6 strok izpit_pra_nujniukrepi

M IN ISTRST VO ZA K M ETIJST VO , GO ZD ARSTVO IN PREH RAN O
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
REPU B L IK A SL O VE N IJA
www.furs.si, e: furs.mkgp@gov.si
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
t: 059 152 930, f: 059 152 959

PRA - analize tveganja in
ukrepi za škodljive organizme

Simona Mavsar, Anita Benko B., Mojca
Celar, Vlasta Knapič, Erika Orešek,
Primož Pajk
Ljubljana, 7. jul. 2009

KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Usposabljanje za strokovni izpit z. varstva rastlin 2009

Vsebina
Pomen PRA predstavljen na:
 Vnosu v znanstveni namen
(poglavji 5.6 in 8.5)
 Postopku v primeru potrditve novega
ŠO, ki ni na seznamih 2000/29/ES
– Dryocosmus kuriphilus;
– Cylindrocladium buxicola
(poglavja 16.1-16.3)



Fitosanitarna politika
obvladovanja RŠO

 Temelji na analizi tveganja zaradi ŠO
 Pripravljavec predpisa na podlagi
zaključkov ocene tveganja pripravi
ustrezne fitosanitarne ukrepe
 Za sistemsko obvladovanje tveganja
zakonodajalec sprejme predpis.



PRA – analiza tveganja
 Za katere ŠO obstaja verjetnost vnosa po posamezni poti
prenosa (s semenom, z lesom, z vektorjem...)?
 Ali je mogoča naselitev na PRA območju?
 Katere so ogrožene rastline v PRA območju?
 Kakšne so klimatske podobnosti sedanje porazdeljenosti
organizma s PRA območjem?
 Katere druge značilnosti PRA območja poleg klimatskih
delujejo v prid naselitve?
 Kateri del PRA območja je ogroženo območje?
 Kakšna škoda lahko nastane za potencialne gostiteljske
rastline v PRA območju?
 Kateri glavni dejavniki lahko vplivajo na sprejemljivost
tveganja zaradi vnosa tega ŠO (npr. vnos v nekativnem
obdobju ali vnos v zaprt prostor)?



Vnos v znanstvene namene
 DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES: določitev
pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere
škodljive organizme, rastline, rastlinske
proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V
Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti v
preskusne ali znanstvene namene in za delo
pri žlahtnjenju
 PRA je podlaga za določbe Priloge I do V
Direktive
 Težava je za ŠO s seznama I in II, ki nimajo
ocenjenega tveganja za vnos v prilogah III, IV
in/ali V, pa se lahko vnesejo z rastlinami


Vnos v znanstvene namene
I) odločba FURS, da organizacija izpolnjuje pogoje
glede strokovne in tehnične usposobljenosti za
opravljanje raziskovalne dejavnosti na materialu.

II) Material mora ob vsakem uvozu ali premeščanju
spremljati: dovoljenje (odločba FURS) in predhodno
soglasje (Letter of authority).

III) za rastline tudi:
+ fitosanitarno spričevalo (Seznam V.B)
+ rastlinski potni list (Seznam V.A)



PRA za Vnos v selekcijo
Primer: uvoz cepičev navadnega oreha (Juglans
regia L.) iz ZDA – nima vnaprej določenih
posebnih zahtev v prilogi IV.A.I

Vloga BF za dodelitev dovoljenja za vnos in
preizkušanje tujih sort oreha v Slovenskih
pedoloških in klimatskih razmerah
- Izdelava ocene tveganja
- Delna odločba FURS (vnos in cepljenje v
karantenskih razmerah-zaprtih prostorih)
- Dopolnilna odločba FURS (sajenje cepljenk – pod
posebnimi pogoji pod mrežnikom)
- Končna odločba – še ni izdana (dovolitev ali
zavrnitev)


PRA - vnos Juglans iz ZDA
Zaključek PRA:
 Povečana previdnost je potrebna pri boleznih,
zlasti Xylella fastidiosa, Geosmithia spp. in
TRSV/ToRSV ter škodljivih organizmov oziroma
njihovih vektorjev v razvojni fazi jajčec oz. ličink.
 Smiselna je uvedba uradnega nadzora
vnesenega materiala v prvi rastni dobi po vnosu
in pred sprostitvijo materiala testiranje na
latentno okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa



Tveganje Juglans iz ZDA
Nenamerni vnos organizmov, ki bi povzročili škodo:
 Agrilus planipennis na jesenu (Fraxinus), orehu
(Juglans) in brestu
 Geosmithia spp. in njen vektor Pityophthorus
juglandis na črnem in navadnem orehu
 Phytophthora alni na jelšah
 Xylella fastidiosa na vinski trti, citrusih in breskvah
 Tobacco ringspot nepovirus in Tomato ringspot
nepovirus imata sorodne gostitelje, in sicer maline,
breskve, vinska trta, jagode, maline, ribez, borovnice
in zelnate rastline



PRA - vnos Juglans iz ZDA
 Tveganje za vnos škodljivih organizmov s cepiči iz
ZDA je sprejemljivo, če so cepiči vneseni v
dormantni fazi (brez listov in pecljev) ter cepljene
rastline rastejo v zavarovanem prostoru, kjer je
mogoče spremljanje zdravstvenega stanja, vsaj prvo
rastno dobo po vnosu. Tako bi bil onemogočen
izpust škodljivih organizmov v okolje, kjer so druge
gostiteljske rastline, na katerih bi nastala po vnosu
gospodarska škoda.
 Dodatni preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja
za vnos škodljivih organizmov pred cepljenjem so:
tretiranje dormantnih cepičev s fungicidom in
insekticidom ter sežig ostankov lesa od cepičev.


Če ne obvladujemo tveganja…
 PRA je določila POSEBNE ZAHTEVE za vnos
cepičev Juglans iz ZDA
 Ker ni določenih posebnih zahtev v IV.A.I:
– ni mogoče izdati fitos. spričevala brez kontakta z
uradno službo in ni nadzora!
– Vnesla se je že orehova črna pegavost -
Xanthomonas arboricola pv. juglandis
– orehova muha (Rhagoletis completa), ki povzroča
velike težave
 Enak primer je vnos kostanjeve šiškarice s
cepiči kostanja iz Azije – brez nadzora!

Fitosanitarna politika
obvladovanja RŠO
FURS vodi strokovno politiko
obvladovanja reguliranih ŠO glede na:
a) tveganje za vnos organizma (možne poti vnosa,
obseg trgovanja),
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji
in EU,
c) kategorizacijo organizma (uvrstitev na sezname),
d) status organizma v Sloveniji (ni navzoč/navzoč),
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi
(izvedljivost, učinkovitost glede na
biologijo organizma) in
f) razpoložljive vire (človeške in finančne).


Kategorizacija
 ORGANIZMOV
– Nov potencialni KŠO,
– KŠO s seznamov dir. 2000/29/ES,
– NNŠO, GŠO
 TVEGANJA
– I. kategorija
– II. kategorija
– III. kategorija ….



I. kategorija tveganja
V prvo kategorijo načrta obvladovanja pride ŠO zlasti
zaradi naslednjih ugotovitev:

a) tveganje za vnos organizma je zelo veliko (mednarodna
trgovina, prestrežbe, latentne okužbe…),
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je
zelo velik,
c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na
sezname ali potencialni KŠO),
d) A1 status organizma v Sloveniji: ni navzoč,
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi
f) fitosanitarna in gozdarska služba predstavljata razpoložljive
vire.

Primer: Phytophthora ramorum


I. kat.: Phytophtora ramorum
 Uvrstitev na karantensko listo: je karantenski ŠO,
ni pa še uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES.
 V letu 2002 je bila izdana odločba komisije o
začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za
preprečevanje vnosa glive Phytophthora
ramorum v Skupnost in njenega širjenja v
Skupnosti,
 pri nas pa je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o
fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in
širjenja glive Phytophthora ramorum, ki določa
posebne zahteve za rastline za saditev Viburnum
spp., Camellia spp. in Rhododendron spp., (razen
Rhododendron simsii Planch
 Uveden posebni nadzor poti vnosa


Posebni nadzori za I. kat. tveganja

Uvoz Kmetijska / Nekmetijske Druga Drugo
Razlog mesta (nadzor.
Stopnja
Okrasna (gozdne idr.) Tvega-
v notranj. predmeti)
pridelava rastline (skladišča, nja
Škodljivi organizem Prodajni
centri)

Borova ogorčica X X XLPM XLPM I
ES nujni ukrepi
Bursphelenchus xylophilus
Kitajski kozliček X X X X I
ES nujni ukrepi
Anoplophora chinensis
Azijski kozliček X X X XLPM XLPM I
ES nujni ukrepi
Anoplophora glabripennis
Trsne rumenice izbruhi v SLO X X X I
Flavescence dorée in Bois noir
Potato spindle tuber viroid ES nujni ukrepi, X X X I

izbruhi v SLO
Fitoftorna sušica Phytophthora ES nujni ukrepi X X X X I
kernoviae



II. Kategorija tveganja
a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna
trgovina),
velik,
sezname ali potencialni KŠO),
d) A1 ali A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v
omejenem obsegu in pod uradnim nadzorom
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi in
f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.
Primer: Dryocosmus kuriphilus
Iz I. kat.  II.kat.


Prva najdba
• 13/06/2005: obvestilo IT (Piemont,
Cuneo) o verjetnem vnosu sadik
kostanja iz okužene drevesnice v SI
• 17/06/2005: prva najdba KŠ pri nas
na uvoženih sadikah
• Razpoložljivi podatki za uvrstitev v I.
kategorijo tveganja.
• 20/06/2005 – odločitev FURS za
takojšnje eradikacijske ukrepe

Dryocosmus kuriphilus
Takojšnja mobilizacija gozdarske službe,
gozdarskih in fitosanitarnih inšpektorjev
je bila uspešna

šiške


Fitosanitarni ukrepi I
21 Jun
2005 Objava opozarjanja na spletni strani FURS [
http://www.furs.si/svn/zvr/kost_siskarica.asp]

22 Jun Prevod zloženke italijanske fitosanitarne službe
2005

23 Jun Tretja najdba - Merljaki
2005



Fitosanitarni ukrepi II
29 Obvestilo o prvi najdbi in eradikacijski ukrepi sporočeni
Jun2 Komisiji, DČ in EPPO.
005
17 Jul FSI pregled 40 neprodanih sadik kostanja v drevesnici
2005 Bilje in pregled nasada na lokaciji Zgornja Pohanca.

21 Jul Javni poziv lastnikom kostanja preko TV Slovenija, Radio
2005 Koper, Radio Sraka, Studio D, Radio Max, Radio Brežice,
Radio Krka in časopisov (Dnevnik, Primorske novice) o
poročanju v primeru sumljivih znakov na kostanju.



Zakaj eradikacijski ukrepi?
 Prvi vnos tujerodnega ŠO
 Nizka stopnja okužbe (samo uvožena
pošiljka)
 Izvedljivo (časovno pred izletom
odraslih šiškaric)
 Pridelava gostiteljskih rastlin
pomembna
 Ogrožene tudi gozdne površine


a) Tveganje za vnos veliko
Hitri fitosanitarni ukrepi:
• Odločba FURS o fitosanitarnih ukrepih …
(OJ of the RS, No. 60/05, 24 Jun. 2005)
• Obvestilo Komisiji in DČ
• Odločba Komisije 2006/464/EC, 27 Jun.
2006
• Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za
preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve
šiškarice Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06,
27.10.2006)  implementacija EU odločbe


b) Pomen kostanja velik

Območje
kostanjevih
nasadov

Slika: Ogroženo področje kostanja v gozdu (prag za
kartiranje: lesna zaloga nad 1 m3 na ha).


c) Kategorizacija ŠO
2005: Odločitev za I kategorijo tveganja sprejeta na
temelju:
 italijanske PRA
– Škodljivec več vrst kostanja
– Povzroča veliko ekonomsko škodo, kjer je ustaljen -
Kitajska, Japonska, Koreja and ZDA (JZ).
– Mlada drevesa propadajo, nasadi nimajo pridelka
 EPPO - 2003 na EPPO A2 listi
 V EU ni bila na seznamu karantenskih ŠO
 Samo FR je uradno sporočila vnos Dc v FR



Najdbe 2005

Jun. 2005 
Prve najdbe
okužbe na
mladih
drevesih na
4 lokacijah
(3 območja).

Prvo uradno razmejena območja (žarišča + varovalna območja)


Posebni nadzor 2006

2006 -
Ni novih
najdb
okužbe

PREGLEDANE LOKACIJE 2006 (skupaj 198 ).


Spregledan ločen vnos!
Leta 2004 dosajen nasad maronov
na Sabotinu s sadikami iz Kunea,
infestacija odkrita 2007

Napaden kostanj v sosednjem gozdu na Sabotinu pri Novi Gorici

Posebni nadzor 2007

Najdeno novo žarišče, junij
2007, v nasadu (Sabotin)

Ni znakov infestacij v žariščih
iz l. 2005


Posebni nadzor 2008



Trenutno stanje
 Napadeno območje se je, kljub eradikacijskim ukrepom v
letu 2007, razširilo na območje 3 km okoli žarišča.
 9 novih žarišč izven razmejenega območja (do 34 km
od žarišča). 2008: Bolj ali manj infestirano območje veliko
20 - 30 km2.
 Infestacija je bila 2008 v teh novih žariščih zelo nizka (1
- 3 drevesa), razen na dveh lokacijah.
 Drevesa so bila posekana ali pa so bile odstranjene
veje z znaki okužbe – uničeno s sežigom. Izven
Primorske ni bilo najdenih novih žarišč.
 Trenutno je napad omejen samo na gozdno površino, a se
je območje razširilo proti notranjosti Slovenije.


Uradno razmejena območja 2008

KŠ-območje
ustalitve, ~ 30 km2

 


Fitos. politika se spremeni
 Podlaga: Strokovno mnenje gozdarske
službe, da kostanjeva šiškarica v gozdovih
ne bo povzročala večjih škod
 Naravno širjenje ni nadzorljivo
 Obvladovanje II. Kategorije tveganja z
zadrževanjem širjenja:
Kjer je KŠ ustaljena ( Primorska)
 zadrževalni ukrepi
(manjka uvajanje biotičnih načinov zatiranja)
Ostala razmejena območja v Sloveniji
 eradikacijski ukrepi


EU in Kostanjeva šiškarica
Dryocosmus kuriphilus ni uvrščen na seznam
prilog Direktive 2000/29.
Nujni ukrepi po Odločbi komisije 2006/464/ES za
preprečevanje vnosa in širjenja v Skupnosti,
pri nas veljaven 2006 izdan Pravilnik
Odločb o razmejitvi FURS
Izkoreninjenje v EU ni več mogoče (ustaljen v IT,
FR, CH, SI)
Ocena tveganja v izdelavi na agenciji EFSA v 2009
Mogoče je, da bo uvrščen v prilogo II za Castanea:
– Za celo EU za sadike kostanja
– Za varovana območja EU za kostanj, tudi v gozdovih.



Uradno razmejena območja 2009

?


Tretja kategorija

a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna
trgovina), a se širi tudi lokalno, tako s trgovino kot
naravno
velik,
sezname),
d) A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih
območjih ali v omejenem obsegu in pod uradnim
nadzorom,
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so
omejene na matične nasade in sadilni/razmnoževalni
material ter
f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer: Cylindrocladium buxicola


Cylindrocladium buxicola
 Nov organizem, značaj KŠO
 Pušpan ni gospodarsko pomemben
 Okrasna rastlina, ki ima znamenja okužbe,
ostane trajno okužena in propada  brez
vrednosti za potrošnika
 Na temelju znanih podatkov izdana odločba
FURS o prepovedi prodaje okuženih rastlin
 Kdo in kdaj bo izdelal PRA z oceno učinkov?


6 strok izpit_pra_nujniukrepi

More Related Content

What's hot

Viewers also liked

Similar to 6 strok izpit_pra_nujniukrepi

More from Slovenian Plant Protection

6 strok izpit_pra_nujniukrepi

Editor's Notes