1. Dolgoro~ni sredstva
1. Koi se osnovnite karakteristiki na dolgoro~nite sredstva?
 se koristat vo procesot na rabotewe a ne za proda`ba
 imaat golema poedine~na vrednost
 traat pove}e od edna godina
 slu`at za pove}e operativni ciklusi
 vo procesot na proizvodstvo ne go gubat svojot oblik
 podle`at na amortizacija
2. Voobi~aeno, dolgoro~nite sredstva se prezentiraat vo nivnata sega{na vrednost (ili knigovodstvena). [to
pretstavuva taa?
Sega{nata vrednost go pretstavuva nepotro{eniot del od vrednosta na sredstvoto, a ne negovata pazarna
vrednost i e u{te nare~ena knigovodstvena vrednost.
3. Dolgoro~nite sredstva, vo zavisnost od nivniot oblik se javuvaat vo tri osnovni grupi. Koi se tie?
- Nematerijalni sredstva
- Materijalni sredstva i
- Dolgoro~ni finansiski vlo`uvawa
4. Koi se osnovnite obele`ja na nematerijalnite vlo`uvawa i nabroj nekoi od niv? Tie se:
 vid na prava
 nemaat fizi~ki oblik i
 se dolgoro~ni
 priznavawe (MSS 38-nematerijalni sredstva)
Vo niv spa|aat izdatoci za istra`uvawe i razvoj, osniva~ki izdatoci, patenti, licenci, za{titni znaci, gudvilot i sl
5. [to e toa gudvil ?
Gudvilot e “najnematerijalno” vo grupata na nematerijalni sredstva. Za razlika od drugite sredstva kako
patenti, oprema ili zalihi koi mo`at da se prodavaat na pazarot, gudvilot mo`e da se identifikuva samo so
biznisot vo celina. Se pojavuva koga se kupuva cel biznis. Vo slu~aj koga pazarnata cena na biznis
kompanijata {to se prodava, e povisoka od nejzinata smetkovodstvena vrednost, se pojavuva gudvilot kako
pozitivna razlika, koja vedna{ se priznava kako nematerijalno sredstvo.
6. Materijalnite vlo`uvawa glavno se klasificirani vo dve grupi. Koi se tie? Nabroj gi i kratko objasni za
sekoja od ovie grupi.
- prirodni bogatstva - zemji{teto (grade`no i zemjodelsko) i {umite.
- sredstva za rabota - grade`nite objekti, opremata, alatot, pogonskiot inventar, transportnite sredstva,
pove}egodi{nite nasadi, osnovnoto stado i sl.
7. [to e karakteristi~no za materijalnite vlo`uvawa?
Nivna osnovna karakterakteristika koja gi odvojuva od nematerijalnite sredstva e fizi~koto postoewe. Ovie
sredstva mo`at da se doprat, vidat i funkcionalno da se po~uvstvuvaat. Materijalnite vlo`uvawa poradi
nivniot karakter, da se koristat vo podolg period, podle`at na amortizacija.
8. [to pretstavuvaat dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa?
Dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa, pretstavuvaat vlo`uvawa vo podolg vremenski period od edna godina i
vlo`uvawa od koi se o~ekuva ostvaruvawe na prihodi vo idnina.
9. Koi se tri osnovni na~ini na steknuvawe do dolgoro~ni sredstva?
- nabavka, so sopstveni sredstva, so tu|i sredstva (kredit ili finanski lizing), ili kombinirano (so tu|i i sopstveni
sredstva),
- so izgradba ili izrabotka vo sopstvena re`ija, so sopstveni sredstva, tu|i sredstva ili kombinirano i
- besplatno dobivawe od strana na drugi kompanii ili organizacii.
10. Eden od na~inite za steknuvawe so dolgoro~ni sredstva pretstavuva finansiskiot lizing. [to pretstvuva ovoj
vid na lizing i po {to se razlikuva od kreditiraweto?
Finansiskiot lizing, pretstavuva specifi~en na~in na steknuvawe na postojani sredstva. Se karakterizira so
toa {to pretstavuva davawe pod naem na sredstvoto od strana na lizing kompanijata. Razlikata me|u kreditot
i lizingot e vo toa {to sopstvenosta nad sredstvoto se steknuva posle poslednata otplata na naemninata od
strana na korisnikot na lizingot. Se dotoga{ sredstvoto e vo sopstvenost na lizing kompanijata.
11. [to pretstavuva amortizacijata ili tro{eweto na sredstvata i koi celi se postignuvaat so nejzino
presmetuvawe i evidentirawe?
Site nematerijalni i materijalni sredstva, osven zemji{tata i {umite, se predmet na postepeno gubewe na
vrednosta so tekot na godinite i koristeweto. Ova postepeno gubewe (namaluvawe) na vrednosta se narekuva:
tro{ewe, amortizacija ili deprecijacija na sredstvata. So amortizacijata se postignuvaat slednite celi:
- pravilno optovaruvawe na proizvodite i uslugite so soodveten del od vrednosta na dolgoro~nite sredstva i
- obezbeduvawe na osnova za zamena na dotraenite i zastarenite sredstva.
12. Koja vrednost e osnova za presmetka na amortizacijata?
Osnova za presmetka na amortizacijata pretstavuva nabavnata vrednost na sredstvata. Vo odredeni slu~ai
osnova mo`e da bide i nivnata revalorizirana vrednost
13. Koi osnovni metodi po MSS se prifateni za presmetka na amortizacijata?
- vremenskata metoda na amortizacija i
- funkcionalnata metoda na amortizacija
14. Opi{i ja vremenskata metoda na amortizacija.
Vremenskata metoda na amortizacija, poa|a od vremeto na koristewe na sredstvoto, so normalen intenzitet
na upotreba. Vo ramkite na vremenskata metoda, najkoristena i najednostavna e pravoliniskata
vremenska metoda.
15. Opi{i ja funkcionalnata metoda na amortizacija.
Funkcionalnata metoda poa|a vo opredeluvawe na amortizacijata spored fakti~koto tro{ewe na
sredstvata, odnosno brojot na u~inoci koi gi dava sredstvoto.
16. Postojat nekolku na~ini na ottu|uvawe na dolgoro~nite sredstva. Koi se tie?
- proda`ba
- besplatno preotstapuvawe
- rashodovawe
- utvrduvawe na kusoci i {teti.

2. 1 7. Iako dolgoro ~nite s redstva ne se nam eneti za p rod a`ba, tie sepak m o`at d a bid at p rod adeni. p ri nivnata
p rod a`ba m o`e d a se po j kapitaln a dobivka ili zaguba. Vo koi s lu ~ai m o`e d a se po j kapitaln a dobivka a
avi avi
koga kapitaln a zaguba?
Vo s lu ~aj koga p rod a`nata cena e pogol a od sega{nata vrednost na posto janite s redstva, se po j va
em avu
kapitaln a dobivka, a, koga p rod a`nata cena e pom ala od sega{nata vrednost na s redstvata, se po j va avu
kapitaln a zaguba.
1 8. [to p re ts tavu va rashoduvawe to na s redstvata i vo koi s lu ~ai se donesuva od luka za rashodovawe?
R ashodovawe to p re ts tavu va p roces na b ri{e we na s redstvo to od negova e videncij kako negovo ce losno
a,
s tavawe nad vor od upotreba ili p roces na b ri{e we na s redstvoto od e videncij i negovo e videntirawe kako
a
rashodovano s redstvo koe }e ~eka na negova m o`na id na p rod a`ba.
1 9. N a s redstvata, vo od redeni s lu ~ae vi, m o`at d a nas tanat {te ti i kusoci. N a ~ij to var pa|aat tie ?
D okolku ne m o`e d a se konstatira p ri~inata za kusokot na s redstvo to, to a se b ri{e od e videncij i kusokot pa|a
a
na to var na kom panij ata a, ~es to se s lu ~uva kusokot d a padne na to var na odgovornoto lice .
D okolku s redstvo to e osigurano vo osigurite lna kom apnij {te tata, ce losno ili de l no, pa|a na to var na
a, um
osigurite lnata kom panij a.
Tekovni sredstva
1. Koi se osnovni karakteristiki na tekovnite sredstva?
- }e bide realizirano ili se ~uva za proda`ba vo operativniot ciklus
- se ~uva za trgovski celi i se o~ekuva da bide realizirano vo tekot na 12 meseci od bilansot na sostojba
- se pari i pari~ni ekvivalenti
2. Koi se osnovni grupi na tekovni sredstva?
- pari i pari~ni ekvivalenti (gotovina)
- pobaruvawa
- aktivni vremenski razgrani~uvawa (pretplati) i
- zalihi.
3. Na koi smetki, kompanijata gi ~uva pari~nite sredstva?
Osnovnata smetka, na koja kompanijata gi ~uva svoite pari~ni sredstva, odnosno preku koja se vr{i prilivot i
odlivot na pari e `iro smetkata. Vo svoeto rabotewe so stranstvo, naplatata odnosno pla}aweto, se vr{i preku
deviznata smetka, mali sumi kompanijata ispla}a vo gotovo i za toa se koristi blagajnata.
4. Na deviznata smetka transakciite se vr{at vo doma{na ili stranska valuta?
Na deviznata smetka parite se pojavuvaat vo stranska valuta.
5. Vo kakva valuta se evidentiraat transakciite koi nastanuvaat na deviznata smetka vo smetkovodstvoto -
doma{na ili stranska?
Evidentirawata vo smetkovodstvoto se vr{at vo doma{na valuta.
6. Kako i od koja smetka, kompanijata mo`e da vr{i pla}awa na mali sumi?
Kompanijata mo`e odredeni pla}awa na mali sumi, kako {to se tro{oci za delovni ru~eci, taksi prevoz, po{tenski
uslugi, najnu`ni kancelariski materijali i sl., da gi ispla}a vo gotovo. Za toa se koristi blagajnata.
7. [to se toa pari~ni ekvivalenti?
Pari~nite ekvivalentise kratkoro~ni, visokolikvidni vlo`uvawa, koi lesno mo`at da se konvertiraat vo pari,
odnosno kaj koi ne postoi zna~aen rizik od promena na nivnata vrednost. Primeri za pari~ni ekvivalenti se:
menici, obvrznici, zapisi i sl
8. Koga nastanuvaat pobaruvawata od kupuva~ite?
Stopanskata praksa i pritisokot na konkurencijata, gi nateraa kompaniite da prodavaat na kredit odnosno na
odlo`eno pla}awe. Vakviot na~in na proda`ba, doveduva do pojava na smetkite na pobaruvawata od
kupuva~ite.
9. Na koi pobaruvawa se vr{i vrednosno usoglasuvawe ili otpis i {to zna~i toa?
Onie pobaruvawa za koi postoi osnovano somnevawe deka }e bidat naplateni, potrebno e da bidat usoglaseni,
odnosno da se evidentiraat na smetkata - vrednosno usoglasuvawe na pobaruvawata od kupuva~ite.
10. [to se toa kratkoro~ni finansiski vlo`uvawa?
Kratkoro~ni finansiski vlo`uvawa se vlo`uvawata so rok na vra}awe do edna godina. Tuka spa|aat:
vlo`uvawa vo povrzani subjekti, vlo`uvawa vo hartii od vrednost nameneti za trguvawe, dadeni kratkoro~ni
krediti, depoziti i kaucii, otkupeni sopstveni akcii do edna godina i sl.
11. [to se toa pretplati ili aktivni vremenski razgrani~uvawa?
Odnapred izvr{enite pretplati, koi }e se koristat vo naredniot period (najmnogu do dvanaeset meseci), gi
sozdvaat smetkite na pretplatite ili vo na{ata smetkovodstvena praksa, poznati kako aktivni vremenski
razgrani~uvawa - AVR.
12. Kako se narekuvaat zalihite vo trgovskite kompanii?
Kaj trgovskite kompanii, voobi~aeno postojat eden vid na zalihi, nare~eni stoki. Stokata se nabavuva,
isklu~ivo za istata da bide prodadena.
13. Vo koja forma mo`at da se pojavuvaat zalihite vo proizvodnite kompanii?
- surovini i materijali, rezervni delovi i siten inventar
- proizvodstvo vo tek i nedovr{eno proizvodstvo i
- zalihi na gotovi proizvodi
14. Zalihite koga se primaat, smetkovodstveno se evidentiraat po nivnata nabavna vrednost. Kako se formira
taa vrednost?
Materijalite i stokite, voobi~aeno se primaat na zaliha po nivnata nabavna vrednost. Toa zna~i fakturnata
vrednost na dobavuva~ot, zgolemena za site izdatoci, koi ja sledat stokata do nejzinoto stavawe na zaliha
(na primer, utovar i rastovar, prevoz i sl)
15. Koi se tri osnovni metodi za smetkovodstvena evidencija na potro{okot na zalihite po MSS ?
- metoda prv vlezen - prv izlezen (FIFO)
- metoda posleden vlezen - prv izlezen (LIFO) i
- metoda na ponderiran prose~en tro{ok
16. Opi{i ja metodata na potro{ok na zalihite takanare~na FIFO metoda.
Pretstavuva osnoven smetkovodstven tretman predviden so MSS, za opredeluvawe na tro{okot vo zalihite. Pri
evidencija na tro{eweto na
zalihite, spored ovoj metod, zalihite koi se prvi nabaveni, prvi i se tro{at.
17. Opi{i ja metodata na potro{ok na zalihite takanare~na LIFO metoda.
Pretstavuva alternativen tretman po MSS, za opredeluvawe na tro{okot
vo zalihite. Pri evidencija na potro{okot na zalihite, spored ovoj metod, potro{okot }e se vrednuva po cenite od
poslednata nabavka, taka {to, na krajot na presmetkovniot period, zalihite gi pretstavuvaat najranite
nabavki.
18. [to misli{, po koja metoda bi bilo podobro da se vrednuvaat zalihite - po fifo ili po lifo metoda? Objasni
zo{to.

3. FIFO m etod a zatoa {to p ri e videncij na tro {e we to na zalihite , spored ovo j m e tod , zalihite koi se p rvi nabaveni,
a
p rvi i se tro {at.
1 9. [to m isli{, po ko ja m etod a bi bilo podobro d a se vrednuvaat zalihite - po lifo ili po m etod a na ponderiran
p rose ~en tro {ok? O b j asni zo{to.
Me todot na ponderiran p rosek, zatoa {to gi izram nuva e fektite od p rom eni na cenite .
20. Koga trgovskite s toki vo go lem oprod a`ba, se p rim aat na zaliha, tie voobi~aeno se e videntiraat po nabavna
vrednost. Po ko ja vred nost voobi~aeno se e videntiraat s tokite vo m alop rod a`ba?
S e p rim aat i vod at na zalih a po p rod a`ni ceni
21. Ako edno s redstvo, na p rim e r, kom pj te r, za kom panij
u ata {to go p roizveduva, p re ts tavu va zalih a na gotov
p roizvod , za kom panij ata {to go kupuva so ce l d a go p rod ade p re ts tavu va ... {to?
22. Ako {e }e ro t za trgo vskata kom panij {to go p rod ava e zaliha na trgovska s toka, za kom apnij
a ata {to go
kupuva, so ce l d a p roizvede nov p roizvod , p re ts tavu va ... {to?
Tro{oci i rashodi, prihodi i finansiski rezultat
1. Tro{ocite se sostaven element na ... {to?
Tro{ocite pretstavuvaat vo pari izrazeni tro{ewa na sredstva i trud i kako takvi se sostaven del od cenata na
~inewe na proizvodite i uslugite.
2. Tro{ocite i rashodite se klasificiraat smetkovodstveno vo tri osnovni grupi. Koi se tie?
- tro{oci od redovno rabotewe ili rashodi od osnovnata dejnost
- rashodi na finansiraweto ili rashodi od drugi aktivnosti i
- vonredni rashodi.
3. Koi se materijalni tro{oci?
Materijalnite tro{oci vo glavno gi opfa}aat slednive grupi na tro{oci i toa: tro{oci koi se evidentiraat na
smetki od grupa 40 - tro{oci za surovini, materijali, rezervni delovi i siten inventar i tro{oci koi se evidentiraat
na smetkite od grupa 41 - uslugi so karakter na materijalni tro{oci.
4. Koi se nematerijalni tro{oci?
Ovaa grupa na tro{oci, koi smetkovodstveno se evidentiraat na smetkite od grupa 44 - nematerijalni tro{oci od
raboteweto, gi opfa}aat dnevnicite za slu`beni patuvawa i patni tro{oci, nadomestoci na vrabotenite, tro{oci
za promocija, reklama i propaganda, premii za osiguruvawe, bankarskite uslugi i drugi nematerijalni tro{oci.
5. Dali tro{okot za plata na direknite rabotnici }e u~estvuva vo formirawe na cenata na ~inewe na gotoviot
proizvod?
Da
6. Dali tro{okot za energija vo proizvodniot pogon }e u~estvuva vo formirawe na cenata na ~inewe na
gotoviot proizvod?
Ne
7. Na kraj na presmetkovniot period, se vr{i zatvorawe odnosno raspored na smetkite na tro{oci (evidentirani
na klasa 4). Na koja strana se evidentira zatvoraweto na ovie smetki, dol`i ili pobaruva?
Tie kako privremeni smetki, na krajot na presmetkovniot period, se zatvoraat so nivno evidentirawe na
stranata pobaruva (-)
8. Koi tri vidovi na prihodi se pojavuvaat vo smetkovodstvoto?
- prihodi i rashodi od redovnoto rabotewe (prihodi i rashodi od proda`ba na proizvodi, stoki, materijali i uslugi)
- prihodi i rashodi od drugi aktivnosti ( prihodi i rashodi po osnov na kamati, kursni razliki i ostanati delovni
prihodi)i
- vonredni prihodi i rashodi (prihodi i rashodi, po osnov na nepredvideni okolnosti).
9. Spored MSS 18 - Prihodi, potrebno e da postoi sprotivstavuvawe na prihodite i rashodite. [to zna~i toa?
Bidej}i prihodite se priznavaat vo momentot koga proizvodite odnosno stokite go napu{taat mestoto na
prodava~ot, vo istiot moment treba
da se priznaat i rashodite koi se odnesuvaat na prodadenite proizvodi, stoki i uslugi. Na ovaj na~in }e se
ovozmo`i pravilno utvrduvawe na finansiskiot rezultat.
10. Na krajot na presmetkovniot period, se vr{i zatvorawe na smetkite na klasa 7 - prihodi i rashodi. [to se
utvrduva na toj na~in?
Na krajot na presmetkovniot period, tie smetki se zatvoraat so obratno kni`ewe i razlikata me|u niv
pretstavuva finansiski rezultat, dobivka ili zaguba. So toa na krajot na godinata, smetkite na prihodi i
rashodi, ne poka`uvaat saldo, odnosno imaat saldo nula.
11. Na krajot na presmetkovniot period site smetki na klasa 4, 7 i 8, se zatvoraat i dobivaat saldo ...pozitivno,
negativno ili nula.
nula
12. Koga prihodite se pogolemi od rashodite se dobiva finansiski rezultat, pozitiven ili negativen?
Pozitiven finansiski rezultat
13. Koga rashodite se pogolemi od prihodite se dobiva finansiski rezultat, pozitiven ili negativen?
Negativen finansiski rezultat
14. Kako se utvrduva dobivka po odano~uvawe?
Otkako od bruto dobivkata }e se izdvoi danokot od dobivka, se dobiva neto dobivka.
15. [to se toa prihodi i rashodi od finansirawe?
Vo grupata na rashodi od finansirawe, se vbrojuvaat: kamati od raboteweto, negativni kursni razliki i
ostanati sli~ni rashodi.
Prihodite od finansirawe odnosno od vlo`uvawa, gi opfa}aat, prihodite od kamati, pozitivnite kursni razliki i
drugi prihodi od vlo`uvawa
16. [to se vonredni prihodi i rashodi?
Prihodi i rashodi koi ne se rezultat na redovnata aktivnost, no se slu~uvaat od odredeni nepredvideni okolnosti.
Naj~esto mo`e da bidat rezultat na elementarni nepogodi ili nepredvideni vonredni ottu|uvawa ili proda`bi na
zna~aen del od postojanite sredstva.
17. Koja dobivka e predmet na rasporeduvawe?
Otkako dobivkata }e bide utvrdena kako rezultat na pogolemite prihodi nad rashodite, istata se odano~uva so
danok od dobivka. Onaa dobivka {to ostanuva (neto dobivka) e predmet na ponatamo{na raspredelba
18. Za {to mo`e da se rasporedi dobivkata po odano~uvawa?
prvo, od neto dobivkata se pokrivaat zagubite od raboteweto od minati godini i se izdvojuvaat sredstva za
rezervi. Potoa, se utvrduva delot koj }e se nameni za investicii i za razvoj, za dividendi i drugi nameni.
19. [to ima prioritet vo raspredelbata na dobivkata?
se pokrivaat zagubite od raboteweto od minati godini
20. Vo tekot na raboteweto, kompanijata se odlu~ila, od dobivkite da izdvojuva odreden procent za rezervi.
Zo{to toa kompanijata bi go pravela koga mo`e ednostavno od dobivkata najgolem del da si raspredeli za
dividenda?

4. O d dobivkata, de l m o`e d a os tane , d a se p renese vo narednata godina kako ne rasporeden de l odnosno
akum ulirana dobivka. Akum uliranata dobivka, m o`e d a se koris ti vo rabo te we to kako in te re n izvor na
finansirawe
20. O vaa god ina, kako re zu ltat na go lem iot o tpis na nenap late ni pobaruvawa, sm e os tvarile zaguba od
rabo te we to. Kako m enaxe r na kom panij ata, p red lo`i kako d a ja pokriem e?
O d re ze rvite }e se pokrie zagubata, dokolku tie se dovolni za pokrivawe na is tata. Zagubata m o`e d a se pokrie i
od dotacii, so o tpis na obvrski od s trana na dove rite lite ili vrz to var na osnovnata glavnina so ne j
zino
nam aluvawe.
Obvrski i kapital
1. [to pretstavuvaat kratkoro~nite obvrski?
Kratkoro~nite obvrski, pretstavuvaat obvrski koi treba da se platat vo tekot na eden normalen operativen
ciklus ili vo period od dvanaeset meseci.
2. Koi se dolgoro~ni obvrski?
Dolgoro~nite obvrski se site onie koi treba da se platat vo podolg period od normalniot operativen ciklus ili
podolg period od dvanaeset meseci. Vo ovaa grupa na obvrski spa|aat dolgoro~nite obvrski po osnov na krediti,
dolgoro~ni obvrski po osnov na u~estvo vo vlo`uvawata, po osnov na hartii od vrednost, dolgoro~ni
rezervirawa za rizici i ostanati dolgoro~ni obvrski.
3. Kako kompanijata go steknuva so svojot kapital?
Dva osnovni izvori na steknuvawe so kapital se: steknuvawe po pat na vlo`uvawe od strana na sopstvenicite i
steknuvawe od ostvarenite dobivki od raboteweto na kompaniite.
4. [to pretstavuva akcijata?
Akcijata e hartija od vrednost, {to na nejziniot sopstvenik mu nosi
odredeni prava. Akcijata ima svoja nominalna i pazarna vrednost.
5. Koja e nominalna vrednost na akcijata a koja e pazarna vrednost?
Nominalnata vrednost na akcijata e vrednosta koja e nazna~ena na akcijata, odnosno vrednost na koja
akcijata glasi pri emisijata.
Pazarnata vrednost na akcijata e vrednosta po koja akciite se prodavaat na pazarot na kapital.
6. [to e toa premija na emitirani akcii?
Premija na emitirani akcii pretstvuva vi{okot na vrednost koja se ostvaruva koga pri proda`ba na akciite se
ostvaruva povisoka pazarna vrednost na od nominalnata vrednost
7. Dokolku sme ostvarile zaguba od raboteweto i istata ne mo`eme da ja pokrieme, kako toa }e vlijae na
kapitalot?
Kapitalot }e se namali
8. Dokolku sme ostvarile dobivka od raboteweto i istata ne ja rasporeduvame, odnosno ostanuva kako
akumulirana dobivka, kako toa }e vlijae na kapitalot?
Kapitalot }e se zgolemi.