in tja posad-       ponujate tudi odlične čitalnice, kjer sta mir in zbranost pri učenju zagotovljena.
imo kakšno rožo, bomo nekega dne             Ne smemo pa pozabiti na COBISS – virtualno knjižnico Slovenije. Za-
uživali v lepoti njenega cveta.              jema nacionalno knjižnico, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne
                                             knjižnice, splošne knjižnice in šolske knjižnice. Tu si lahko kar iz domačega
                                             naslonjača ogledate seznam razpoložljivih knjig, ki ga najdete na spletu, in le-
                                             te tudi rezervirate. Omogoča tudi medknjižnično izposojo.

                                             PREHRANA
                                             Vsem nam je definitivno najbližja šolska menza Gradbinček (veriga restavracij
                                             Sodexo). Tu vam vsak dan ponujajo štiri različne jedilnike, tako da se za vsake-
                                             ga najde nekaj. Predvsem pa se vedno najde prosta miza. Je pa res, da najboljši
                                             meniji prvi poniknejo, zato nekako velja pravilo »kdor prej pride, prej melje«.
                                             Najbližje restavracije okoli naše fakultete, kjer lahko uveljavite študentske
                                             bone pa so še Mirje, Pub legende, Lovec, Pod Lipco, Volta … V času kosila so
                                             vse restavracije natrpane s študenti. Zato si je potrebno vzeti malček več časa,
                                             ker nam vrsta za čakanje proste mize skorajda ne uide.
16      Most
ELEKTRONSKI INDEKS
Poleg rdeče knjižice, ima vsak študent tudi svoj elektronski indeks, ki ima skoraj
večjo veljavo. Vanj se vpišete na glavni strani FGG, in sicer z uporabniškim
imenom in geslom, ki ste ga prejeli ob vpisu. Do njega imate dostop izrecno
samo vi. Poleg prijav na izpite in kolokvije, boste v tem indeksu lahko sprem-
ljali tudi vaše ocene, dosežene kreditne točke in ostale podatke. Priporočljivo
pa je redno spremljanje tega, ker se včasih zgodi, da pride do manjših napak
pri vnosu ocen in podobnem.

TEČAJI IN PREDAVANJA
Preko celega leta se v okviru naše fakultete organizira veliko tečajev in preda-
vanj. Nekateri so povezani s študijem, drugi pa omogočajo širitev znanja na
individualnih področjih vsakega posameznika. Predvsem pa so vsi dostopni
po zelo primernih cenah za študente. Tako se vsako leto organizira začetni           Moje kratko potovanje po pred-
in nadaljevalni tečaj Autocad-a, tečaj tujih jezikov, plesni tečaj in aerobika,      stavitvi Fakultete za gradbeništvo
fitnes, badminton, potopisna predavanja, tečaj hitrega branja, tečaj retorike,       in geodezijo je končano. Kljub
tečaj jadranja, tečaj snowboard-a in še bi lahko naštevala. Tovrstno dogaja-         vsemu se vam bo na začetku po-
nje lahko spremljate na Študentskem Info Sistemu (študentski informacijski           rajalo marsikatero vprašanje in
sistem, ki se nahaja na naši spletni strani). Na vsak tečaj in dogodek pa vas        občutek zmedenosti vam skorajda
bodo opozarjali tudi plakati, ki bodo obešeni po hodnikih fakultete.                 ne uide. Upam, da sem vam s tem
V letošnjem letu se je uspešno izvedel tudi projekt Teden študija v praksi. V        člankom vsaj malo olajšala začetke
popoldanskem času so bili na fakulteti organizirani različni tečaji, ki so jih       na fakulteti. Ob vsakem novem
vodili gradbeni inženirji iz različnih gradbenih firm.                               vprašanju pa le poiščite odgovor pri
                                                                                     starejših študentih, kolegih ali pro-
                                                                                     fesorjih. Če pa bi se kdo izmed vas
EKSKURZIJE, TEČAJI in PREDAVANJA                                                     rad pridružil Študentski organizaciji
Kot vsako leto bodo tudi letos tekom študijskega leta potekale razne ekskurzi-       in sodeloval pri kakšnem projek-
je, tečaji in predavanja. Nekatere vsebine so povezane s študijem, druge pa          tu, je vljudno vabljen da se nam
omogočajo širitev znanja na individualnih področjih vsakega posameznika.             pridruži. Kontaktirate lahko mene
Tako se vsako leto organizira začetni in nadaljevalni tečaj Autocad-a, tečaj         na naslovu: suska.hruska@gmail.
tujih jezikov, plesni tečaj in aerobika, fitnes, badminton, potopisna predavan-      com ali pa urednico revije (njen kon-
ja, tečaj hitrega branja, tečaj retorike, tečaj jadranja, tečaj snowboard-a in še    takt je na uvodni strani).
bi lahko naštevala. Organizirajo se tudi strokovne ekskurzije, športni tabori        Zaključen stavek, s katerim se po-
in različni izleti. Udeležba seveda ni nujna, je pa zelo zaželena in koristna.       slavljam od vas pa naj se glasi: »Ko
Študentska organizacija vsako leto organizira tudi Gradbenijado - tradiciona-        te tepe pest dobiš modrico, ko te
lno druženje vseh gradbenih fakultet iz področja bivše Jugoslavije. Pred dvemi       znanje pa modrost!«
leti so naši študentje prvič organizirali in tudi uspešno patentirali projekt In-
terCES. Gre za mednarodni projekt, ki traja več dni in poteka v različnih                                  Maja Šušteršič
državah po Evropi. Prvo leto se je odvijal na Bledu, lansko leto v Istanbulu, le-
tos pa v Reki na Hrvaškem. V času InterCESa se odvijajo različne ekskurzije
in predavanja o aktualnih gradbeniških zadevah.

ZABAVA
Seveda pa v tednik vsakega študenta spada tudi žuranje. V začetnih mesecih
vas bo čakalo mnogo brucovanj, ki bodo namenjena ravno vam, novopečenim
študentom. Vsaka fakulteta organizira lastno brucovanje, vsako leto pa se or-
ganizira tudi brucovanje vseh brucovanj na Gospodarskem razstavišču, kjer se
dobremu žuru prepustijo bruci iz vseh fakultet in seveda tudi starejši kolegi.
Kje potekajo najboljši študentski žuri boste presodili sami. Najboljše lokacije
najbolj zaželenih zabav pa boste izvedeli od starejših študentov.

                                                                                                             Most      17
IZOBRAŽEVANJE
Na FGG dogaja?                                                                     Tečaj Auto-CADa
                                                                                   Je eden najuspešnejših in najbolj
                                                                                   zaželenih tečajev vsako leto. Auto-
                                                                                   CAD je risarsko računalniški pro-
Poleg mnogih društev, ki obsta-                                                    gram, ki je nepogrešljivo orodje za
jajo na Fakulteti za gradbeništvo in                                               vsakega gradbenika. Tečaj poteka v
geodezijo, obstaja tudi Študentska                                                 skupinah po 20 študentov (oz. toliko
organizacija (ŠOFGG), ki je še kako                                                kolikor je na voljo računalnikov v eni
pomembna za študente. Malo lju-                                                    računalniški učilnici). Tečaj ponavadi
di je, ki poznajo točno delovanje                                                  poteka večkrat na leto, tako začetni
ŠOFGG. Le-ta skrbi za vse obštudijske                                              kot tudi nadaljevalni.
dejavnosti znotraj naše fakultete,
tako za tiste zabavnega značaja,          Knjižni sejem
kot tudi za tiste iz strokovnega in       Ob pričetku vsakega leta organiziramo tudi knjižni sejem nove in stare
izobraževalnega področja. Sami            študijske in strokovne literature. Sejem poteka kot vsak sejem rabljene lit-
študentje, ki smo aktivni pri orga-       erature. Vsi, ki imajo učbenike, ki jih ne potrebujejo več, jih prinesejo k nam,
nizaciji, se mnogokrat sploh ne za-       postavijo ceno, mi pa jih na knjižnem sejmu poskušamo prodati.
vedamo koliko projektov smo izpel-
jali, dokler se ne ozremo nazaj oz.       Teden študija v praksi
dokler ne delamo končnega poročila.       Ponavadi poteka spomladi. V tem tednu potekajo različne delavnice, preda-
Eden izmed ciljev je bil tudi boljša      vanja, okrogle mize in ostali dogodki, ki jih naši študentje izpeljejo skupaj s
povezava študentov na fakulteti ter       slovenskimi gradbenimi podjetji. Tako smo v preteklosti sodelovali z SCT-
fakultete same z zainteresiranimi         jem, Energoplan-om, Eleo-iC, Hilti-jem in drugimi. Študentje so se lahko
podjetji. Velik korak k uresničitvi       potegovali tudi za pridobitev kadrovske štipendije enega od omenjenih pod-
tega je bil projekt imenovan Teden        jetij, možnost opravljanja študijske prakse, počitniškega dela ali celo redne za-
študija v praksi. Letošnji pričetek       poslitve.
tega projekta pa je šele prvi korak,
pravi pomen bo ta projekt dobil s
kontinuiteto.
                                          Strokovne ekskurzije
                                          V preteklih letih so bile organizirane
                                          ekskurzije v podjetja Marc, Xella
Ko smo se ob koncu študijskega leta
                                          Ytong, ZAG ter na gradbišče sta-
ozrli nazaj in preučili naše delovanje,
                                          diona Stožice. Mnogo študentov
smo ugotovili, da smo izpolnili vse
                                          med študijem pogreša povezavo med
obljube in študentom izpolnili marsi-
                                          teorijo in prakso; torej sodelovanje
katero željo in potrebo, ki se je poja-
                                          s podjetji, ki so dejansko prisotna
vila tekom leta. Prav tako bomo tudi
                                          tako na domačen kot tujem trgu.
letos s skupnimi močmi uresničevali
                                          Pomembno je, da študentje že v času
naše poslanstvo in poskušali ugoditi
                                          študija spoznajo akterje gospodarst-
čim večji množici študentov.
                                          va, četudi z njimi direktno ne bodo nikoli sodelovali, pridobijo pa si širino.
                                          Poleg tega imajo podjetja velik interes in željo sodelovanja s študenti v obliki
V ta namen vam predstavljam pro-
                                          študentskega dela, študentskih praks, kot tudi v obliki seminarskih in diplom-
jekte, ki smo jih organizirali v minu-
                                          skih nalog.
lih letih.

                                          Tečaj retorike
                                          tečaj je namenjen pridobivanju veščin za samozavestno nastopanje pred pub-
                                          liko. Na tečaju osvojite tehnike pravilnega govorjenja, dihanja, odpiranja ust
                                          ipd. Vse, kar je potrebno za javno nastopanje, ki nas čaka pri predstavitvi dip-
                                          lome in različnih projektov kasneje, ko boste že v službi.




18     Most
...pa še kako!
KULTUROMANIJA
Vsako leto se na fakulteti potrudimo oživiti nekaj kul-
turnega duha. V preteklih letih smo gostili že kar nekaj
znanih imen slovenske scene. Tako sta nas na primer
obiskala vedno zabavna Slon in Sadež, povezovali smo
rock in kulturo s supino Mi2, gostili monokomedijo
Alenke Tetičkovič, predstavo Kabarete Simplozij Andre-
ja Rozmana – ROZE in naše že stalne gostujoče zvezde,
Matjaža Javšnika z že kultnima predstavama Pitje po Evro-
pi in Sex droge in rock’n’roll. Poskrbeli smo tudi za tiste bolj
svobodnega duha, ki se radi odpravijo na kakšno potovanje.
Pripravili smo različna potopisna predavanja o Aziji, Indiji,
Iranu in Pakistanu, ki so jih predavali naši in študenti drugih
fakultet. Po vsej verjetnosti boste tudi letos imeli priložnost
si ogledati kakšno razstavo, ki vas bo čakala v avli fakultete.
Gre za fotografske in slikarske razstave, ki so lahko tudi last
študentov. Če skrivaš nekaj umetniške žilice, se le oglasi pri nas
in skupaj bomo pripravili razstavo. Del kulturomanije je tudi
revija, ki jo ravnokar držiš v rokah. Most, ki je izključno plod
študentov gradbeništva in geodezije, izide štirikrat letno in je z
vsako številko boljši. Še en dokaz, da se z vztrajnostjo in dobro
voljo lahko doseže zastavljen cilj.



                                                                                                           ZABAVA
Skupinsko fotografiranje letnikov: V mesecu maju po-            Spoznavni žur, Božičkov žur, Ko se ptički ženijo: tradicio-
teka skupinsko slikanje vseh letnikov z mentorji in sicer       nalni žuri, ki jih organiziramo študentje gradbeništva sa-
že 6. leto zapored. Končni izdelek slikanja sta dve foto-       mostojno ali pa v sodelovanju s kakšno drugo fakulteto.
grafiji (resna + smešna), ki jih lahko naročite pri ŠOFGG.      Vsako leto začetek leta proslavimo z brucovanjem vseh
Čudovito je imeti spomin na študentska leta, cena slik pa       študentov FGG; geodeti in vodarji pa organizirajo tudi
je simbolična.                                                  posebno brucovanje za svojo smer. V predbožičnem času
                                                                se skupno poveselimo in zaplešemo na božičkovem žuru,
Pust hrust na FGG: Dan norčij na FGG-ju popestrimo z            na katerem ne manjka privlačnih nagrad in plesalk. Ko pa
deljenjem brezplačnih krofov v avli fakultete in sicer za vse   pomlad potrka na naša vrata, jih z veseljem odpremo in se
nadobudne šeme, ki se ta dan prikažejo na faksu.                zabavamo ob prazniku Gregorjevo oz. Ko se ptički ženijo.


ŠPORT
Organizirano smučanje v Nassfeld-u, na Starem vrhu in           Upamo, da se bomo tudi letos študentje Fgg-ja iz-
v Kranjski Gori: Ker je tudi skozi zimski čas potrebno          kazali za zelo aktivne ljudi in se udeleževali vseh
ohranjati svoje telo v kondiciji, da prenese vse študentske     dogodkov v čim večjem številu. Za vas jih bomo pri-
napore, se vsako leto podamo na zasnežena pobočja, kjer         pravljali skoz vse leto, zato le dobro opazuj oglasne
se sprostimo na smučeh ali bordih. Poleg tega ŠOFGG
                                                                deske in se prijavi preden bodo vsa mesta zasedena.
prodaja tudi individualne karte za omenjena smučišča, po
znižani ceni za študente.
                                                                                                           Tvoj ŠOFGG
Turnir v paintball-u: Že četrto leto zapored nabiramo mo-
drice v zabavni igri – paintballu. Ponavadi poteka v spom-                                                                viri:
ladanskem času, saj je takrat najlepše vreme za preganjanje                                                          finance.si
»sovražnika« po gmajnah.                                                                                   ccsl-training.co.uk



                                                                                                                  Most        19
Predor Gotthard
 Pod osrednjim masivom švicarskih Alp gradijo predor Got-            varne vodovodne cevi v Kaliforniji. Vendar pa se Herren-
 thard. Gora je magnet za turiste, ki hodijo po Goethejevih          knecht zaveda, da se pri tako velikem projektu včasih, kljub
 stopinjah. Prelaz St. Gotthard pa je tudi najkrajša povezava        velikim prizadevanjem, zadeva nikamor ne premakne.
 prek Alp. Leta 2003 se je pričelo mehansko izkopavanje
 tunela, same priprave na projekt in pridobitev ustreznih            Izkopavanje poteka ali s predorskimi vrtalnimi stroji
 dovoljenj pa so se pričele že mnogo let prej. Predor naj            (TBM) ali z miniranjem. S TBM se večinoma vrta skozi
 bi bil končan leta 2017. Takrat bodo skozi predor švigali           trdne kamnine, saj pri netrdnih kamninah in nestabilnih
 zelo hitri vlaki, ki bodo pot prevozili v dvajsetih minutah.        segmentih obstaja velika nevarnost porušitve oziroma za-
 Z izgradnjo predora naj bi si Švica izboljšala povezave do          sipa TBM-a. Kamnine se pogosto upirajo človeški moči.
 preostalih večjih mest. Potovanje od Züricha do Milana bo           Včasih na teden zvrtajo samo pet metrov, medtem ko se
 tako trajalo le še dve uri in štirideset minut.                     ob dobrih dnevih izkoplje tudi štirideset. Kakšna je gora
                                                                     od znotraj, se izve šele, ko se začne vrtati. Pri gradnji se
 Predor bo v eno smer dolg 57 kilometrov, celotna dolžina            uporablja orjaški vrtalni stroj, ki so ga poimenovali Heidi
 vseh cevi pa bo 154 km. Načrtovani stroški znašajo se-              in je edini te vrste na svetu. Glava vrtalnega stroja s 58-
 dem milijard evrov. Severni vhod v predor leži v Erstfeldu          imi svedri je izdelana iz posebnega jekla, katerega sestava je
 južni pa v Bodiu. Novi železniški predor Gotthard ima dve           strogo varovana skrivnost. Zato se na odsekih, kjer ni trd-
 cevi, ki sta na vsakih 300 metrov povezani z povezoval-             nih kamnin, naprej prebija s pomočjo miniranja. Odpadni
 nimi galerijami. Po vzhodni cevi bodo vlaki vozili s severa         material, ki nastaja pri miniranju in vrtanju se po tekočem
 proti jugu, po zahodni pa z juga proti severu. Če bo predor         traku transportira iz predora v betonarne. Te se nahajajo
 zaradi vzdrževalnih del zaprt, bodo vlaki na obeh postajah          na vsaki strani predora. Tam se material reciklira in preveri.
 lahko zamenjali tire v predoru, zgrajenem ravno v ta na-            Ustrezne frakcije agregata pa se uporabijo za beton, ki ga
 men. V nujnem primeru se bodo vlaki lahko ustavili na               pošiljajo spet nazaj v predor. Gotthardski tunel se izkopava
 eni od večnamenskih postaj, ki bodo med seboj oddaljene             s štirimi TBM-i, ki vrtajo paroma nasproti. Skupaj naj bi
 dvajset kilometrov in dosegljive v največ dvajsetih minu-           prišli na sredini. Na gradbišču najdaljšega predora obratu-
 tah. Takšna večnamenska postaja bo postaja Sedrun. Med              jejo orjaški vrtalni stroji Heidi, Sissi, Gabi 1 in Gabi 2.
 vožnjo skozi predor potniki vlaka ne bodo mogli zaustaviti          Izkopalo naj bi se več kot dvajset milijonov ton kamnitega
 z zasilno zavoro, prav tako ne bodo mogli ročno odpreti             materiala.
 vrat, če bo vlak miroval. Ob nevarnosti bodo vagone lahko
 zapustili šele na večnamenski postaji, od koder bodo skozi          Ko bo predor Gotthard zgrajen, bo to najdaljši železniški
 stranski predor odšli do reševalne postaje. Tam bodo imeli          predor na svetu. Dolg bo 57 km. Drugi največji predor se
 vodo, luč in svež zrak, ki bo prihajal skozi visok jašek.           nahaja na Japonskem in je bil zgrajen leta 1988. Seikan
 V primeru požara naj bi ventilatorji dim posesali tako, da bi       v dolžino meri 53,85 km. Na tretjem mestu pa se nahaja
 bil potnikom omogočen varen in hiter prehod.                        predor pod Rokavskim prelivom. To je Eurotunnel med
                                                                     Francijo in Veliko Britanijo. Zgrajen je bil leta 1994 ter je
 Na gradbišču so postavljeni bivalniki za tisoč delavcev. Iz-        dolg 50,45 km. Če so slednji predori tudi dosežki na meji
 mensko delajo deset dni, nakar imajo štiri dni dela pro-            človeške moči, pa nam bo pokazal čas.
 sto. Delo v tunelu statistično ni nič nevarnejše od dela v
 rudniku. Gradnja poteka 24 ur na dan oziroma 365 dni                                                            Katarina Smrke
 v letu. Eden ključnih mož na gradbišču je Nemec Martin
 Herrenknecht, ki pravi da je Gotthard zanj največji izziv.
 Njegovo podjetje ima kakovostne vrtalne stroje, saj je z
 njimi vrtal povsod po svetu. Denimo kanalizacijski sistem
 v Bankoku, cestni predor v Kuala Lumpurju in potresno
                                                             viri:
                                     http://www.alptransit.ch/en/
20   Most                            http://www.herrenknecht.de/
Most
Most
Most
Most
Most
Most
Most
Most

More Related Content

Viewers also liked

preference
preferencepreference
preference
guestd85547
 
Likes In The Group
Likes In The GroupLikes In The Group
Likes In The Groupguest62df61
 
Then and Now
Then and NowThen and Now
Then and Now
abickel
 
Teatre de finals del xix
Teatre de finals del xixTeatre de finals del xix
Teatre de finals del xixÀngel Carrera
 
Talking About Sensations
Talking About SensationsTalking About Sensations
Talking About Sensations
guest0f813d
 
Senses
SensesSenses
Senseslcobb
 
Community Powerpoint
Community PowerpointCommunity Powerpoint
Community Powerpoint
abickel
 

Viewers also liked (10)

preference
preferencepreference
preference
 
Oració 4 oct
Oració 4 octOració 4 oct
Oració 4 oct
 
Likes In The Group
Likes In The GroupLikes In The Group
Likes In The Group
 
Then and Now
Then and NowThen and Now
Then and Now
 
Teatre de finals del xix
Teatre de finals del xixTeatre de finals del xix
Teatre de finals del xix
 
Teatre del segle xix
Teatre del segle xixTeatre del segle xix
Teatre del segle xix
 
Talking About Sensations
Talking About SensationsTalking About Sensations
Talking About Sensations
 
Activitats
ActivitatsActivitats
Activitats
 
Senses
SensesSenses
Senses
 
Community Powerpoint
Community PowerpointCommunity Powerpoint
Community Powerpoint
 

Most

  • 1. most: ISSN c505 - 737x Glasilo študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, oktober 2009, brezplačen izvod Oktober Fotografija: Janez Mikec
  • 2. Uvodnik Spoštovane brucke in bruci ! Znanje je moč, je ugotovil že Francis Bacon. Danes, ko začenjate študij na Univerzi v Ljubljani, vstopate v enega od hramov učenosti. Izbra- li ste si enega od študijev na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG), kot boste spoznali s časom, pogosto imenovana kar skrajšano Gradbena fakulteta. Študij, ki ste si ga izbrali, je za večino vas bila prva izbira, kar lahko skupaj razumemo kot vašo pretehtano odločitev in zato računamo na vašo zavzetost pri študiju. Enako računamo, da boste enako zavzeto spoštovali prepoved kajenja v vseh prostorih fakultete. Prehod iz srednje šole na univerzo običajno ni lahek. Na eni strani gre za obdobje dozorevanja, ko je treba različne delovne navade in miselne vzorce prilagoditi na relativno svobodni univerzitetni način učenja. Mnogo manj je predpisanega in obveznega kot ste bili navajeni do sedaj. Vendar je to treba razumeti tako, da študijski sistem od vas zato pričakuje mnogo večjo mero samostojnosti in iniciative, kakor je to bilo v dijaškem času. Na drugi strani boste študirali na novem bolon- jskem študijskem programu, kjer je eden od imperativov sprotni študij in dosledno izpolnjevanje študijskih obveznosti enega letnika kot pogoj za vpis v naslednji letnik. Pri tem vam bodo v pomoč profesorji in asistenti, pa tudi pedagogi mentorji ter tutorji študentje in tutorji pedagogi. Vsi pričakujemo eden od drugih vsaj osnovno mero medsebojnega spoštovanja. Toda večina dela in truda bo na vas samih. Študijski čas seveda ni samo delo in učenje, je tudi čas spletanja novih poznanstev, druženja in zabave. Bolj kot boste intenzivno študirali in dosegali uspehe, lažje boste aktivno sodelovali tudi v drugih študentskih aktivnostih, ki jih ponuja FGG ali celotna UL. Pomembno je, da s študijem začnete takoj in od- govorno. Prostorske možnosti za študij in obštudijske dejavnosti na FGG niso idealne, so pa dovolj ustrezne, da ne bodo ovira za doseganje pozitivnih študijskih rezultatov. Delovanje in sestavo FGG boste s časom še dobro spoznali, zato vam za prvi dan ne bi rad povedal zgodovine od ob- likovanja sveta do danes. Morda le toliko, da smo ena od 26 članic Univerze v Ljubljani, da na FGG študira v različnih študijskih programih preko 2000 študentov, kar pri okoli 220 zaposlenih daje še sprejemljivo razmerje med študenti in pedagogi. Vseeno pa naj velja, da so sprednje vrste v predavalnicah, redni obiski vaj in aktivno sodelovanje lahko odločilna prednost pri dokončanju letnika. Diplomanti FGG se zaposlujejo v zelo različnih okoljih in jih le redko najdemo na zavodu za zaposlovanje. Vaša študijska izbira tehnične smeri je bila po našem mnenju pametna, a za uspeh v življenju je treba študij še dokončati. Po diplomi na prvi stopnji boste sicer lahko odšli v prakso in se zaposlili ter reševali enostavne probleme. Vendar vas pravi ustvarjalni izzivi v gradbeništvu, okoljskem gradbeništvu in geodeziji čakajo šele z diplomo druge stopnje, ko boste usposobljeni za reševanje zahtevnejših problemov, delo bo tudi bolj odgovorno in zato tudi ne enolično. Zakonsko predpisano in vsiljeno absolventsko leto po vsaki bolonjski stopnji morda danes vidite kot nagrado, vendar verjemite, take prekinitve študijskega procesa vodijo le v slabše končne rezultate. Danes smo še v nečem v podobnem položaju, vi ste študentje bruci jaz pa sem dekan bruc, ki po desetletnem delu kot prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na FGG prevzemam to odgovorno delo in predstojništvo pomlajenega vodstva FGG. Veselim se nadaljnjih 4 let svojega mandata, proti koncu katerega upam, da bom lahko že podelil dip- lome prve stopnje mnogim od vas. Čeprav uvodne besede Francisa Bacona o znanju kot moči držijo tudi danes, bi vas rad v novo akademsko leto pospremil z besedami Alberta Einsteina, da je domišljija pomembnejša od znanja. Želim vam uspešno akademsko leto 2009/2010. V Ljubljani, 1. oktober 2009 prof. dr. Matjaž Mikoš dekan UL FGG
  • 3. Most na naslovnici Na naslovnici je eden od dveh mostov čez reko Krko, ki pov- ezujeta otok Otočec s kopnim. Zgrajena stabila v 14. stoletju, ko so stavbo (današnji grad Otočec) spremenili v utrdbo z obzidjem. Takrat so zaradi varnosti na novo izkopali južno strugo reke Krke, kar je spremenilo nekdanjo obrežno posto- janko v otok. ISSN c505 - 737x Intervju Letnik 6, št. 1, Oktober 2009 Jaka Piltaver 4 Izhaja 4 številke letno Glavni in odgovorni urednici: Tina Zavšek Male sive celice Špela Lamut Ali je mogoče? 7 10 najvišjih nebotičnikov 10 Pomočniki: Ditka Čakš, Maja Šušteršič, Andrej Šabec, Katarina Smrke, Blaž Zoubek, Špela Arh, Bruc manija Gregor Mesarić, Vladimir Mijatović, Anja Student-info 13 Pugelj, Matjaž Gorkič Vodnik za bruce 14 Prva pomoč 16 Lektoriranje: Sandra Pranjić Predor Gotthard 20 Oblikovanje: Srce, daj povej kako treni- 21 Janez Mikec ran sem Tisk: Peg d.o.o. FGG naokrog Naklada: Benetke 22 1300 izvodov Komarča 25 Izdaja: ŠOFGG Študent futer E-mail uredništva: Bučke 25 spela.lamut@gmail.com
  • 4. Intervju Jaka Piltaver Predstavljam vam študenta Vodarstva in komunalnega inženirstva. Jaka Piltaver je vrhunski športnik v športu, o kat- erem ne slišimo vsak dan. Orientacist Orientacijskega kluba Brežice: vroč kot ogenj, grešen kot čokolada in vsaka ga ima rada … vsaj tako pravijo v njegovem »fan clubu.« Kaj sploh je orientacijski tek? Kako Karte morajo biti zelo podrobne in boš, ko boš obkrožil tale naš »mali« poteka? ažurirane, saj so za orientacijo po planetek, na katerem bivamo. So pa Glavni prvini orientacijskega teka, terenu pomembni objekti kot so najboljši orientacisti tudi res odlični kot pove že ime, sta orientacija ( ta klopi, štori, drevo, vodnjak,... Kje tekači. Dober kazalec tega je letošnje poteka s pomočjo posebnega zemljev- dobite tako natančne karte za tek? švicarsko državno prvenstvo v krosu, ida in kompasa) in tek. Cilj tekmov- Kdo vam nudi pomoč? kjer se je med prvih šest uvrstilo ravno alcev na tekmi je najti vse kontrolne Orientacijske karte so izjemno šest članov švicarske reprezentance v točke in preteči postavljeno progo v natančni in podrobni topografski orientacijskem teku. najkrajšem času. Kontrolne točke so izdelki. Običajno so tiskane v merilu na terenu označene z rdeče-belimi 1:10 000 ali 1:15 000. Za razliko od Pri vsakem športu so prisotne trikotnimi prizmami - zastavicami, ostalih kart so na orientacijskih kar- poškodbe, še posebej če si profesion- ki so postavljene na izrazitih objektih tah označene prav vse poti, do najbolj alni športnik. Ali je pri orientaci- (jarkih, štorih, križiščih, balvanih, ro- neznatnih gozdnih stezic, vsaka jskem teku veliko poškodb in kakšne bovih jas,…). Tekmovalec mora obisk vrtača, luknja, balvan,… Karte izde- so? točke dokazati s perforiranjem kon- lujejo risarji orientacijskih kart (kako Vrhunski šport seveda ni »zdrav«, tako trolnega kartončka ali z vpisom kode zanimivo,mar ne?:)), klub pa izbere je tudi v orientaciji. Najbolj trpijo in časa obiska na majhnem in nadvse nek zanimiv teren. Jasno je, da je za- gležnji, pri čemer so zvini stalni prob- praktičnem čipu. nimivost terena ključnega pomena; lem vseh orientacistov. Potem so na “ Vse kar potrebujemo, je dobra karta. GPS navigacije in podobne »fensi« zadeve, se ne uporabljajo, ker niso tako natančne in predvsem zaradi tega, ker bi bila uporaba le-teh preveč zamudna. Orientacijski tek je torej šport, ki je namreč nekje sredi goščav ne bo nihče vrsti kolena, tu in tam pa se na kakšni sestavljen iz dveh prvin, orientacije užival v orientaciji, prav tako ne v skali seveda razbije tudi kakšna glava. in teka. Kakšne pripomočke lahko nekem drevoredu. Po izbiri terena sle- imaš pri sebi medtem, ko tečeš? Kako di najem risarja (tudi ta je seveda ori- Katere so vrline dobrega orienta- si pomagaš pri orientaciji v naravi? entacist), ki se ga potem tudi mastno cista? Glavni in edini pripomoček je kom- plača. Dober orientacist mora biti sposo- pas. A obstajajo tudi tekmovalci, ki ben brati karto med tekom. Biti mora kompasa sploh ne uporabljajo. Vse Kaj je pomembnejše: kondicijska skoncentriran, ker vsaka najmanjša kar potrebujemo, je dobra karta. To pripravljenost ali znanje in izkušnje nezbranost lahko pripelje do napake. seveda zagotovi organizator tek- pri tehniki orientiranja? Vsekakor pa mora biti tudi fizično do- movanja. GPS navigacije in podobne Vsekakor je najpomembnejša tehnika. bro pripravljen. Težko je namreč trez- »fine« aparature se ne uporabljajo, ker Lahko si še ne vem kako dober tekač no, preudarno razmišljati, ko ti srce v niso tako natančne in predvsem zaradi in pretečeš kilometer v 2’30’’, a če tečeš minuti 170-krat pošlje kri po žilah, tega, ker bi bila uporaba le-teh preveč za 180° v napačno smer je jasno, da sploh če se to ponavlja 90 minut. zamudna. nikoli ne boš prišel na cilj. No, v bistvu 4 Most
  • 5. Je orientacijski tek sezonski šport? se spoprijemaš s tem? Ali imaš pred Potekajo tekme tudi pozimi? treningom kakšen poseben ritual? Glavna sezona je med marcem in Pravzaprav se v šprintu nisem uvrstil novembrom. V Sloveniji imamo pa med 30 najboljših, to so bile zgolj kval- tudi zimsko ligo, ki je sestavljena iz ifikacije, in če želiš priti v finale moraš manjših tekem. Drugače pa obstaja biti med petnajstimi v svoji skupini, tudi ski - orientacija. nakar iz treh skupin prvih petnajst pride v finale na kvalifikacijah. To je Kako dolge so proge v tej disciplini? moj primarni cilj, a mi ga še ni uspelo V orientaciji poznamo 4 discipline: doseči. Drugače je bilo pri štafeti, tam Kako potekajo tvoji treningi? šprint, srednje, dolge in štafeto. Ker pa smo bili med prvih 30. Konkurenca V začetku je bilo vse posvečeno teren bistveno vpliva na hitrost tek- je močna, predvsem pa ti fantje živijo tehniki, branju karte in manj teku. Ko movalca, je v orientaciji čas in ne ki- samo za orientacijo in trenirajo precej tehniko z leti dobro obvladaš, pa se lometrina tisti, ki predstavlja dolžino več kot jaz. A v roku dveh, treh let se bolj posvetiš tudi teku. Moji treningi tekov. Torej: šprint - čas zmagovalca jim nameravam približati. S psihičnim so sestavljeni iz dveh delov - trening 12minut, srednje - čas zmagovalca naporom se najlažje spopadeš z teka (fizika) in trening tehnike (tudi 35minut, dolge - čas zmagovalca izkušnjami in seveda s samozavestjo. to je seveda tek). V zimskem obdobju 95minut. Štafeto sestavljajo trije člani, Posebnih ritualov nimam; na štartni (november-marec) je poudarek na navadno vsak za svojo izmeno porabi črti se nekaj sekund pred štartom teku, nabiranju baze. Torej v glav- okoli 60 minut. umirim, skušam z mislimi odplavati nem dolgi teki; en trening na teden stran in potem bum, gremo v boj. Aja, je posvečen hitrosti in en tehniki. V Glede na to, da veliko drugem obdobju (april-avgust) je več časa preživite v naravi, hitrih treningov in tudi več treniranja kako varujete naravo? tehnike (vsaj 2x tedensko). V zadnjih Če sem iskren, se temu letih se tehniki največ posvečam na ravno ne posvečam. več dnevnih »trening kampih« v tujini, Moram pa reči, da so ko navadno treniram dvakrat dnevno, orientacisti navadno pre- vedno s karto. Tako se v tistem ted- cej veliki ljubitelji narave, nu ali desetih dneh posvetim samo tako da ob koncu tekme tehniki, iščem napake in jih seveda na ciljnem prostoru, ki “ skušam odpraviti. je navadno na kakšni jasi ob robu gozda, ni moč najti niti najmanjšega papirčka. Ker so vsi ...ko so me organiza- športniki, pa tudi o ciga- retnih ogorkih ni govora. torji že kakšno uro po razglasitvi prišli iskat v Se ti je kdaj zgodilo, da si zgrešil pa kakšen »heavy metal« komad je uro smer? :) Kaj je bil tvoj največji »kiks« pred startom vedno navit do konca. gozd... na tekmi? Kako ste organizirani in kakšen je Seveda se mi je zgodilo. Napake se Zasledila sem, da se redno udeležuješ sistem tekmovanja? dogajajo prepogosto. A sam za napa- tekem po Evropi. Madžarska, Češka, V Sloveniji imamo orientacijsko zvezo ko štejem tudi samo petnajst sekund Avstrija, Ukrajina, Danska, Švica, Slovenije, ki je seveda članica Medn- izgubljenih zaradi nenatančnosti. Španija, Hrvaška, itd. Katera država arodne orientacijske zveze. Štirinajst Največji »kiks«? Morda na prvi tekmi, ti je predstavljala največji izziv in za- klubov je članov slovenske zveze. V pred enajstimi leti, ko so me organiza- kaj? Sloveniji je okoli 200 aktivnih orient- torji že kakšno uro po razglasitvi prišli Največji izziv mi je predstavljala acistov. Poznamo SOL (slovenska ori- iskat v gozd. Ja, takrat sem pa bil izgu- Ukrajina, ker je res divja, za nas ‘’za- entacijska liga), za katero šteje sedem bljen, ampak vztrajen. Pa butast tudi.:) hodnjake’’. V orientacijskem smislu pa tekem. Seveda je več kategorij – delijo je najzahtevnejša Skandinavija. To je se na moške in ženske in po starosti: Letos si se na svetovnem prven- čisto drug svet, potrebno je uporabljati do 14 let, do 16 let, do 18 let, do 20 stvu uvrstil med trideseterico, v povsem drugačno taktiko oz. tehniko let, člani, pa potem veteranske kat- štafeti in v šprintu. Verjetno je bila kot pri nas. In vsa tista močvirja… egorije nad 35 let, nad 40 let, in tako konkurenca več kot močna? Ko blazno kul! naprej vse do 90 let. Seveda imamo se takole povzpenjaš po lestvici tudi državna prvenstva v vseh štirih navzgor, je potem na terenu verjet- disciplinah. no tudi psihični napor večji. Kako Most 5
  • 6. Kje še nisi bil, pa bi rad šel? Življenjski moto: Bang, bang, here I come again. Nova Zelandija. Ko diplomiram, bo to prva destinacija. Vzornik: Mario Vaffo. Največji strah? Chuck Norris. V prostem času…? Sem nekje med Zemljo in zrakom. Če bi kdaj snemal reklamo, za kaj bi jo posnel? Za žemljico s pariško salamo; svežo žemljico namreč. Kdo je BRZI? Moj alter ego. “Just google me.” Na državnih prvenstvih redno V vrhunskem športu je veliko vz- Aktiven si tudi v ostalih športih osvajaš, stopničke že od srednje šole ponov in padcev. Kako se spopadaš z kot npr. nogomet. Zasledila sem, dalje. Zdi se, da na domačem terenu neuspehi? Kaj te motivira, da se ved- da si v občinski ligi Brežice kar ak- nimaš velike konkurence. Kako je pa no znova podaš v dir čez drn in strm? tiven. Kako ti uspe biti profesion- v svetu in na svetovnih prvenstvih? Z neuspehi se slabo spopadam. alen športnik in hkrati rekreativen, Na svetovnih prvenstvih sem še precej Najprej vržem dres v smeti, sem siten zraven pa še opravljaš obveznosti za najboljšimi, ampak kot sem rekel, cel dan, tudi dva. Si rečem, da imam in izpite na fakulteti? Imaš kakšen oni trenirajo dvakrat na dan že de- vsega dovolj. A po parih dneh me poseben nasvet za naše bralce? set let, jaz pa sem z resnimi treningi zasrbijo podplati in potrebno je iti v Bolj slabo. Vse gre bolj počasi. Sami začel pred tremi leti. Potrebno je iti gozd, na trening. Glavna motivacija je treningi še niso tak problem, se jih da počasi in se jim vsako leto vsaj malo to, da v orientaciji nikoli ne moreš biti prav lepo uskladiti z obveznostmi na približati, bližnjic do uspehov tu ni. popoln in bistvo vsega je, da se popol- fakulteti. Največjo težavo predstav- nosti skušaš čim bolj približati. ljajo trening kampi, ko se zgodi, da Kateri dogodek v tvoji karieri se ti je me tudi po več tednov ni v Sloveniji. najbolj vtisnil v spomin? Že vrsto let tekmuješ za slovensko Vsi pa vemo kako je z vajami na naši Uh, jih je mnogo. Prav gotovo je res reprezentanco, kar je gotovo velika fakulteti. Nekajkrat zamudiš, pa ni več posebna zgodba iz letošnjega sve- obveznost in odgovornost. Na katere poti nazaj. Poseben nasvet? Če se še tovnega prvenstva. Šved je vodil, do dosežke si najbolj ponosen? Kakšni niste, se zmigajte na Rožnik kakšno cilja je imel še dobrih 10 minut, takoj so cilji za naslednjo sezono? popoldne in malo »zalaufajte«. Ni sla- za njim je bil Francoz, pa Norvežan Ja , lepo je obleči reprezentančni dres, v ba reč, vam rečem. in Čeh. Nesrečni Šved se je napičil na katerem se počutim kar malo drugače vejo, 12cm globoko naravnost v stegno. kot v klubskem. Najbolj ponosen sem Zakaj si se odločil za študij Vodarst- In tile trije za njim, so se odpovedali na lansko 25.mesto v štafeti na sve- va in komunalnega inženirstva? Se boju za medalje, zavili iz idealne poti tovnem prvenstvu. Pa prav tako na vidiš čez nekaj let v službi inženirja? ter mu pomagali (dva sta ostala ob odličen nastop na srednjih progah, na Ker je študij perspektiven. V začetku njem, tretji pa je stekel v ciljno areno letošnji generalki za svetovno prven- se nisem ravno videl v tej službi, zdaj po pomoč). Jasno pri orientaciji si stvo. Glavni cilj v prihajajoči sezoni pa se vsako leto bolj. nekje sredi gozda, če se poškoduješ in je napredovati in trenirati več in bolje v okolici ni nikogar, zna to biti prob- kot letos. Najpomembnejša tekma pa Kaj bi rad sporočil študentom FGG- lem. S tem svojim dejanjem so fantje bo evropsko prvenstvo v Bolgariji. ja? (gre za največje zvezdnike tega športa) Zdaj, ko si prebral intervju, pa le pokazali, da zmaga le ni vse in da je odloži Most in poslušaj predavanje :). orientacija samo igra, ter da obstajajo v življenju tudi pomembnejše reči od Tina Zavšek naslova svetovnega prvaka. 6 Most
  • 7. Ali je mogoče? Za državo morda ni toliko Iz zgoraj navedenega je jasno razvid- problematično dejstvo, da veliko ljudi Kako je mogoče, da te no, da je finančno podpiranje študija dela preko napotnice (kljub mnenju o za državo oz. državno blagajno inves- mnogih zlorabah). Čeprav pobranih diploma NE naredi bolj ticija. Ta investicija ima tudi druge davkov iz naslova študentskega dela zaželenega na trgu pozitivne posledice kot so razvoj na direktno ni, si s tem ljudje omogočajo področju kulture, zagotavljanju ena- boljši socialni položaj in ustvarjajo dela? kih možnosti, krepitve znanstven- dodaten zaslužek, ki ga bodo kot ega raziskovanja... Eno izmed glavnih potrošniki zapravili za nakupe. S tem Za začetek najprej: Zakaj država vprašanj trenutno je, ali je naložba v dvigom potrošnje bodo naredili delo študiranje mladine ekonomsko rent- drugim, ki normalno plačujejo davke. sploh podpira brezplačno ter- abilna investicija? Koliko je npr. samo gostincev, ki v ciarno izobraževanje? Ljubljani brez študentov ne bi imeli Kaj kažejo številke o vpisu v ter- niti polovice sedanjega prometa?! Visokošolski sistem v Sloveniji je daleč Tako imajo ljudje boljši standard in od brezplačnega, kakor nekateri redni ciarno izobraževanje? delo, država pa v fazi potrošnje (če študenti napačno razumejo študij brez šolnine. Država visokošolskim Iz statistike lahko vidimo, da se je v gostinci račun prikažejo) še vedno po- zavodom za njihovo poučevanje red- zadnjih nekaj letih vpis v terciarno bere nekaj dajatev. nega študenta glede na njegovo smer izobraževanje med mladimi zelo Mnogo bolj problematičen je na- študija prispeva od cca. 1.500 pa povečal, ko imamo že več kot 50% vpis stop stanja, da te danes trenutek do cca. 5.000 € na leto (poleg vseh generacije. To je zelo visok odstotek diplomiranja lahko naredi manj subvencij za študentsko prehrano, tudi v evropskem prostoru. konkurenčnega na trgu dela! Kar je paradoks glede na zastavljenost ce- domove, zdravstvenega zavarovanja, štipendij…). To se izvaja za vsakega Graf: Vključenost prebivalcev, lotnega sistema trga dela, kjer ti večja rednega študenta ‘v upanju’, da bo ta starih od 19 do 23let, v terciarno izobrazba zagotavlja višjo min. plačo, po dokončanem študiju znal ustvarjati izobraževanje, Slovenija, študijska leta kjer obstaja vrsta zakonskih omejitev visoko dodano vrednost, želel ust- 1997/98 – 2006/07. (vir: Statistični opravljanja določenih dejavnosti, varjati dodatna delovna mesta, imel urad RS) povezanih s stopnjo izobrazbe, kjer je določena stopnja izobrazbe primarni visoko plačo in po progresivni pogoj za možnost kandidiranja za lestvici obdavčenja osebnih direktorska mesta velikih podjetij… dohodkov veliko prispeval v Kako je potem mogoče, da te diploma državno blagajno. S tem bi bil NE naredi bolj zaželenega na trgu ta krog toka denarja sklenjen oz. dela? bi obseg mogočega investiranja v izobraževanje v naslednjem K takšnemu stanju prispevajo pred- ciklu celo malo zrasel. vsem 3-je razlogi: Poleg tega je večina raziskav • Prvi je ta, da slovensko gos- o vzrokih za revščino prišla podarstvo ne potrebuje toliko do zaključka, da obstaja nega- diplomiranih ljudi, kot jih naš tivna korelacija med izobrazbo visokošolski sistem danes proiz- in tveganjem revščine. Revni ljudje so navadno neizobraženi ljudje. Žal statistični podatek o uspešnih vaja Ker so lahko zaradi svojega slabega zaključkih študija ne kaže tako lepe • Drugi razlog je struktura diplo- socialnega stanja v našem sistemu slike. V poročilu Urada za makroeko- mantov (družboslovne smeri vs. tudi upravičenci do socialne pomoči, nomske analize in razvoj (UMAR) naravoslovno-tehnične) obstaja dodaten ekonomski interes 2008 lahko zasledimo: »Delež diplo- • Tretji razlog je, da delodajalci skrbnikov državne blagajne, da je čim mantov univerzitetnega dodiplom- iščejo cenejšo in bolj fleksibilno več izobraženih ljudi, ker bi s tem po skega študija, ki so od vpisa dodiplome delovno silo, kar študentsko delo statistiki gledano imeli manj socialno potrebovali več kot 5 let, se je v letu 2006 napram redne zaposlitve mladega ogroženih državljanov. povečal na 79,2% (iz 77,7%v 2005). diplomanta vsekakor je. Stopnja preživetja (št. Diplomantov / št. Brucov) v 2006/2007 je bila 12,4% Most 7
  • 8. in je nižja kot v večini drugih evropskih Če si malo poenostavljeno predstav- držav.« [vir: UMAR, letno poročilo ljamo število mladih, ki jim država Posledica relativno niz- 2008] omogoči vpis v terciarno izobraževanje – če bi vsi vpisani diplomirali in bi jih ke stopnje tehnološke Kljub nizki stopnji preživetja pa ima- želeli zaposliti na izobrazbi primer- zahtevnosti našega mo izrazit trend naraščanja števila nem delovnem mestu, bi morali imeti diplomantov, ki vstopajo na trg dela gospodarstvo, kjer je več kot 50% gospodarstva je, da (vir: SURS). novih zaposlitev na delovnih mestih za mlade diplomante z visoko dodano vrednostjo. V tem primeru bi lahko trdili, ne obstaja znaten ‘pull da je njihova izobrazba dobro effect’s trga delovne izkoriščena. Načeloma je lahko sile, ki bi jih vlekel iz diplomirana ekonomistka za- poslena tudi kot navadna pro- študentskega življenja. dajalka v Mercatorju, vendar to verjetno ni cilj niti posameznice, Drugi zelo pomemben kazalec kot ki je študirala, niti države, ki je eden najbolj pogosto uporabljanih v njeno terciarno izobraževanje kriterijev in ki je tudi močno povezan neposredno vložila več kot z dodano vrednostjo zaposlenega je 10.000€ in tudi že izgubila ne- delež visoko tehnološkega izvoza. Ta kaj let plačevanja davkov. je v Sloveniji leta 2006 znašal 4,5% celotnega slovenskega izvoza. Pa še Koliko mladih diplomantov Slovenija kljub drugačnim željam pri tem lahko znaten delež pripišemo nima takšne strukture gospodarstva, potrebuje slovensko gospodarst- kjer bi večina delovnih mest imela samo dvema podjetjema: Krka d.d. in vo? Lek d.d.. Za primerjavo: ta delež v EU (zelo) visoko dodano vrednost na je bil v letu 2006 trikrat višji (EU-27: zaposlenega. Rezultati ene raziskave (Osebno) mnenje je, da ne prav veliko 16,7%). Kaj za podjetje in zaposlene kažejo sledečo situacijo: »Od 510.754 (novih). Niti približno ne toliko, kot pomeni tako visoka dodana vrednost zaposlenih v gospodarskih družbah v se jih zadnja leta vpisuje v terciarno se vidi skozi poslovanje Krke in Leka. letu 2008 jih kar 306.440 (60 odstotkov) izobraževanje. To mnenje je nare- Kaj pomeni tako nizka številka kot je dela v podjetjih z dodano vrednostjo na jeno na osnovi dostopnih podatkov o 4,5%, pa si tudi ni težko predstavljati. zaposlenega manj kot 30.000 evrov, v strukturi našega gospodarstva in vse povprečju imajo ta podjetja le 20.062 bolj pogostih komentarjih, ki jih v in- Graf: Delež visokotehnološkega iz- dodane vrednosti na zaposlenega.Tako tervjujih izrekajo uveljavljeni domači voza Slovenije v letu 2006 v Sloveniji od dveh milijonov strokovnjaki. prebivalcev le 204.314 zaposlenih dela v gospodarskih družbah z več Načeloma je lahko kot 30.000 evrov dodane vred- diplomirana ekono- nosti na zaposlenega.« mistka zaposlena tudi Za lažjo predstavo o pomenu kot navadna prodajal- dodane vrednosti na zaposlen- ega je bilo v nadaljevanju zapisa- ka v Mercatorju, ven- no: »Imamo pa še vedno 133.086 dar to verjetno ni cilj zaposlenih v podjetjih z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti niti posameznice, ki je na zaposlenega, ki dolgoročno ne morejo Zakaj so bili ti podatki o doda- ni vrednosti zaposlenih in visoko študirala, niti države, obstati, kajti njihova povprečna dodana tehnološkem izvozu pomemembni vrednost na zaposlenega 12.675 evrov ki je v njeno terciarno ne omogoča niti povprečne plače 500 ev- za ta članek? Ker kažejo na strukturo podjetij, razmere v katerih ta delajo in izobraževanje vložila rov neto.« [vir: Boštjan Ložar]* zakaj jih večina išče zidarje, mizarje, več kot 10.000€ in tudi *(op.a. 30.000 € dodane vrednosti peke, kuharje, delavce za preprosta že izgubila nekaj let dela pri nizkih gradnjah, delavce za zaposlenega se lahko ob naši davčni druga preprosta dela, skladiščnike, plačevanja davkov. zakonodaji prelije v približno 1.300 € varilce... neto plače za zaposlenega). 8 Most
  • 9. “ Posledica relativno nizke stopnje prijavi statusa nezaposlene osebe in tehnološke zahtevnosti našega gos- prejemanju subvencije s strani Za- podarstva je, da za mlade diploman- voda za zaposlovanje potrebno biti te ne obstaja znaten »pull effect« s pripravljen sprejeti delovno mesto, ki Slej ko prej bo neka vla- trga delovne sile, ki bi jih vlekel iz predvideva 1 ali celo 2 stopnji nižjo da morala spregledati, študentskega življenja. Podobnega izobrazbo od iskalca zaposlitve. Univ. mnenja o premajhnem »srku diplo- dipl. inž. tako zasede mesto tehnika. da se nam drastično po- mantov« s strani gospodarstva je Če se ti ne zdi pošteno, vedi, da si sam dira struktura zaposlen- tudi Študentska organizacije Slo- izbral poklicno pot. venije (ŠOS), ki je med odgovori na ih, da nam zato, ker bi vsi kritike vpliva študentskega dela izja- Kje je tukaj težava? V določeni meri radi bili ‘beli ovratniki’, vila: »Vzrok za brezposelnost mladih ni je fleksibilnost dandanes za mlade študentsko delo, temveč neskladje po- obvezna. Vendar, sprejem delovne- vse bolj manjka nekvali- nudbe in povpraševanja na trgu dela, ga mesta, ki zahteva nekaj stopenj ficiranih, kvalificiranih zastareli in okoreli učni procesi, ne- nižjo izobrazbo ali iskanje zaposlitve priznavanje neformalno pridobljenih na čisto drugem delovnem področju in visoko kvalificiranih kompetenc ter da slovensko gospodarst- od pridobljene izobrazbe, pomeni delavcev. vo letno generira veliko manj delovnih zgrešeno investicijo tako mladega mest kot je letno število diplomantov.« diplomanta, kot tudi države, ki je tisto bolj običajno, kjer podjetje ob plačevala izobraževanje. Z večanjem subvenciji zaposli osebo, ki drugače Na zelo podoben komentar lahko števila zgrešenih investicij pa se hitro ne more dobiti službe. Ta praksa je naletimo tudi na spletni strani kari- veča verjetnost po propadu sistema. do zdaj veljala za slabo usposobljene ernega centra univerze v Ljubljani: ljudi, invalide, zdaj pa so v ta koš padli »Dosežena stopnja izobrazbe že dolgo še visoko izobraženi ljudje. ni več zagotovilo za zaposlitev, kot vse Ali ni čudno, da je večji problem pa se izpostavlja nezapo- potrebno podjetju dati Za zaključek o potrebah gospo- slenost med mladimi, še posebej mladimi darstva po mladih diplomantih: diplomanti. V Sloveniji je bil tako maja denar, da to zaposli 2009 delež brezposelnih z visoko izo- mladega Tematika presežka mladih diploman- brazbo (VII.-VIII. stopnja) med vsemi tov na trgu ni tako močno pokrita v brezposelnimi 6,7 %.« (vir: http:// strokovnjaka? Je. dnevno informativnih oddajah, ker www.iri.uni-lj.si/prispevki/karierni- pač ni tako senzacionalna. Zato se je center/). Zadnji ukrep Študentske orga- mnogi mladi ne zavedajo, dokler se s nizacije Slovenije in države pa situacijo ne soočijo. So pa komentarji Do neke mere je stanje v preteklosti s podobnimi zaključki vse bolj pogosti kompenziral javni sektor, ki je zapo- kljub dobrim nameram sploh kaže tudi s strani poznavalcev gospodarskih sloval visoko izobražene ljudi. Pa je ta na resnost situacije: razmer. isti sektor zaradi svoje velikosti in bre- mena plač javnih uslužbencev v zadn- V septembru 2009 se bo za pomoč pri V nedavnem intervjuju je direktor jih letih prisiljen skoraj paranoično iz- reševanju problematike zaposlovanja Inštituta za ekonomska raziskovanja vajati zmanjševanje zaposlenih. Tako, mladih diplomantov odvijal tudi raz- Boris Majcen izjavil: »Slej ko prej bo da za mlade diplomante lahko ta ba- pis za podjetja oz. organizacije, ki bi v neka vlada morala spregledati, da se zen smatramo več ali manj zaprtim. zameno za subvencijo po določenem nam drastično podira struktura zapo- postopku zaposlile absolventa. Več o slenih, da nam zato, ker bi vsi radi bili Kako država pomaga reševati tem lahko izveš na spletnem portalu ‘beli ovratniki’, vse bolj manjka nekval- časopisa Delo (http://www.delo.si/ ificiranih, kvalificiranih in visoko problem nezaposlenega diplo- clanek/87204). Vendar, ali ni čudno, kvalificiranih delavcev.« [Delo, priloga manta? da je potrebno podjetju dati denar, da FT, 31.8.2009] to zaposli mladega strokovnjaka? Je. V tako pozni fazi gradnje kariere ti Zato očitno lahko sklepamo, da pod- S časom ter morebitnim zaostro- država dejansko težko pomaga. Kot jetje ne zaposluje strokovnjaka oz. ga vanjem gospodarske situacije la- diplomantu brez službe ti lahko ponu- v trenutku zaposlitve ne smatra kot hko pričakujemo dodatne ukrepe na di le še subvencijo za samozaposlitev takšnega. Zelo majhna so tudi zagoto- področju reševanja te problematike. ali mesto na zavodu za zaposlovanje, vila, da bo podjetje novo zaposlenega kjer pa velja zanimivo pravilo. Že od obdržalo za več časa, kot je predpisani Vladimir Mijatović 2007 namreč velja predpis, da je ob pogoj. Situacija dejansko spominja na Most 9
  • 10. Meja med zemljo in nebom najvišje stavbe Do 19. stoletja so bile zgradbe z več kot šestimi nadstropji zelo redke, saj toliko stopnic naseljencem ni ustrezalo, pa tudi vodni tlak pogosto ni bil dovolj močan, da bi lahko vodo napeljali višje od 15 metrov. Arhitekt prvega priznanega nebotičnika je bil William LeBaron Jenney. Desetnad- stropni nebotičnik Home Insurance Building je bil zgrajen v Chicagu leta 1885. Leta 1890 so dodatno zgradili še dve nadstropji, tako je končna višina znašala 54,9 metra. Danes njegova višina ni nič nenavadnega, zato zdaj tako visoko zgrajenim zgradbam sploh ne pravimo nebotičnik. Večina zgrajenih nebotičnikov se je pojavila konec 19. stoletja v Londonu, Chicagu in New Yorku. Ključni elementi za gradnjo nebotičnikov so bili jeklo, steklo, armiran beton, vodne črpalke in dvigala. Kategorije za merjenje stavb Zaradi prerekanj o tem, kaj je vrh stavbe, in da bi preprečili vseh časov je bil postavljen v bližini Varšave na Poljskem. mednarodne spore pri podeljevanju prestižnega naslova, je Visok je bil kar 646 metrov, vendar se je med popravilom Council on Tall Buildings and Urban Habitat, ustanovljen leta 1991 podrl. Trenutno pa je najvišji televizijski oddajnik leta 1969, določil štiri kategorije za merjenje višine stavb. na svetu KVLY TV v Severni Dakoti v ZDA, ki v višino Slednje so: višina najvišje naseljenega nadstropja, višina meri 628 metrov. Prvo mesto v kategoriji »višina najvišje vrha strehe, višina strukturnega ali arhitekturnega vrha in naseljenega nadstropja« zaseda Burj Dubai. Do pred krat- višina vrha antene. Obstajajo pa tudi še višje konstrukcije kim je ta naslov branil Taipei 101, ki v višino meri 509 od nebotičnikov. To so televizijski stolpi, ki so zelo visoki in metrov. Prvega septembra 2008 pa je med gradnjo takrat ozki. Značilno za njih je, da ne morejo stati sami, zato jih Burj Dubai s 688 metri postal najvišja struktura, ki jo je pokonci držijo napeti kabli. Najvišji televizijski oddajnik človek do sedaj zgradil. Najvišji nebotičniki glede na višino arhitekturnega vrha: 1. Burj Dubai, Dubaj, Združeni arabski emirati Začeli so ga graditi 21. septembra leta 2004, uradno pa naj bi ga odprli 2. decembra 2009. Oznako najvišje stavbe je prejela že med gradnjo, in sicer 21. julija 2007, ko je presegla prej najvišjo prostostoječo stavbo na svetu, Taipei 101. Točno 17. januarja letos pa je Burj Dubai dosegel višino 818 metrov, kar je za 309 metrov višje od prejšnjega rekorda. Burj Dubai ima 162 nadstropij. V stavbi pa bodo stanovanja, hoteli, poslovni prostori, trgovsko središče, bazeni in toplice, razgledna ploščad,... Arhitekti so iz podjetja SOM (Skidmore, Owings and Merrill), izvajalec del pa je podjetje Emaar. Stroški gradnje nebotičnika naj bi bili okoli 4,1 milijard ameriških dolarjev, celoten kompleks “Down- town Dubai” pa naj bi bil vreden vrtoglavih 20 milijard ameriških dolarjev. 10 Most
  • 11. 2. Taipei 101, Tajpej, Tajvan To je prva stolpnica, ki je prebila mejo polovice kilometra, vendar z anteno. Stavba, podobna palminemu deblu je visoka 509 metrov in ima 101 nad- stropij nad zemljo. Pod zemljo se jih pa nahaja še pet. Gradili so jo od 1999 do 2004. Stroški gradnje Taipei 101 so bili 1,8 milijard ameriških dolarjev. Arhitekti so C.Y. Lee & partners. Znotraj površine 412.500 m2 se naha- jajo poslovni prostori, trgovine, restavracije, knjižnica, fitnes center,... Poleg tajfunov in potresov pa stavba prenese vetrove s hitrostjo preko 200 km/h. Da je stavba res zanimiva poskrbi osvetljava, ki je vsak dan drugačna. 3. World Financial Center, Šanghaj, Kitajska Stavbo so odprli leta 2008. V višino meri 494 metrov in ima skupno 101 nadstropij, od tega so trije pod zemljo. Stroški gradnje so znašali 1,2 mili- jard ameriških dolarjev. Ima podobno ime kot dvojčka WTC. V zgornjem delu stavbe ima luknjo, ki je neke vrste posmeh dogodkom 11. septembra. Poleg stavbe pa se nahaja Jin Mao Tower, ki s svojimi 421 metri zaseda deseto mesto na lestvici. 4. International Commerce Centre, Hong Kong Gradnja se je začela leta 2002, predvidena otvoritev pa naj bila v letu 2010. Višina stavbe bo znašala 484 metrov in bo imela 118 nadstropij. Prvotna predlagana višina je bila 574 metrov, vendar so predlog zavrnili, saj ureditev Taipei 101 ni dopuščala, da bi nebotičnik presegel višino okoliških hribov. 5. Petronas Twin Towers, Kuala Lumpur, Malezija Pred izgradnjo Taipei 101 sta to bila najvišja stolpa na svetu. Kljub izgubi slednjega naziva pa vseeno ostajata najvišja povezana stolpa na svetu. Arhitekt nebotičnikov je svetovno znani César Pelli. Zaradi slabe kakovosti tal je bilo potrebno izvesti najgloblje temeljenje na sve- tu. Temelji segajo do globine 120 metrov. Zaradi takšnega temeljenja se je posledično povečala raba ma- teriala. V višino merita 452 metrov in imata 88 nadstropij s površino 395.000 kvadratnih metrov. Stolpa povezuje most v 41. in 42. nad- stropju Most se nahaja na višini 170 metrov, v dolžino meri 58 me- trov, tehta pa 750 ton. Andrej Šabec viri: burjdubai.com en.wikipedia.org petronastwintowers.com World Financial Centre Most 11
  • 12. FGG organiziranost Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Z novim šolskim letom bomo na FGG dobili tudi Univerza v Ljubljani novega dekana. Sedaj nas bo vodil, zastopal in pred- Jamova 2, p.p. 3422 stavljal prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž.grad. 1001 Ljubljana (matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si). Tel: (01) 476 85 00 Fax: (01) 425 06 81 Z vsemi problemi se lahko obrnete tudi na prodekane E-mail: fgg@fgg.uni-lj.si (za gospodarske zadeve, za raziskovalno in mednar- odno dejavnost, za študentske zadeve, za izobraževalno Tajnica fakultete dejavnost), ki bodo izvoljeni na seji senata 30.9.2009. Majda Klobasa univ. dipl. prav. e-mail: majda.klobasa@fgg.uni-lj.si Vodja študentskega referata Referat Ksenija Južnič, univ.dipl.ekon. Uradne ure: (vodenje in koordinacija dela v referatu) pon.: 12:00 - 14:30 e-mail: ksenija.juznic@fgg.uni-lj.si tel.: 01/4768-533 tor. - pet.: 10:00 - 13:00 Jamova 2, I. nadstropje, soba 112 Strokovne delavke v referatu Redni in izredni študij gradbeništva Študij vodarstva in komunalnega inženirstva Janja Ribič, Neda Vladić Lidija Živanovič e-mail: janja.ribic@fgg.uni-lj.si e-mail: lidija.zivanovic@fgg.uni-lj.si e-mail: neda.vladic@fgg.uni-lj.si tel.: 01/4264 288 tel.: 01/4768 535 Hajdrihova 28, I. nadstropje, soba 30 Jamova 2, I. nadstropje, soba 114 Mednarodno sodelovanje Redni in izredni študiju geodezije Koordinator SOCRATES ERASMUS na FGG: Tanja Jesih prodekan za študentske zadeve, izvoljen 30.9.2009 e-mail: tanja.jesih@fgg.uni-lj.si Romana Hudin tel.: 01/4768 644 (strokovna delavka za mednarodno sodelovanje) Jamova 2, VI. nadstropje, soba 612 e-mail: romana.hudin@fgg.uni-lj.si Rešitve za kakuro Namigi za sudoku 12 Most
  • 13. STUDENT INFO (http.//www.student-info.net) je priljubljen spletni portal, kjer kot študent najdeš veliko koristnih in zanimivih informacij. Tu imamo tudi FGG-jevci (torej študenti gradbeništva, geo- dezije in vodarstva) svoj spletni kotiček za informi- ranje, kjer lahko najdeš: ZEML JEVID, s pomočjo k aterega boš pomembne lažje našel v -jevke se FORUM, jše študen v ce & FGG Ljubljani (fa tske lokacij e FGG-je ezi s e v kje r lah ko starejš leži na duši v zv če jo hrano na kultete, resta vracije, ki nu , kar ti nostmi, bone, disko di- vp rašaš vse študijskimi dejav uvodnih ted teke…), kar ob drugega nih lahko še ti v dijem in di karkoli kako prav pri štu čas pa tu ovor, saj de. ti je zares dolg nje poznamo odg vpraša (na vsako ve). več več glav NOVICE o aktualnih dogodkih na fakulteti (žuri, ekskurzije, tečaji,…). KNJIŽNICO, kjer lahko najdeš št udijsko gradivo, star izpite, kolokvije, najb e olj pogosta vprašanj a GALERIJOnimi pri zagovorih in ce lo »plonke« za posa z naših mezne predmete. - slikami Lahko pa v spletn et s kvalit drugih knjižnico zelo enos o nih br ucovanj, tavno nalagaš svoj nepozab tekem a različnih gradiva in s tem pris skurzij, in arskih,...). kolege. pevaš nekaj za osta le žurov, ek , košark (no gometnih V sklopu portala STUDENT-INFO poleg mnogih ostalih študentskih forumov deluje tudi spletna stran BONAPETIT (najdeš jo na spletnem naslovu: http://www.student-info.net/ bonapetit), kjer si lahko dobiš vse pomembne informacije o študentski prehrani, kot so: • seznam restavracij, ki nudijo prehrano na študentske bone, • dnevne menije, ki jih posamezne restavracije nudijo, • koliko bonov lahko v katerem mesecu kupiš, • (bon)Kalkulator za izračun stroška bonov še preden jih greš dejansko kupiti, • katere restavracije po mnenju študentov nudijo dobro, in kat- ere, slabo hrano, • naslov in urnik prodajaln, kjer lahko kupiš študentske bone, • …pa še kaj bi se našlo! Ne pozabi… če kakšno težko vprašanje te muči, samo na STU- DENT-INFO se priključi! (www.student-info.net/fgg) Gregor Mesarić (mali mesko), Vladimir Mijatović Most 13
  • 14. Vodnik za bruce Študentska leta so najlepša, polna zabave, raznih dogodkov in prireditev. Hkrati pa je to čas, ki te nauči samostojnosti in iznajdljivosti. Osnovne informacije na fakulteti ponuja oglasna deska ter spletna stran, mi pa ti ponujamo nekaj informacij o različnih delih študentskega življenja. Nekatere ti bodo prišle prav v prvih tednih, druge pa ti bodo v pomoč tudi kasneje. ŠTUDENTSKO BIVANJE Študentje bivamo v študentskih in dijaških domovih, pri zasebnikih (s subvencijo) ali pa si sobo poiščemo na prostem trgu. Ti stroški ponavadi predstavljajo največji delež in so lahko precejšnje finančno breme. Če še nimaš urejenega bivanja v Ljubljani, si lahko pomagaš z oglasi, ki jih najdeš na oglasni deski, v raznih časopisih, oglasnikih, v posredovalnici študentskih sob (www.svetovalnica.com) in drugod na internetu (www.nepremicnine.net, www.slonep.net). Iskanje primernega bivališča je lahko zamudno in naporno, vendar ponavadi vsakdo najde nekaj, kar mu odgovarja. Pri najemu stanovanja/sobe pa je pomembno, da najemodajalec (lastnik) in študent, skleneta pisno najemno pogodbo. Ta mora vsebovati vse bistvene sestavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur.l. RS, št. 69/2003). S tem se bistveno zmanjšajo možnosti zlorabe, ki so zaradi stanovanjske stiske študentov in posledično šibkejšega položaja le teh, precej pogoste. V primeru problemov s področja najemnih razmerij so študentom na voljo tudi člani Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani (pravna.pomoc@kiss.si, tel. 01/43 80 223) ŠTUDENTSKA PREHRANA Redno vpisani študentje imamo mesečno pravico do Kako delujejo boni v praksi? določenega števila bonov, ki nam jih subvencionira država. Ob naročilu hrane je v restavraciji poleg bona potreb- Število bonov, ki jih lahko mesečno kupimo je enako no predložiti indeks, študentsko izkaznico ali potrdilo o številu delovnih dni, vendar pa imajo določeni ponudniki vpisu (v tem primeru tudi osebni dokument). Če plačuješ omejeno število, npr omejeno je število bonov za dostavo z bonom, si upravičen do glavne jedi, dveh hodov ter 2 dcl hrane na dom vode ali brezalkoholne pijače. Hodi so juha, solata in slad- Bruci morate prvič po bone na prodajno mesto na Ker- ica; obvezna pa sta vsaj dva, razen pri pici, kjer je obvezen snikovi 6, poleg pa morate prinesti veljaven indeks ali minimalno en hod. študentsko izkaznico, osebni dokument s sliko (osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje) in vpisni list. Bone lahko kupiš na naslednjih prodajnih mestih: Izpolniti morate tudi izjavo o nezaposlenosti, ki jo dobite METROPOL – Kersnikova 6, ŠOU v Ljubljani – Ker- tam. Naslednje nakupe pa lahko opravite na vseh prodajnih snikova 4, Študentsko naselje Rožna dolina – blok 4 mestih. ter Študentsko naselje Bežigrad – Kardeljeva ploščad Bone lahko kupujete le na svoje ime, pooblastila za nakup 5, (nasproti študentskega servisa). Vsa prodajna mesta so niso dovoljena. Poleg tega imajo boni tudi svoj ‘’rok traja- odprta pon. - čet.: 8.00 - 19.00, pet.: 8.00 - 15.00. nja’’, ki je napisan na njih. Če ga v tem času ne porabite, ga Ker so ponavadi vrste za bone, ti svetujemo, da se po njih lahko na prodajnih mestih, še en mesec po preteku velja- odpraviš v dopoldanskih urah, si na bonkalkulatorju vna- vnosti, zamenjate za novega. prej izračunaš stroške nakupa ter hkrati nakupiš več bonov. PREVOZ Ta kartica lahko deluje kot mesečna vozovnica (neome- jeno število voženj), lahko pa jo uporabljamo kot vred- Ljubljana zna presenetiti s svojo velikostjo, ko je potrebno nostno kartico, na katero naložimo določeno vsoto in z njo priti iz enega konca na drug. Najcenejše in ponavadi tudi plačujemo posamezne vožnje. Za pridobitev je potrebno najhitrejše prevozno sredstvo je kolo. Pri tem pa je potrebno obiskati eno od enot Ljubljanskega potniškega prometa – poudariti, da so nova in dobra kolesa prava vaba za nepri- LPP na Celovški cesti 160 (BUS št. 1 Vižmarje - postaja diprave, pa tudi pri tistih malo slabših je dobra ključavnica Remiza ali BUS št. 3 Litostroj - postaja Slovenija avto) obvezen del opreme. ali Slovenski cesti 56. Seveda potrebuješ veljaven osebni dokument, potrdilo o vpisu in cca. 20 € (za mesečno) oz. V Ljubljani je urejen tudi javni promet, ti. ‘’trole’’, pri čemer poljubno vsoto za vrednostno kartico. se večina študentov odloči za nakup mesečne vozovnice. Najcenejša taxi ponudnika: Z letošnjim šolskim letom je na tem področju prišlo do • INTERTOURS TAXI d.o.o. 031 381 381 manjših sprememb, uvedli so namreč kartico Urbano. • METRO (080)11-90 14 Most
  • 15. ZDRAVJE Zdravstveni dom za študente V okviru ZDŠ so študentom na voljo osebni zdravniki, ki na Aškerčevi delajo v dveh izmenah: pon-pet.: 7.00 - 13.00 in 13.00 do 19.00 Ustanovljen je bil z namenom, da študentje dobimo sob.: 8.00 - 12.00 čimbolj dostopno in celotno zdravstveno oskrbo. Pogosto tel.: 01 200 74 27, 01 200 74 29, 01 200 74 26 imamo namreč osebne zdravnike v domačem kraju, pa nu- v študentskem naselju v Rožni dolini jno rabimo zdravniško pomoč (npr. visoka vročina, hude vsak dan od 7.00 - 13.00, razen pon in čet od 13.00 - 19.00. bolečine, sveže poškodbe). V ZDŠ pa ne izdajajo napot- tel.: 01 241-65-43. nic, ne pošiljajo na nadaljnja zdravljenja, ne predpisujejo zdravil na recept (vse to je v domeni osebnih zdravnikov). POMEMBNO: Pred vsakim obiskom v ambulanti se je Prav tako ne morejo napisati zdravniškega opravičila. potrebno za termin dogovoriti po telefonu v času ordinaci- Za študente je smiselno izbrati osebnega zdravnika v jskih ur izbranega zdravnika. Zdravstvenem domu za študente, če si vsaj štiri dni v tednu v Ljubljani, saj je pogosto osebni zdravnik v kraju Psihiater stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med Aškerčeva 4 dežurstvom). Poleg tega nekatere fakultete sprejmejo le vsak dan od 7.00 do 14.00, razen ob ponedeljkih in sredah tista zdravniška opravičila, ki so izdana v Zdravstvenem od 13.00 do 19.00. domu za študente, zato je mnogo lažje dobiti opravičilo, Na razgovor se je potrebno naročiti če ima študent osebnega zdravnika prav tam. Tel.: 01/ 200 74 11 Študentje moramo tudi opraviti sistematske preglede Ginekolog v prvem in zadnjem letniku in cepljenja (odvisno od Aškerčeva 4 fakultete). Poleg tega je v ZDŠ možno opraviti tudi dopoldan 8-12h in popoldan 14-18h v ambulanti izbranega preglede za voznike motornih vozil (A in B). zdravnika Tel.: 01/ 200 74 13 Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani Zobozdravniki Na Aškerčevi 4 imajo sedem zobozdravnikov, ki delajo v • AŠKERČEVA 4 - splošno zdravstveno varstvo, dveh izmenah. zobozdravstvo, ginekolog, psihomentalno posvetoval- Sprejem pacientov je enak kot pri splošnem zdravniku. Tel.: nica ter diagnostični laboratorij 01 200 74 40, 01 200 74 41, 01 200 74 42, 01 200 74 43 • ŠTUDENTSKO NASELJE V ROŽNI DOLINI, V Študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII) imajo Cesta 27. aprila 31 (blok VIII) - splošno zdravstveno dva zobozdravnika, varstvo, zobozdravstvo ki delata v izmeni dopoldan od 7.00 do 13.00 oz. popoldan od 13.00 do 19.00. Tel.: 01 241-65-40 ŠTUDENTSKO DELO KNJIŽNICA To je delo, ki ga občasno ali začasno opravlja študent, dijak ali druga Ob vpisu na fakulteto in plačilu prispevka upravičena oseba preko pooblaščene organizacije (študentski ser- za knjižnico imaš možnost uporabe VSEH visi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) fakultetnih knjižnic na Univerzi v Ljubljani, na podlagi napotnice in pri katerem višina zaslužka ni omejena. vključno s Centralno tehniško knjižnico Ponudnikov je ogromno, študentsko delo pa najlažje najdeš preko (CTK) in Narodno in univerzitetno spletnih strani in oglasnih desk študentskih servisov ter Zavoda knjižnico (NUK). Študentska izkaznica se za zaposlovanje in agencij za delo. Poleg tega lahko preveriš še uporablja kot članska izkaznica, za uporabo oglasne deske na fakultetah ter strani raznih podjetij. knjižnic in njihovih storitev pa je potreben Če še nisi včlanjen/a v študentski servis, to narediš tako, da se os- formalen vpis ob prvem obisku. ebno oglasiš v eno izmed njihovih poslovalnic ali preko interneta. Knjižnice pogosto poleg gradiva ponujajo tudi Pri tem potrebuješ osebni dokument, davčno številko, številko os- možnost uporabe čitalnic, kjer se študentje ebnega računa ter dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče predvsem pred in med izpitnimi obdobji radi šolsko/študijsko leto ali študentsko ali dijaško izkaznico ali in- zadržujemo. deks). Kasneje je potrebno vsako šolsko oz. študijsko leto članstvo - podaljšati z dokazilom o statusu. CTK Trg republike 3 Za vsa dodatna vprašanja se lahko bruci obrnete na starejše ko- 1000 Ljubljana lege, v referat, poleg tega pa na našem faksu že nekaj let delu- dodatne informacije: jejo tudi študentje tutorji, ki so vam na voljo ob vsakih težavah in http://www.ctk.uni-lj.si/ vprašanjih. NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica) Želim vam veliko zanimivih predavanj, novih poznanstev ter Turjaška 1 norih zabav. Predvsem pa UŽIVAJTE V ŠTUDENTSKEM p.p. 259 ŽIVLJENJU! 1000 Ljubljana Most 15
  • 16. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO se lahko ponaša s članstvom Univerze v Ljubljani, ki sodi med 500 najboljših univerz na svetu. Z letošnjim letom se dokončno poslavljamo od vseh starih Prva pomoč študijskih programov in se srečujemo s prenovljenimi - bolonjskimi. Tako ste lahko bivši dijaki letos prvič izbirali med Visokošolskim študijem, ki ponu- ja programe Operativno gradbeništvo in Tehnično upravljanje nepremičnin ter Univerzitetnim študijem, ki zajema programe Geodezija in geoinforma- tika, Gradbeništvo, Stavbarstvo ter Vodarstvo in komunalno inženirstvo. Naj omenim še to, da zgodovina gradbeništva sega v daljno leto 1919, ko se je na Tehnični fakulteti prvič začel izvajati program gradbeništva. Po drugi svetovni vojni je FGG postala samostojna članica univerze v Ljubljani. Leta 1957 je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Od leta 1995 pa je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo samostojen izobraževalni Leto je naokoli in prišel je čas, da inštitut ponovno izrečem dobrodošlico novim članom naše fakutete. Lahko VODSTVO FAKULTETE ste ponosni, da ste del ene izmed Dosedanji prvi mož fakultete je bil izr. prof. dr. Bojan Majes, ker pa se letos univerz, ki sodi v sam vrh svetovnih njegov mandat izteka bo njegovo mesto prevzel prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. izobraževalnih inštitucij. Predvsem dipl. inž.grad. Z njim se boste srečali v zadnjih letnikih študija, kjer vas bo pa ste lahko ponosni nase, da ste podučil o vsem kar je povezano s hidrotehnologijo. Ravno tako se v letošnjem uspešno opravili maturo, ki velja za letu menjajo odgovorni: Na mestih prodekana za študijske zadeve, gospodar- nekakšen zrelostni izpit in se podali ske zadeve, raziskovalno delo in študentske zadeve. Ker volitve za omenjena novemu znanju ter dogodivščinam mesta v času pisanja članka še potekajo, lahko njihove predstojnike kasneje naproti. Po vsej verjetnosti ste za poiščete na spletu. mnenje o fakulteti že povprašali starejše študente ali pa jih še boste. Verjamem, da ste bili oz. boste deležni KNJIŽNICA tako pozitivnih kot negativnih izjav, Je mnogokrat študentov najboljši prijatelj. Najbližja je kar na naši fakulteti, ki vendar pa naj povem nekaj: Življenje pa ima prostore tako na Jamovi 2, kot tudi na Hajdrihovi 28. Obe knjižnici študenta gradbeništva mnogo- vam ponujata, poleg knjižnične izposoje in prostora za učenje, tudi izposojo krat ni ravno rožnato, predvsem ne revij in drugega težko dostopnega knjižnega materiala, ki si ga lahko ogledate med izpitnim obdobjem. Vendar ko v čitalnici. Omogočena je tudi medknjižnična izposoja, prodaja učbenikov,… zacveti, cveti v vsej svoji veličini in ta Študentje pa si lahko izposojamo knjige tudi v Centralni tehnični knjižnici občutek je nekaj kar šteje v življenju. (CTK) in Narodni univerzitetni knjižnici (NUK), kjer se vam ni potrebno do- Kajti tudi življenje samo ni cvetoče datno vpisovati, saj postanete njun član z vpisom na Univerzo. Obe knjižnici polje, pa vendar. Če sem in tja posad- ponujate tudi odlične čitalnice, kjer sta mir in zbranost pri učenju zagotovljena. imo kakšno rožo, bomo nekega dne Ne smemo pa pozabiti na COBISS – virtualno knjižnico Slovenije. Za- uživali v lepoti njenega cveta. jema nacionalno knjižnico, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, splošne knjižnice in šolske knjižnice. Tu si lahko kar iz domačega naslonjača ogledate seznam razpoložljivih knjig, ki ga najdete na spletu, in le- te tudi rezervirate. Omogoča tudi medknjižnično izposojo. PREHRANA Vsem nam je definitivno najbližja šolska menza Gradbinček (veriga restavracij Sodexo). Tu vam vsak dan ponujajo štiri različne jedilnike, tako da se za vsake- ga najde nekaj. Predvsem pa se vedno najde prosta miza. Je pa res, da najboljši meniji prvi poniknejo, zato nekako velja pravilo »kdor prej pride, prej melje«. Najbližje restavracije okoli naše fakultete, kjer lahko uveljavite študentske bone pa so še Mirje, Pub legende, Lovec, Pod Lipco, Volta … V času kosila so vse restavracije natrpane s študenti. Zato si je potrebno vzeti malček več časa, ker nam vrsta za čakanje proste mize skorajda ne uide. 16 Most
  • 17. ELEKTRONSKI INDEKS Poleg rdeče knjižice, ima vsak študent tudi svoj elektronski indeks, ki ima skoraj večjo veljavo. Vanj se vpišete na glavni strani FGG, in sicer z uporabniškim imenom in geslom, ki ste ga prejeli ob vpisu. Do njega imate dostop izrecno samo vi. Poleg prijav na izpite in kolokvije, boste v tem indeksu lahko sprem- ljali tudi vaše ocene, dosežene kreditne točke in ostale podatke. Priporočljivo pa je redno spremljanje tega, ker se včasih zgodi, da pride do manjših napak pri vnosu ocen in podobnem. TEČAJI IN PREDAVANJA Preko celega leta se v okviru naše fakultete organizira veliko tečajev in preda- vanj. Nekateri so povezani s študijem, drugi pa omogočajo širitev znanja na individualnih področjih vsakega posameznika. Predvsem pa so vsi dostopni po zelo primernih cenah za študente. Tako se vsako leto organizira začetni Moje kratko potovanje po pred- in nadaljevalni tečaj Autocad-a, tečaj tujih jezikov, plesni tečaj in aerobika, stavitvi Fakultete za gradbeništvo fitnes, badminton, potopisna predavanja, tečaj hitrega branja, tečaj retorike, in geodezijo je končano. Kljub tečaj jadranja, tečaj snowboard-a in še bi lahko naštevala. Tovrstno dogaja- vsemu se vam bo na začetku po- nje lahko spremljate na Študentskem Info Sistemu (študentski informacijski rajalo marsikatero vprašanje in sistem, ki se nahaja na naši spletni strani). Na vsak tečaj in dogodek pa vas občutek zmedenosti vam skorajda bodo opozarjali tudi plakati, ki bodo obešeni po hodnikih fakultete. ne uide. Upam, da sem vam s tem V letošnjem letu se je uspešno izvedel tudi projekt Teden študija v praksi. V člankom vsaj malo olajšala začetke popoldanskem času so bili na fakulteti organizirani različni tečaji, ki so jih na fakulteti. Ob vsakem novem vodili gradbeni inženirji iz različnih gradbenih firm. vprašanju pa le poiščite odgovor pri starejših študentih, kolegih ali pro- fesorjih. Če pa bi se kdo izmed vas EKSKURZIJE, TEČAJI in PREDAVANJA rad pridružil Študentski organizaciji Kot vsako leto bodo tudi letos tekom študijskega leta potekale razne ekskurzi- in sodeloval pri kakšnem projek- je, tečaji in predavanja. Nekatere vsebine so povezane s študijem, druge pa tu, je vljudno vabljen da se nam omogočajo širitev znanja na individualnih področjih vsakega posameznika. pridruži. Kontaktirate lahko mene Tako se vsako leto organizira začetni in nadaljevalni tečaj Autocad-a, tečaj na naslovu: suska.hruska@gmail. tujih jezikov, plesni tečaj in aerobika, fitnes, badminton, potopisna predavan- com ali pa urednico revije (njen kon- ja, tečaj hitrega branja, tečaj retorike, tečaj jadranja, tečaj snowboard-a in še takt je na uvodni strani). bi lahko naštevala. Organizirajo se tudi strokovne ekskurzije, športni tabori Zaključen stavek, s katerim se po- in različni izleti. Udeležba seveda ni nujna, je pa zelo zaželena in koristna. slavljam od vas pa naj se glasi: »Ko Študentska organizacija vsako leto organizira tudi Gradbenijado - tradiciona- te tepe pest dobiš modrico, ko te lno druženje vseh gradbenih fakultet iz področja bivše Jugoslavije. Pred dvemi znanje pa modrost!« leti so naši študentje prvič organizirali in tudi uspešno patentirali projekt In- terCES. Gre za mednarodni projekt, ki traja več dni in poteka v različnih Maja Šušteršič državah po Evropi. Prvo leto se je odvijal na Bledu, lansko leto v Istanbulu, le- tos pa v Reki na Hrvaškem. V času InterCESa se odvijajo različne ekskurzije in predavanja o aktualnih gradbeniških zadevah. ZABAVA Seveda pa v tednik vsakega študenta spada tudi žuranje. V začetnih mesecih vas bo čakalo mnogo brucovanj, ki bodo namenjena ravno vam, novopečenim študentom. Vsaka fakulteta organizira lastno brucovanje, vsako leto pa se or- ganizira tudi brucovanje vseh brucovanj na Gospodarskem razstavišču, kjer se dobremu žuru prepustijo bruci iz vseh fakultet in seveda tudi starejši kolegi. Kje potekajo najboljši študentski žuri boste presodili sami. Najboljše lokacije najbolj zaželenih zabav pa boste izvedeli od starejših študentov. Most 17
  • 18. IZOBRAŽEVANJE Na FGG dogaja? Tečaj Auto-CADa Je eden najuspešnejših in najbolj zaželenih tečajev vsako leto. Auto- CAD je risarsko računalniški pro- Poleg mnogih društev, ki obsta- gram, ki je nepogrešljivo orodje za jajo na Fakulteti za gradbeništvo in vsakega gradbenika. Tečaj poteka v geodezijo, obstaja tudi Študentska skupinah po 20 študentov (oz. toliko organizacija (ŠOFGG), ki je še kako kolikor je na voljo računalnikov v eni pomembna za študente. Malo lju- računalniški učilnici). Tečaj ponavadi di je, ki poznajo točno delovanje poteka večkrat na leto, tako začetni ŠOFGG. Le-ta skrbi za vse obštudijske kot tudi nadaljevalni. dejavnosti znotraj naše fakultete, tako za tiste zabavnega značaja, Knjižni sejem kot tudi za tiste iz strokovnega in Ob pričetku vsakega leta organiziramo tudi knjižni sejem nove in stare izobraževalnega področja. Sami študijske in strokovne literature. Sejem poteka kot vsak sejem rabljene lit- študentje, ki smo aktivni pri orga- erature. Vsi, ki imajo učbenike, ki jih ne potrebujejo več, jih prinesejo k nam, nizaciji, se mnogokrat sploh ne za- postavijo ceno, mi pa jih na knjižnem sejmu poskušamo prodati. vedamo koliko projektov smo izpel- jali, dokler se ne ozremo nazaj oz. Teden študija v praksi dokler ne delamo končnega poročila. Ponavadi poteka spomladi. V tem tednu potekajo različne delavnice, preda- Eden izmed ciljev je bil tudi boljša vanja, okrogle mize in ostali dogodki, ki jih naši študentje izpeljejo skupaj s povezava študentov na fakulteti ter slovenskimi gradbenimi podjetji. Tako smo v preteklosti sodelovali z SCT- fakultete same z zainteresiranimi jem, Energoplan-om, Eleo-iC, Hilti-jem in drugimi. Študentje so se lahko podjetji. Velik korak k uresničitvi potegovali tudi za pridobitev kadrovske štipendije enega od omenjenih pod- tega je bil projekt imenovan Teden jetij, možnost opravljanja študijske prakse, počitniškega dela ali celo redne za- študija v praksi. Letošnji pričetek poslitve. tega projekta pa je šele prvi korak, pravi pomen bo ta projekt dobil s kontinuiteto. Strokovne ekskurzije V preteklih letih so bile organizirane ekskurzije v podjetja Marc, Xella Ko smo se ob koncu študijskega leta Ytong, ZAG ter na gradbišče sta- ozrli nazaj in preučili naše delovanje, diona Stožice. Mnogo študentov smo ugotovili, da smo izpolnili vse med študijem pogreša povezavo med obljube in študentom izpolnili marsi- teorijo in prakso; torej sodelovanje katero željo in potrebo, ki se je poja- s podjetji, ki so dejansko prisotna vila tekom leta. Prav tako bomo tudi tako na domačen kot tujem trgu. letos s skupnimi močmi uresničevali Pomembno je, da študentje že v času naše poslanstvo in poskušali ugoditi študija spoznajo akterje gospodarst- čim večji množici študentov. va, četudi z njimi direktno ne bodo nikoli sodelovali, pridobijo pa si širino. Poleg tega imajo podjetja velik interes in željo sodelovanja s študenti v obliki V ta namen vam predstavljam pro- študentskega dela, študentskih praks, kot tudi v obliki seminarskih in diplom- jekte, ki smo jih organizirali v minu- skih nalog. lih letih. Tečaj retorike tečaj je namenjen pridobivanju veščin za samozavestno nastopanje pred pub- liko. Na tečaju osvojite tehnike pravilnega govorjenja, dihanja, odpiranja ust ipd. Vse, kar je potrebno za javno nastopanje, ki nas čaka pri predstavitvi dip- lome in različnih projektov kasneje, ko boste že v službi. 18 Most
  • 19. ...pa še kako! KULTUROMANIJA Vsako leto se na fakulteti potrudimo oživiti nekaj kul- turnega duha. V preteklih letih smo gostili že kar nekaj znanih imen slovenske scene. Tako sta nas na primer obiskala vedno zabavna Slon in Sadež, povezovali smo rock in kulturo s supino Mi2, gostili monokomedijo Alenke Tetičkovič, predstavo Kabarete Simplozij Andre- ja Rozmana – ROZE in naše že stalne gostujoče zvezde, Matjaža Javšnika z že kultnima predstavama Pitje po Evro- pi in Sex droge in rock’n’roll. Poskrbeli smo tudi za tiste bolj svobodnega duha, ki se radi odpravijo na kakšno potovanje. Pripravili smo različna potopisna predavanja o Aziji, Indiji, Iranu in Pakistanu, ki so jih predavali naši in študenti drugih fakultet. Po vsej verjetnosti boste tudi letos imeli priložnost si ogledati kakšno razstavo, ki vas bo čakala v avli fakultete. Gre za fotografske in slikarske razstave, ki so lahko tudi last študentov. Če skrivaš nekaj umetniške žilice, se le oglasi pri nas in skupaj bomo pripravili razstavo. Del kulturomanije je tudi revija, ki jo ravnokar držiš v rokah. Most, ki je izključno plod študentov gradbeništva in geodezije, izide štirikrat letno in je z vsako številko boljši. Še en dokaz, da se z vztrajnostjo in dobro voljo lahko doseže zastavljen cilj. ZABAVA Skupinsko fotografiranje letnikov: V mesecu maju po- Spoznavni žur, Božičkov žur, Ko se ptički ženijo: tradicio- teka skupinsko slikanje vseh letnikov z mentorji in sicer nalni žuri, ki jih organiziramo študentje gradbeništva sa- že 6. leto zapored. Končni izdelek slikanja sta dve foto- mostojno ali pa v sodelovanju s kakšno drugo fakulteto. grafiji (resna + smešna), ki jih lahko naročite pri ŠOFGG. Vsako leto začetek leta proslavimo z brucovanjem vseh Čudovito je imeti spomin na študentska leta, cena slik pa študentov FGG; geodeti in vodarji pa organizirajo tudi je simbolična. posebno brucovanje za svojo smer. V predbožičnem času se skupno poveselimo in zaplešemo na božičkovem žuru, Pust hrust na FGG: Dan norčij na FGG-ju popestrimo z na katerem ne manjka privlačnih nagrad in plesalk. Ko pa deljenjem brezplačnih krofov v avli fakultete in sicer za vse pomlad potrka na naša vrata, jih z veseljem odpremo in se nadobudne šeme, ki se ta dan prikažejo na faksu. zabavamo ob prazniku Gregorjevo oz. Ko se ptički ženijo. ŠPORT Organizirano smučanje v Nassfeld-u, na Starem vrhu in Upamo, da se bomo tudi letos študentje Fgg-ja iz- v Kranjski Gori: Ker je tudi skozi zimski čas potrebno kazali za zelo aktivne ljudi in se udeleževali vseh ohranjati svoje telo v kondiciji, da prenese vse študentske dogodkov v čim večjem številu. Za vas jih bomo pri- napore, se vsako leto podamo na zasnežena pobočja, kjer pravljali skoz vse leto, zato le dobro opazuj oglasne se sprostimo na smučeh ali bordih. Poleg tega ŠOFGG deske in se prijavi preden bodo vsa mesta zasedena. prodaja tudi individualne karte za omenjena smučišča, po znižani ceni za študente. Tvoj ŠOFGG Turnir v paintball-u: Že četrto leto zapored nabiramo mo- drice v zabavni igri – paintballu. Ponavadi poteka v spom- viri: ladanskem času, saj je takrat najlepše vreme za preganjanje finance.si »sovražnika« po gmajnah. ccsl-training.co.uk Most 19
  • 20. Predor Gotthard Pod osrednjim masivom švicarskih Alp gradijo predor Got- varne vodovodne cevi v Kaliforniji. Vendar pa se Herren- thard. Gora je magnet za turiste, ki hodijo po Goethejevih knecht zaveda, da se pri tako velikem projektu včasih, kljub stopinjah. Prelaz St. Gotthard pa je tudi najkrajša povezava velikim prizadevanjem, zadeva nikamor ne premakne. prek Alp. Leta 2003 se je pričelo mehansko izkopavanje tunela, same priprave na projekt in pridobitev ustreznih Izkopavanje poteka ali s predorskimi vrtalnimi stroji dovoljenj pa so se pričele že mnogo let prej. Predor naj (TBM) ali z miniranjem. S TBM se večinoma vrta skozi bi bil končan leta 2017. Takrat bodo skozi predor švigali trdne kamnine, saj pri netrdnih kamninah in nestabilnih zelo hitri vlaki, ki bodo pot prevozili v dvajsetih minutah. segmentih obstaja velika nevarnost porušitve oziroma za- Z izgradnjo predora naj bi si Švica izboljšala povezave do sipa TBM-a. Kamnine se pogosto upirajo človeški moči. preostalih večjih mest. Potovanje od Züricha do Milana bo Včasih na teden zvrtajo samo pet metrov, medtem ko se tako trajalo le še dve uri in štirideset minut. ob dobrih dnevih izkoplje tudi štirideset. Kakšna je gora od znotraj, se izve šele, ko se začne vrtati. Pri gradnji se Predor bo v eno smer dolg 57 kilometrov, celotna dolžina uporablja orjaški vrtalni stroj, ki so ga poimenovali Heidi vseh cevi pa bo 154 km. Načrtovani stroški znašajo se- in je edini te vrste na svetu. Glava vrtalnega stroja s 58- dem milijard evrov. Severni vhod v predor leži v Erstfeldu imi svedri je izdelana iz posebnega jekla, katerega sestava je južni pa v Bodiu. Novi železniški predor Gotthard ima dve strogo varovana skrivnost. Zato se na odsekih, kjer ni trd- cevi, ki sta na vsakih 300 metrov povezani z povezoval- nih kamnin, naprej prebija s pomočjo miniranja. Odpadni nimi galerijami. Po vzhodni cevi bodo vlaki vozili s severa material, ki nastaja pri miniranju in vrtanju se po tekočem proti jugu, po zahodni pa z juga proti severu. Če bo predor traku transportira iz predora v betonarne. Te se nahajajo zaradi vzdrževalnih del zaprt, bodo vlaki na obeh postajah na vsaki strani predora. Tam se material reciklira in preveri. lahko zamenjali tire v predoru, zgrajenem ravno v ta na- Ustrezne frakcije agregata pa se uporabijo za beton, ki ga men. V nujnem primeru se bodo vlaki lahko ustavili na pošiljajo spet nazaj v predor. Gotthardski tunel se izkopava eni od večnamenskih postaj, ki bodo med seboj oddaljene s štirimi TBM-i, ki vrtajo paroma nasproti. Skupaj naj bi dvajset kilometrov in dosegljive v največ dvajsetih minu- prišli na sredini. Na gradbišču najdaljšega predora obratu- tah. Takšna večnamenska postaja bo postaja Sedrun. Med jejo orjaški vrtalni stroji Heidi, Sissi, Gabi 1 in Gabi 2. vožnjo skozi predor potniki vlaka ne bodo mogli zaustaviti Izkopalo naj bi se več kot dvajset milijonov ton kamnitega z zasilno zavoro, prav tako ne bodo mogli ročno odpreti materiala. vrat, če bo vlak miroval. Ob nevarnosti bodo vagone lahko zapustili šele na večnamenski postaji, od koder bodo skozi Ko bo predor Gotthard zgrajen, bo to najdaljši železniški stranski predor odšli do reševalne postaje. Tam bodo imeli predor na svetu. Dolg bo 57 km. Drugi največji predor se vodo, luč in svež zrak, ki bo prihajal skozi visok jašek. nahaja na Japonskem in je bil zgrajen leta 1988. Seikan V primeru požara naj bi ventilatorji dim posesali tako, da bi v dolžino meri 53,85 km. Na tretjem mestu pa se nahaja bil potnikom omogočen varen in hiter prehod. predor pod Rokavskim prelivom. To je Eurotunnel med Francijo in Veliko Britanijo. Zgrajen je bil leta 1994 ter je Na gradbišču so postavljeni bivalniki za tisoč delavcev. Iz- dolg 50,45 km. Če so slednji predori tudi dosežki na meji mensko delajo deset dni, nakar imajo štiri dni dela pro- človeške moči, pa nam bo pokazal čas. sto. Delo v tunelu statistično ni nič nevarnejše od dela v rudniku. Gradnja poteka 24 ur na dan oziroma 365 dni Katarina Smrke v letu. Eden ključnih mož na gradbišču je Nemec Martin Herrenknecht, ki pravi da je Gotthard zanj največji izziv. Njegovo podjetje ima kakovostne vrtalne stroje, saj je z njimi vrtal povsod po svetu. Denimo kanalizacijski sistem v Bankoku, cestni predor v Kuala Lumpurju in potresno viri: http://www.alptransit.ch/en/ 20 Most http://www.herrenknecht.de/