Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

ZDRAVSTVENO
VARSTVO RASTLIN
Sistem v Republiki Sloveniji kot
članici Evropske unije

Foto: J. Ileršič

Verzija 1.0

Naslov: Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske
unije

Avtorji:

Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Erika Orešek, mag. Simona Mavsar, Primož Pajk

Uredila: Vlasta Knapič

Izdaja: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija, Telefon: +386 59 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59
http://www.furs.si e-pošta: furs.mkgp@gov.si

Zastopa: vršilka dolžnosti direktorice mag. Katarina Groznik

Naklada: 100 izvodov

Tisk: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana

Ljubljana, 26. junij 2009

3

Pojasnilo:
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih
preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor
zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.

Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi
se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične
osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo
oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za
katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v
pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo
ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj
Evropske unije.

Fitosanitarna uprava RS vodi za take zavezance skladno dva registra:
i. register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev
(FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega
varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski
potni listi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin
(uradno prečiščeno besedilo /ZZVR-1-UPB2/Uradni list RS, št.
62/2007);
ii. register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU
direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala,
na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja na
podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
(uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/Ur.l. RS, št.
25/05).

Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje obeh
področij, njun nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju
etiket s področij obeh zakonov, se v gradivu osredotočamo zlasti na
zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin, s tem pa na
karantenske škodljive organizme ter na sistem fitosanitarnih spričeval
in rastlinskega potnega lista.

4

Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP,
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009

Kratice, pogosto uporabljene v gradivu:

EGS – Evropska gospodarska skupnost (od leta 1957 – Rimska pogodba)
ES – Evropska skupnost (od leta 1992 – Maastrichtska pogodba)
FITO – okrajšava za fitosanitarno področje, ki ga opredeljuje ZZVR
FSI – Fitosanitarna inšpekcija
FURS – Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
IRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRA - Pest Risk Analysis; analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov
UL – Uradni list
ZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (2001)

5

KAZALO

KAZALO

I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN .............. 11

1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN.............................. 11

2 WTO-SPS SPORAZUM................................................................................ 11

3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE..................................................................... 12
3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES.......................................................................... 12

4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA ....................................... 14
4.1 Uradni nadzor hrane in krme ........................................................................ 14
4.2 Evropska agencija za varno hrano ............................................................... 15

5 PREDPISI EU: UVOZ ................................................................................... 18
5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval ................. 18
5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP............................... 18
5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju ................. 19
5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov............. 19
5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije ....................................................... 20
5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene...................... 20

5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU................................ 20
5.7.1 Uvoz zemlje .......................................................................................... 20
5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ................................................................. 21
5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje .................................. 23
5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine ............ 23
5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ...................................................................... 24
5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije .................. 26
5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ........................................................... 26

6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH
LISTOV................................................................................................................ 28
6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov..... 28
6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v
delu A Priloge V................................................................................................... 28
6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za
rastlinske potne liste ............................................................................................ 29
6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega
območja ............................................................................................................... 30

6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih ................................................ 33
6.5.1 Fitoftorna sušica vejic ........................................................................... 33
6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV) .............................................................. 35
6.5.3 Kostanjeva šiškarica ............................................................................. 35
6.5.4 Palmov rilčkar ....................................................................................... 36
6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)............................... 36
6.5.6 Borov smolasti rak ................................................................................ 37
6.5.7 Kitajski kozliček..................................................................................... 38
6.5.8 Borova ogorčica.................................................................................... 40

6


7 NACIONALNI PREDPISI...............................................................................42
7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ...........................................42
7.1.1 Splošne določbe zakona .......................................................................43
7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin....................................................................43
7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov......44
7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register ...........44
7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit .................45
7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list ..........................................45
7.1.4 Biotično varstvo rastlin...........................................................................46
7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij...................47
7.1.6 Stroški in pristojbine ..............................................................................47
7.1.7 Odškodnine ...........................................................................................48
7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin ..........................................48
7.1.9 Javna pooblastila...................................................................................49
7.1.10 Društva na področju ..............................................................................50
7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin........................................50
7.1.12 Pristojnosti državnih organov ................................................................50
7.1.13 Kazenske določbe .................................................................................51

8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz ....................................................................52
8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest ..................................................................52
8.2 FITO-pravilnik................................................................................................52
8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu ................................................53
8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk .............................................54
8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene .......................................................54
8.6 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................55

9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list ...............................................57
9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov ..........57
9.2 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................58
9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru ..................................58

10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno
izjavo o zdravih rastlinah ......................................................................................59

11 SPREJEMANJE PREDPISOV ......................................................................62
11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji.................................................62
11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije...............................63
11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji ..............................63

II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ...................................67

12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI .............................................................67
12.1 Odgovorni uradni organi ........................................................................67
12.1.1 Program za fitosanitarno področje.........................................................68
12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje .........................................69
12.2 Fitosanitarni pregled ..............................................................................70
12.3 Fitosanitarno spričevalo.........................................................................71
12.4 Rastlinski potni list .................................................................................72
12.5 Vnos ......................................................................................................72
12.6 Pošiljka in partija....................................................................................72
12.7 Države ...................................................................................................72
12.8 Vstopno mesto.......................................................................................73
12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu ........................................................73

7

KAZALO

12.10 Rastline................................................................................................. 73
12.10.1 Definicija rastlin................................................................................. 73
12.10.2 Rastlinski proizvodi ........................................................................... 74
12.10.3 Nadzorovani predmeti....................................................................... 74
12.11 Škodljivi organizmi ................................................................................ 74
12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga ........................... 75
12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in
rastlinskim proizvodom ......................................................................................... 76
12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov.................................................................................................. 77
12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje ..... 77
12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled.... 77
12.13 Premeščanje......................................................................................... 78
12.14 Register ................................................................................................ 78
12.15 Posebne zahteve .................................................................................. 79

13 REGISTRACIJA ........................................................................................... 81
13.1 Zavezanci za vpis v register ................................................................. 81
13.2 Izjeme od vpisa v register ..................................................................... 82
13.3 Pogoji za vpis v register........................................................................ 83
13.4 Obveznosti zavezancev iz registra ....................................................... 85
13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave.................................................... 86
13.6 Prijava pridelave ................................................................................... 86
13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave ................................... 88
13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave ................................... 88
13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja ...................................... 89
13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala..................... 90

14 REŽIM PRI UVOZU ...................................................................................... 92
14.1 Izjeme za majhne količine..................................................................... 92
14.2 Prijava za fitosanitarni pregled.............................................................. 93
14.3 Fitosanitarni pregled ............................................................................. 93
14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom ................................................ 94
14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza ................................................................. 95
14.6 Ukrepi pri uvozu.................................................................................... 95
14.7 Obveščanje........................................................................................... 96

15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU.............................................. 97
15.1 Uradna etiketa in spremna listina ......................................................... 97
15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov....................................... 100
15.3 Vrste rastlinskih potnih listov .............................................................. 101
15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov ........................................................ 102
15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov................. 104
15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov .................... 105
15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja................................. 105
15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala................ 106

III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN................................ 109

16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN............................................................ 109
Gospodarski škodljivi organizmi ......................................................................... 109
Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi.................................................. 110
Karantenski škodljivi organizmi .......................................................................... 110
16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov .................................................. 113
16.2 Prva kategorija.................................................................................... 115
Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus ................................. 115

8


Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis.................................................116
Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis ...........................................117
Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis........................................118
Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata ..............................................119
Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum ................................120
Primer 8: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée........123

16.3 Druga kategorija ..................................................................................125
Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G.
rostochiensis ......................................................................................................125
Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus....................................126
Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola ..............................................127
Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini........................................128

16.4 Tretja kategorija...................................................................................129
Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows
(ESFY) ...............................................................................................................129
Primer 2: Šarka – virus Plum pox.......................................................................130
Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae...............................................................131
Orehova muha – Rhagoletis completa ...............................................................131

16.5 Četrta kategorija ..................................................................................132
Primer 1:.............................................................................................................133
Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus.........................................................133
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline ...................134
16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji.............................................................135

17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE ........................................136

18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO .......................................138
18.1 Nov pojav škodljivega organizma ........................................................138
18.2 Potrditev škodljivega organizma..........................................................138
18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih ......................................139

19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ........................................140
19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi ..............................140
19.1.1 Tretiranje .............................................................................................140
19.1.2 Uničenje rastlin ....................................................................................141
19.2 Ukrepi pri premeščanju........................................................................141
19.3 Spremljanje škodljivih organizmov ......................................................142
19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov ................................................143
19.5 Rezultati posebnega nadzora..............................................................146

20 UPORABLJENI VIRI ...................................................................................150

DODATKI ............................................................................................................ 153

9

KAZALO

DODATEK 1:
Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin 154
Drugi predpisi 159

DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES 160
Priloga I – Škodljivi organizmi (status A1 in A2) 160
Priloga II – Škodljivi organizmi na določenih rastlinah (status A1 in A2) 164
Priloga III – Rastline, katerih uvoz je prepovedan 173
Priloga IV.A.I – Posebne zahteve za uvoz 175
Priloga IV.A.II – Posebne zahteve za pridelavo 210
Priloga V.A – Rastline za uradni pregled v pridelavi in rastlinski potni list 224
Priloga V.B – Rastline za uradni pregled ob uvozu in fitosanitarno
Spričevalo 226
Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove
škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot
jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 229

DODATEK 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati
RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete 232

DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz
prilog Direktive 2000/29/ES in pomembenjših nekarantenskih
reguliranih škodljivih organizmov 238

DODATEK 5: Seznam pooblaščenih laboratorijev 245

10


I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO
VARSTVO RASTLIN

V nadaljevanju so povzete vsebine nekaterih predpisov, ki jih lahko podrobneje
spoznate s pomočjo spletne strani http://www.furs.si, seznam nacionalnih predpisov pa
je tudi v dodatku št. 1 k temu gradivu.

1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN

Republika Slovenija je ratificirala revidirano besedilo Konvencije o varstvu rastlin z
Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS, št.
84/00 - Mednarodne pogodbe, št. 23/00). Od tedaj tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju
in sprejemanju standardov na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki
imajo lahko znaten vpliv na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.
Vlada Republike Slovenije je dne 22.03.2006 s sklepom št. 50102-10/2006/3
imenovala Fitosanitarno upravo Republike Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano kot uradno državno kontaktno točko za izvajanje konvencije in
Vlasto Knapič kot prvo predstavnico Republike Slovenije v Komisiji za fitosanitarne
ukrepe (CPM), ki sprejema mednarodne standarde s področja Konvencije za varstvo
rastlin. Sicer je Slovenija sodelovala na zasedanjih Začasne komisije za varstvo rastlin
od leta 1999 dalje.
Več informacij o delovanju konvencije za varstvo rastlin - IPPC - najdete na spletni
strani: https://www.ippc.int/IPP/En/default.jsp.

2 WTO-SPS SPORAZUM

Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske
organizacije - Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS
št.36/95-MP, št.10/95)

Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation, WTO), ki ima 149 držav
članic, ima zaradi velikega prometa z živalskimi in rastlinskimi proizvodi interes za
predhodno ureditev pogojev za trgovanje med državami, da te po nepotrebnem ne
ovirajo proste trgovine. Svetovna trgovina je med leti 1950 in 2000 narastla za 22-krat.
Ob tako intenzivnem trgovanju pa je verjetnost za prenos nalezljivih živalskih bolezni in
karantenskih rastlinskih škodljivih organizmov zelo velika.

Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov tako dovoljuje ovire v trgovini z
rastlinskim in živalskim blagom (npr. prepoved uvoza, uvoz pod posebnimi zahtevami),
če so takšni ukrepi strokovno upravičeni.

Pri tem upošteva mednarodne konvencije, kot je IPPC, in veljavne mednarodne
standarde. Sporazum določa, da mora vsaka država članica predhodno obvestiti o
ukrepih, ki jih namerava sprejeti (SPS notifikacija), da so mogoča predhodna vprašanja
ter presoja, ali so ukrepi razumni ter sprejeti na temelju znanstvene ocene tveganja in
zato strokovno upravičeni. Če se katerakoli druga država ne strinja s predlaganimi
ukrepi, lahko vloži ugovor na predlog predpisa. Če se državi ne moreta sporazumeti,
lahko sprožita WTO postopek arbitraže.

11

PREDPISI EVROPSKE UNIJE

3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE

Izmed številnih uredb, direktiv in odločb, ki tvorijo režim zdravstvenega varstva rastlin v
Evropski uniji, so izbrani zlasti tisti predpisi EU, ki urejajo uvoz ter registracijo in
rastlinski potni list ter s tem povezane določbe.
Predpise lahko izdajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija. Objavljajo
se v uradnem listu Evropske unije, tudi v slovenskem jeziku.

Generalno velja, da EU uredbe in odločbe veljajo po objavi z navedenim datumom
uveljavitve, in sicer:

– uredbe in odločbe veljajo neposredno za vse države članice EU

– direktive določajo minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti vsaka država članica
EU, ko določbe direktive prenaša v nacionalne predpise.

Za izvajanje določenih uredb in odločb EU je potrebno v nacionalnih predpisih določiti
vsaj pristojne organe. Pogosto pa zlasti odločbe o nujnih ukrepih, ki se nanašajo na
ozemlje Republike Slovenije, prenesemo v izvajanje s pravilnikom.

3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES

Celoten naslov:

Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu
organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu
širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami:
2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES,
2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES,
2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES,
2009/7/ES.

Direktiva 2000/29/ES je glavna direktiva na področju zdravstvenega varstva rastlin: vse
ostale direktive Sveta in direktive Komisije so ji podrejene. V slovenski pravni red RS je
prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), Pravilnikom o ukrepih
in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov (FITO-pravilnik) ter Pravilnikom o pristojbinah
na področju zdravstvenega varstva rastlin.
Direktiva 2000/29/ES ureja zaščitne ukrepe proti vnosu organizmov, ki so škodljivi za
rastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali iz tretjih
držav (vključno s španskimi in francoskimi kolonijami). Določa, da mora vsaka država
članica ustanoviti ali imenovati en sam osrednji organ, ki je pod nadzorom nacionalne
vlade in je odgovoren za usklajevanje in stike v zadevah, ki se nanašajo na zdravje
rastlin v smislu te direktive. To naj bi bila uradna služba za varstvo rastlin,
ustanovljena po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC). V Sloveniji ZZVR-1
določa, da je osrednji organ Fitosanitarna uprava RS, v uradno službo pa se štejejo še

12


pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (fitosanitarna in gozdarska inšpekcija
IRSKGH) ter pravne osebe, ki so izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe
zdravstvenega varstva rastlin.
Direktiva 2000/29/ES določa sezname škodljivih organizmov, za katere je znano, da
pomenijo nevarnost povzročitve velike ekonomske škode, zato predpisuje omejitve pri
vnosu na ozemlje EU glede na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin ter
izvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).
Določa tudi seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcev
prepovedano vnašati iz tretjih držav, ter obvezno izdajo dokumentov, ki potrjujejo, da
so rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivih
organizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, rastlinski potni list, uradni žig).
Direktiva 2000/29/ES se zlasti pri vsebini seznamov v prilogah pogosto spreminja.
Nastala je kot prečiščena verzija predhodne direktive 77/93/ES in njenih 48 sprememb.
V letih 2000-2008 se je 18-krat spremenila, od tega je postopkovne spremembe
vsebine prinesla le direktiva Sveta 2002/89/ES (postopki ob uvozu, fitosanitarne
pristojbine).
Prvotno je bila vsebina seznamov iz prilog I do V objavljena v FITO-pravilniku, zadnja
leta pa zlasti zaradi pogostih sprememb prečiščene sezname škodljivih organizmov,
posebnih zahtev in rastlin sprejme direktor FURS s sklepom in postanejo neposredno
veljavne po objavi direktive v v uradnem listu EU. Seznami so sproti posodobljeni na
spletni strani FURS.

Direktiva 2000/29/ES dopušča tudi nekaj izjem pri prepovedih vnosa:
V prilogah navedene škodljive organizme, ki jih je sicer prepovedano vnašati, je
dovoljeno vnesti in uporabiti za raziskovalne namene ali pa je dovoljeno vnesti
rastline, ki lahko širijo škodljive organizme, v raziskovalne ali žlahtniteljske namene
(pogoje za vnos predpisuje direktiva 95/44/ES in Pravilnik o pogojih za uvoz ali
premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri
žlahtnjenju rastlin). Znanstvene in raziskovalne organizacije morajo izpolnjevati
določene pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos pridobiti
dovoljenje FURS.
Rastline in rastlinski proizvodi, ki lahko širijo škodljive organizme in so na seznamu III,
je dovoljeno vnesti, če Evropska komisija v soglasju s Stalnim odborom za zdravstveno
varstvo rastlin izda odločbo o posebnih zahtevah za vnos (derogacije), kot so na
primer:
– rastline jagod Fragaria L. iz Argentine, Čila in Južne Afrike;
– rastline vinske trte Vitis L. iz Hrvaške in Makedonije;
– semenski krompir Solanum tuberosum L. iz Kanade;
– jedilni krompir Solanum tuberosum iz Egipta in Kube;
– bonsaji Chamacyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. iz Koreje in Japonske;
– les hrasta Quercus L., hlodi z lubjem iz ZDA;
– les iglavcev iz Kanade in ZDA;
– les Thuja L. iz ZDA in Kanade.

V primerih vnosov na podlagi gornjih derogacij FURS odobri obrate, ki pridobijo
registracijsko številko, in individulano določi izpolnjevanje posebnih zahtev za vnos.

13


4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA

Predpisi o varni hrani zasledujejo enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanja
življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimi
običaji v prometu z živili in krmo ob upoštevanju varovanja zdravja in dobrobiti živali,
zdravja rastlin in okolja.
Predpisi o varni hrani naj bi hkrati zagotovili prost pretok živil in krme, ki se pridelujejo
ali dajejo v promet v Evropski skupnosti po splošnih načelih in zahtevah skupnega trga.
Čeprav na prvi pogled med zdravstvenim varstvom rastlin in varno hrano ni
neposredne povezave, je sistem na obeh področjih urejen po enakih principih:
- neodvisno ocenjevanje tveganja (PRA),
- predpisani ukrepi za obvladovanje tveganja, vključno z mednarodno trgovino,
- načrt ukrepov s korektivnimi ukrepi, ko »gre kaj narobe«,
- registracija obratov pri pristojni oblasti na podlagi pisne prijave (FITO-register),
- odobritev dejavnosti po prejemu pisne vloge ter predhodnem obisku in pregledu
obrata (npr. za izdajanje rastlinskih potnih listov),
- inšpekcijski nadzor registriranih obratov,
- sistem kakovosti v uradnih laboratorijih in organih nadzora (ISO 17025),
- nacionalni monitoringi za obvladovanje tveganja (posebni nadzori),
- sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnostih (Alert lista),
- sistem obveščanja o neskladnostih (Europhyt).

4.1 Uradni nadzor hrane in krme

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi
in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL EU L 191,
28.5.2004, s. 1).

Uredba 882/2004 o uradnem nadzoru hrane in krme je podlaga za vključitev področja
zdravstvenega varstva rastlin v skupni okvir uradnega nadzora v državah članicah, in
sicer za nadzor zdravja rastlin, ki poteka v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št.
882/2004/ES, tako da določa pripravo in izvedbo enotnega večletnega nacionalnega
načrta uradnega nadzora (MANCP: multi-anual-national-control-plan). Tak program je
bil v Sloveniji prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 in vključuje zdravstveno varstvo
živali in rastlin ter nadzor varne hrane in krme. O izvedbi MANCP je potrebno pripraviti
letna poročila, kjer se:
- ovrednoti izvajanje uradnega nadzora in stanje skladnosti,
- naredi analiza skladnosti in
- navede ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti uradnega nadzora.

Ker področje zdravstvenega varstva rastlin vstopa v verigo varne hrane »od vil do vilic«
kot serija preventivnih ukrepov, ki škodljivim organizmom preprečujejo vnos in s tem
zlasti manjšajo rabo fitofarmacevtskih sredstev in možnosti njihovih ostankov, veljajo
zanj le nekatere določbe uredbe 882/2004:

1. Člen 41 (načrt MANCP): da bi dosegli učinkovito izvajanje člena 17(2) uredbe
178/2002 za zdravje živali (da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in izvajajo primerne
ukrepe, vključno s seznanjanjem javnosti o varnosti in zdravstveni ustreznosti živil in

14


krme) in člena 45 uredbe 882/2004 o nadzoru nacionalnih organov s strani Urada za
hrano in veterino Evropske komisije (FVO profil pristojnoh organov države), je treba
pripraviti en sam celovit večletni nacionalni načrt nadzora.

2. Člen 42(1) (Načela priprave MANCP) DČ morajo:
- pripraviti večletni nacionalni načrt nadzora
- ga sproti dopolnjevati v luči razvoja in odkritij
- poslati Komisiji na zahtevo zadnjo verzijo plana.

3. Člen 42(2) točke (a), (b), (c), (d), (e); točka 2 določa, da mora vsak večletni
nacionalni načrt nadzora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizaciji
sistema nadzora hrane in krme, kot tudi zdrastvenega varstva živali (za rastline se
smiselno prilagodi), zlasti:
- strateške cilje načrta in način postavljanja prioritet nazora in porabe sredstev za
dosego teh ciljev
- kategorizacijo tveganja zadevnih aktivnosti
- imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni
in lokalni ravni ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi
- splošno organizacijo in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah.
- Sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi
službami, pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih.

4. Člen 42(2) točka (f) velja v povezavi s pristojnimi uradnimi organi po direktivi
2000/29/ES: »(f) Kjer je primerno, podelijo te naloge nadzora drugim nadzornim
organom«.

5. Člen 42(2) točka (h) »usposabljanje osebja v skladu s členom 6 uredbe 882/2004«
velja za namene načrtovanja usposabljanja v povezavi te določbe 6. člena 888/2004 in
zahteve po usposabljanju po direktivi 2000/29/ES.

6. Člen 42(2) točka (i) in (j) za »ureditev postopkov dokumentacije v skladu členoma 8
in 9 uredbe 882 in organizacija načrta ukrepov (contingency plan) za živali ali bolezni,
ki se prenašajo s hrano, kontaminacije hrane in druga tveganja za zdravje ljudi« NE
veljata neposredno, ampak se uporabljajo zahteve po mednarodnem standardu ISPM
št. 9 in konvenciji IPPC.

7. Člen 42(2) točka (k) NE velja neposredno, ampak se uporabljajo zahteve za
medsebojno pomoč (cooperation and mutual assistance) po direktivi 2000/29/ES.

4.2 Evropska agencija za varno hrano

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o
določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije
za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL EU L 31, 1.2.2002, str. 1–
24)

Z utemeljitvijo, da postajajo znanstvena in strokovna vprašanja v zvezi z varnostjo živil
in krme čedalje bolj pomembna in zapletena, je bila s to uredbo ustanovljena Evropska
agencija za varno hrano (EFSA s sedežem v Parmi), ki naj bi okrepila sedanji sistem
znanstvene in strokovne podpore politiki.

15


Za znanstveno mnenje in nasvete agencije EFSA skrbijo znanstveni svet in devet
znanstvenih odborov, od katerih je vsak pristojen za specifično področje ocenjevanja
tveganja. Znanstveni svet usklajuje delovanje znanstvenih odborov in se ukvarja z
vprašanji, ki zajemajo več področij in se tičejo vseh (npr. metodologija za oceno
izpostavljenosti).

Ocene tveganj zagotavljajo odgovornim za obvladovanje tveganja (institucije EU, ki so
politično odgovorne, tj. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet) trden
znanstveni temelj za določanje politično usmerjene zakonodaje ali ureditvenih ukrepov,
ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov glede varnosti hrane.

Znanstveni odbori agencije EFSA, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, so odbori za:
– zdravje in dobrobit živali;
– onesnaževala v živilski verigi;
– biološke dejavnike tveganja;
– dodatke in proizvode ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi;
– zdravje rastlin,
– proizvode za varstvo rastlin in njihove ostanke;
– gensko spremenjene organizme;
– dietetične izdelke, prehrano in alergene;
– aditive za živila, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki pridejo v
stik z živili.

Agencijo vodita izvršilni direktor in Upravni odbor, ki šteje 14 članov in jih imenuje Svet
po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Od junija 2007 je član upravnega odbora
dr. Milan Pogačnik.

Posvetovalni forum EFSA sestavljajo predstavniki pristojnih služb v državah članicah,
ki izvajajo podobne naloge kot agencija. Vsaka država članica imenuje po enega
predstavnika in njegovega namestnika. Predstavnica Slovenije je Ada Hočevar-Grom z
Inštituta za varovanje zdravja. Od leta 2008 deluje tudi posvetovalni forum za zdravje
rastlin, v katerem je slovenska predstavnica Katarina Groznik.

Na podlagi splošnih načel zakonodaje o varnosti hrane je agencija prevzela vlogo
neodvisnega znanstvenega referenčnega središča pri presoji tveganja in tako prispeva
k zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Od agencije se lahko zahteva,
da poda mnenje o spornih znanstvenih vprašanjih ter na ta način institucijam Evropske
skupnosti in držav članic omogoči sprejetje odločitev za obvladovanje tveganja na
podlagi prejetih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti živil in krme, kar
hkrati pomaga pri preprečevanju drobitve notranjega trga z novimi neupravičenimi in
nepotrebnimi ovirami za prost pretok živil, krme ter rastlin in rastlinskih proizvodov.

Agencija je neodvisen znanstveni vir svetovanja, informacij in sporočil o tveganjih za
povečanje zaupanja potrošnika. EFSA skrbi za povečanje usklajenosti med področji
nalog ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganjih, zato krepi
povezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje
tveganja, zlasti z Evropsko komisijo in Stalnim odborom za zdravje rastlin.

EFSA da izčrpno, neodvisno znanstveno mnenje glede varnosti in drugih vidikov verige
preskrbe s kakovostnimi živili in krmo, kar so za agencijo pristojnosti na zelo širokem

16


področju. Te pristojnosti vključujejo tudi vprašanja, ki imajo neposreden ali posreden
vpliv na verige preskrbe z varno hrano in krmo, zdravje in dobrobit živali in zdravje
rastlin. Uredba pravi, da je treba zagotoviti, da je težišče dela agencije na varnosti živil,
zato je treba njene naloge v zvezi z vprašanji zdravja in dobrobiti živali ter zdravja
rastlin, ki niso povezana z verigo preskrbe z varnimi živili, omejiti na dajanje
znanstvenih mnenj.

Znanstveni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen z uredbo Komisije 575/2006, ki
je dopolnila uredbo 178/2002. Njegovo osnovno poslanstvo je ocena tveganja zaradi
rastlinskih škodljivih organizmov. V letu 2009 je dr. Gregor Urek postal prvi član tega
odbora iz Slovenije.

Uredba 178/2002 določa, da kadar obstajajo mednarodni standardi ali se jih kmalu
pričakuje, se pri razvoju ali prilagoditvi predpisov o varni hrani ti upoštevajo, razen če
so taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo za
izpolnjevanje legitimnih ciljev predpisov o varni hrani ali če obstajajo znanstveni razlogi
proti ali če privedejo do drugačne ravni varovanja, kakor je v Skupnosti določena kot
primerna. Tako se na področju zdravstvenega varstva rastlin uporabljajo
mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe v okviru konvencije IPPC:
– ISPM 2: Smernice za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma (PRA),

– ISPM 11: Analiza tveganja zaradi karantenskega škodljivega organizma vključno
z analizo tveganja za okolje in zaradi živih genetsko spremenjenih organizmov,

– ISPM 21: PRA za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme.

17


5 PREDPISI EU: UVOZ

Fitosanitarni predpisi se usklajujejo s carinskim sistemom, zato glavna direktiva
2000/29/ES navaja carinske uredbe, ki pridejo v poštev pri izvajanju postopkov. Za
iskanje carinskih kod, pod katerimi poteka promet z različnim blagom, je zelo uporaben
sistem TARIC, ki ga najdete na spletni strani tudi v slovenščini:
http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds/tarhome_sl.htm.

5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih
spričeval

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov
uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji
izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni
v Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 319, 20.10.2004, p. 9–14)

Direktiva določa, da pri uvozu pošiljk iz tretjih držav države članice EU priznavajo le
tista spričevala, ki so skladna z modelom fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega
spričevala za ponovni izvoz iz te direktive, in ki so izpolnjena v skladu z mednarodnim
standardom za fitosanitarne ukrepe FAO-ISPM-12 in mednarodno konvencijo za
varstvo rastlin IPPC.

5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih -
BiP

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za
opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni
pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L
126, 28.04.1998, p. 26-28)

Direktiva določa minimalne pogoje za vstopna mesta, kjer se opravljajo fitosanitarni
pregledi pošiljk rastlin iz tretjih držav. Pogoji se nanašajo tako na uradno osebje, ki
mora biti strokovno in tehnično usposobljeno ter imeti določena pooblastila, kot tudi na
tehnično opremljenost objektov, ki morajo zadoščati za preglede in odvzem vzorcev.

18


5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v
namembnem kraju

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in
zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v
delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni
vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev,
povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20)

Direktiva določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega
stanja pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi izven vstopnih mest Skupnosti, in
sicer na krajih, kamor je pošiljka namenjena. Ta kraj je lahko v isti državi kot vstopno
mesto, lahko pa je v drugi državi članici. Zato je potrebno zagotoviti sodelovanje med
pristojnimi uradnimi organi na vstopnem mestu in kraju namembnosti, in sicer tako med
fitosanitarnimi kot carinskimi organi. Poleg tega je potrebno zagotoviti:
- uradno odobritev prostorov v namembnem kraju, ki so ustrezno tehnično opremljeni
za opravljanje pregledov;
- preventivne karantenske ukrepe med prevozom blaga do namembnega kraja;
- izdajanje predpisanih uradnih dokumentov (fitosanitarna napotnica – Plant Health
Movement Document), ki omogočajo sledenje izvedenim fitosanitarnim in carinskim
postopkom.

5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost
pregledov

Celoten naslov:

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih
pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti
zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov,
navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, p. 6-
9)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES morajo biti praviloma vse pošiljke rastlin s seznama
VB fitosanitarno pregledane, preden se jim dovoli vstop v Skupnost. Uredba določa
pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja določenih
vrst pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi manj pogosto. Ta možnost ne velja za
rastline za saditev, za rastline za katere veljajo odstopanja od prepovedi vnosa ter za
rastline, za katere veljajo začasni izjemni ukrepi po Odločbah Komisije.

Vsaka država članica, ki želi uveljavljati zmanjšano pogostost pregledov za določene
pošiljke rastlin, mora vložiti zahtevek pri Evropski Komisiji. Zahtevek mora vsebovati
predpisane informacije. Komisija na podlagi predpisanih pogojev iz uredbe izda
seznam rastlinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja zmanjšana pogostost
pregledov. Slovenija možnosti zmanjšane pogostosti pregledov ne uporablja, saj nima
tako velikega obsega uvoza istovrstnih pošiljk.

19


5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o
zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno
nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37)

Direktiva nalaga državam članicam, da v primeru zadržanja pošiljke rastlin, ki prihaja iz
tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, o tem takoj obvestijo
Komisijo in druge države članice. Obvestilo se pošlje na predpisanem obrazcu ob
uporabi notifikacijskega sistema Skupnosti (Europhyt). Enak način obveščanja je v
uporabi tudi za prestrežbe pošiljk iz drugih držav članic, čeprav tega direktiva ne
predpisuje.

5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene
namene

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod
katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati
znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali
znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158,
18.06.2008, p. 41–55).

Direktiva omogoča, da se škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete, katerih vnos je prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne
fitosanitarne zahteve, lahko vnaša v poskusne, znanstvene ali žlahtniteljske namene. S
temi dejavnostmi se lahko ukvarjajo le odobrene znanstvene in raziskovalne
organizacije, ki morajo izpolnjevati določene kadrovske in tehnične pogoje za ravnanje
s karantenskimi organizmi in za vsak vnos posebej pridobiti dovoljenje pristojnih
organov. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje« (Letter of
Authority), ki ga izda država uvoznica na predpisanem obrazcu, država izvoznica pa s
sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskih
razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvreči
strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi iz
karantene oz. uporabi v razmnoževalne namene.

5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU

5.7.1 Uvoz zemlje

ODLOČBA KOMISIJE 2004/827/ES z dne 29. novembra 2004 o začasnih pooblastilih
državam članicam o določitvi odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta
2000/29/ES glede uvoza zemlje s poreklom iz Avstralije

Zemlja s poreklom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme biti vnesena v EU.
Avstralija je zahtevala, da se ji omogoči izvoz manjše količine zemlje s poreklom iz
Avstralije v EU, ki bi se jo deponiralo za obredne namene na grobovih avstralskih
20


državljanov, pokopanih v Belgiji. Države članice, ki odobrijo odstopanja po tej odločbi,
Komisiji o tem predložijo poročilo pred 1. marcem 2005.

ODLOČBA KOMISIJE 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih
državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta
2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi
organskimi snovmi, za namene dekontaminacij (spremenjena z Odločbama Komisije
2007/156/ES in 2009/162/ES)

FAO vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenih
pesticidov. Ker države v razvoju nimajo primernih objektov in opreme za varno
uničevanje zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programi
predvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate, kjer se predelajo ali uničijo. Zemlja bi
morala biti pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila FAO, in označena v skladu z
Mednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Slovenija
takih obratov nima, zato se odločba na Slovenijo neposredno ne nanaša.

5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade

ODLOČBA KOMISIJE 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za
določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi
podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev,
sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega
sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno
obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti
indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les.

Po teh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve, da se les:
- suši v pečeh toliko časa, da sredica lesa doseže najmanj temperaturo 56 °C za
30 minut,
- označi s standardizirano oznako na vsakem svežnju ali na njihovem zavoju
- opremi s »Spričevalom o toplotni obdelavi z uporabo sušilnih peči«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih
neizpolnjevanja pogojev v skladu s temi odločbami.

ODLOČBA KOMISIJE 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da
predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
Thuja L. s poreklom iz Kanade

ODLOČBA KOMISIJE 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic,
da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

21


Po obeh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
- skladnost z zahtevami iz Priloge IV, dela A, oddelka I, točke 1.4;
- les se opremi s » Spričevalom o beljenju lesa in nadzoru izvrtin ličink«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih
neizpolnjevanja pogojev v skladu s tema odločbama.

ODLOČBA KOMISIJE 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od
nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z
lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (spremenjena z Odločbo Komisije
2006/750/ES)

Nov predlog povzema vsebino odločbe Komisije 93/467/ES, ki je prenehala veljati 31.
decembra 2004. Zaradi enoletnega odloga veljavnosti spremembe priloge IV direktive
2000/29/ES (do 31. marca 2006) uvoz hrastovih hlodov iz ZDA ostaja predmet
derogacije od prepovedi (Kanada je priznana kot prosta glive Ceratocystis
fagacearum).

Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb o
dovolitvi uvoza. Države članice, ki so uporabile odstopanje iz te odločbe, poročajo
Komisiji o uvoženih količinah in nadzoru do 30. junija 2009. Za podaljšanje odločbe bo
potrebna odločitev na Stalnem odboru za zdravje rastlin na podlagi rezultatov poročil o
nadzoru in obvladovanju tveganja okužb z glivo Ceratocystis fagacearum.

Posebni pogoji in izjeme:
1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II odločbe.
2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam
pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami.
Tako je Slovenija predlagala umestitev Luke Koper na seznam pristanišč, ki so
ustrezno opremljena (imajo možnost fumigacije);
3. Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih
državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo
opravili fitosanitarni pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju
pošiljk v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Fitosanitarni pregledi obsegajo:
(a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala, na katerem mora biti ena od
predpisanih dopolnilnih izjav;
(b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila
hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala;
(c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem
številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke.
Če fitosanitarni pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem, se
celotna pošiljka zavrne in odstrani iz EU.

V primerih uvoza hrastovih hlodov iz ZDA spričevalo vsebuje "Dopolnilno izjavo":
- "Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu,
zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem)
.................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v
skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES."
ALI
- "Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo
izključno vrstam skupine belega hrasta."

22


Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah
članicah v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES osrednja pristojna organa obeh
držav članic podpišeta sporazum o opravljanju pregleda istovetnosti in
zdravstvenega stanja na namembnem mestu, za vsako pošiljko pa se izda
fitosanitarna napotnica.

FURS je leta 2006 in 2007 izdala dve odločbi o dovolitvi uvoza in registraciji mesta
predelave hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v furnir. Uvoz se je opravljal preko luk:
Benetke, Koper, Bremenhaven in Hamburg. V letu 2008 je dejavnost opravljal le še en
registrirani uvoznik, uvoz pa je bil predmet zunanje presoje Urada za hrano in veterino
Evropske komisije na misiji marca 2009. Skupaj je bilo v obodbju 2006 – 2008
uvoženih 47 pošiljk z 2129 hlodi (1204 m3 lesa za furnir).

5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje

ODLOČBA KOMISIJE 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih
od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi
rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske
(spremenjena z Odločbami Komisije 2004/826/ES, 2006/915/ES in 2008/826/ES)

ODLOČBA KOMISIJE 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o dobritvi odstopanj od
določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih
rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje
(spremenjena z odločbama 2005/775/ES in 2007/4328/ES)

V skladu z obema odločbama morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
- do 1. marca (Republika Koreja) oziroma do 31. oktobra (Japonska) predložita
seznam vrtnarij Komisiji ES
- registracija razpoložljivih objektov za karanteno po uvozu v DČ
- rastline, ki se jih drži ali je z njimi povezan rastni substrat, spremlja fitosanitarno
spričevalo z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v
Odločbi 2002/887/ES (Japonska) oz. 2002/499/ES (Republika Koreja)".
- V rastlinskem potnem listu se navede ime države porekla.

Odločbi veljata za Slovenijo neposredno po objavi v Uradnem listu EU, vendar doslej
noben od uvoznikov ni izkazal interesa za uvoz. Uvoznik mora pred uvozom pridobiti
uvozno dovoljenje pri FURS, rastline pa morajo po uvozu v karanteno, za kar bi moral
uvoznik priskrbeti ustrezen prostor. Slovenija ima obveznost, da Komisiji in drugim
državam članicam pred 1. avgustom poroča o uvoženih količinah in morebitnem
podrobnem tehničnem poročilu o pregledih ob uvozu in v obdobju karantene. O
najdbah škodljivih organizmov morajo države članice takoj poslati notifikacijo.

5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in
Argentine

ODLOČBA KOMISIJE 2003/250/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,
da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v
zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom v
Južnoafriški republiki (spremenjena z odločbo Komisije 2007/220/ES)

23


zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz
Čila (spremenjena z odločbo Komisije 2007/221/ES)

zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz
Argentine (spremenjena z odločbo Komisije 2007/212/ES)

Po vseh treh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
1. Rastline spremlja fitosanitarno spričevalo;
- v rubriki "Dezinsekcija in/ali dezinfekcija" specifikacijo zadnje(ih) obdelav(e),
izvršene(ih) pred izvozom,
- pod "Dopolnilna izjava" navedbo "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje iz Odločbe
Komisije 2003/248/ES", pa tudi ime sorte in program uradnega potrjevanja
države članice, po katerem so bile matične rastline potrjene.
2. Rastline se vnesejo preko vstopnih mest, o katerih države članice vnaprej obvestijo
Komisijo.
3. Uvoznik odgovornim uradnim organom v državah članicah vnosa vnaprej sporoči
podrobnosti o vsakem vnosu:
- vrsto materiala,
- količino rastlin,
- predvideni datum vnosa v EU,
- predvideno vstopno mesto v EU,
- ime, naslove in lokacije, kjer se bodo rastline skladiščile pod uradnim
nadzorom,
- vsaj dva tedna pred premikom rastlin iz prostorov, kjer se skladiščijo, uvoznik
obvesti odgovorni uradni organ o mestu, kjer naj bi bile rastline posajene.
4. Rastline se posadijo samo na mestih, ki so uradno registrirana in odobrena za
namene pooblastila.

Čeprav Slovenija navedenih derogacij ni koristila, o tem poroča Komisiji in drugim
državam. Sicer mora država članica sporočiti pred 30. novembrom v letu uvoza:
(a) informacije o količinah rastlin, in
(b) podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju.

Vsaka država članica, v kateri se po uvozu rastline potem zasadijo, Komisiji in drugim
državam članicam pred 31. marcem v letu po uvozu zagotovi podrobno tehnično
poročilo o uradnih pregledih in testiranju.

5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja

ODLOČBA KOMISIJE 2003/63/ES z dne 28. januarja 2003 o dovoljenju državam
članicam, da zagotovijo začasna odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s
krompirjem, ki ni namenjen saditvi, po poreklu iz nekaterih provinc Kube (spremenjena
z Odločbo Komisije 2005/649/ES)

Zahteve za uvoz:
1. Pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo:
- dopolnilna izjava: »V skladu z zahtevami ES, predpisanimi v Odločbi
2003/63/ES«,
- ime sorte,

24


- identifikacijska številka ali ime posestva, na katerem je bil pridelan krompir, in
lokacija posestva,
- referenca, ki dopušča identifikacijo serije semena,
- pod "Postopek dezinsekcije oziroma dezinfekcije": vse informacije v zvezi z
možnimi obdelavami iz točke (a), druga možnost, in/ali (h).
2. (a) krompir se vnese na vstopnih mestih,
(b) uvoznik o vsakem vnosu odgovornim uradnim organom v državah članica
vnosa
vnaprej sporoči podrobnosti, ki navajajo:
- vrsto krompirja,
- količino krompirja,
- prijavljeni datum vnosa in vstopno mesto v EU,
- prostore.
3. Vsaka vrečka ali vsebnik nosi naslednje informacije:
(a) ime organa, ki etiketo izdaja;
(b) ime izvoznikove organizacije, če je na voljo:
(c) oznako, ki navaja "krompir, ki ni namenjen saditvi, kubanskega porekla";
(d) sorta;
(e) provinca pridelave;
(f) velikost gomoljev;
(g) deklarirana neto teža krompirja;
(h) izjava: "V skladu z zahtevami EU, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES".
(i) oznaka, natiskana ali odtisnjena v imenu kubanskega organa za zdravstveno
varstvo rastlin.

Slovenija v primeru uvoza Komisiji in drugim državam članicam pred 1. septembrom
vsakega koledarskega leta, v katerem uvaža, zagotovi informacije o količinah,
uvoženih po tej odločbi, in podrobno tehnično poročilo o uradni preiskavi. Izvodi
vsakega fitosanitarnega spričevala se predložijo Komisiji.

ODLOČBA KOMISIJE 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvi
državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas
solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (spremenjena z Odločbami Komisije
2004/836/ES, 2005/840/ES, 2006/749/ES, 2007/842/ES in 2008/857/ES)

Evropska zakonodaja sicer dopušča uvoz jedilnega krompirja iz Egipta, vendar se
zaradi navzočnosti krompirjeve rjave gnilobe v Egiptu s to odločbo določajo nujni
ukrepi, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.

Ob vstopu se krompir uradno pregleda v skladu z zahtevami iz člena 13a(1)(b)
Direktive 2000/29/ES na vzorcih najmanj 200 prerezanih gomoljev iz vsake partije v
pošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji.
Slovenija kot morebitna uvoznica posreduje Komisiji in drugim državam članicam
informacije o količinah, uvoženih v skladu s to odločbo, ter podrobno tehnično poročilo
o uradnem preverjanju iz točke 2 Priloge; kopije vsakega fitosanitarnega spričevala se
posreduje Komisiji. V primeru uradnega obvestila o sumu ali potrjeni ugotovitvi iz točke
4 Priloge, se kopije fitosanitarnih spričeval in njihovih priloženih dokumentov
posredujejo z navedenim uradnim obvestilom.

Skozi Luko Koper je bil egiptovski krompir prvič uvožen v sezoni 2006/2007, a je
fitosanitarna inšpekcija odkrila okužbo z rjavo krompirjevo gnilobo v dveh pošiljkah
krompirja istega izvora. Posledično uvoza skozi Luko Koper v sezoni 2007/2008 ni bilo,
počasi pa se obuja v sezoni 2008/2009.

25


5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in
Makedonije

ODLOČBA KOMISIJE 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od
nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov,
s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

Slovenija je bila poleg Italije zelo zainteresirana za sprejem in podaljšanje te odločbe. V
skladu z odločbo morajo biti za uvoz izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Registrirani pridelovalci v SIoveniji uvožene cepiče iz HR pridelajo na podlagah,
proizvedenih v EU, pod pogojem, da se cepljenke izvozijo nazaj, ostalo pa uniči
pod uradnim nadzorom;
2. Cepiči morajo izvirati iz matičnih nasadov, ki so na Hrvaškem in Makedoniji uradno
registrirani. Seznami se posredujejo Komisiji najkasneje do 31. decembra pred
letom vnosa.
3. Cepiči se uvozijo s fitosanitarnim spričevalom z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka
izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2007/847/ES".
4. Uvoznik obvesti FSI pred uvozom o:
- vrsti materiala;
- sorti in količini;
- datumu vnosa in vstopnem mestu;
- imena, naslove in lokacije mesta pridelave, kjer se bodo speča očesa cepila in
skladiščila.

Slovenija v primeru uporabe odstopanja Komisiji in drugim državam članicam
najkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi:
- podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; in
- natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih iz točke 6 Priloge.
Vsaka država članica, v kateri se rastline cepijo po njihovem vnosu na njeno ozemlje,
Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče leto
zagotovi natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranjih iz
točke 8(b) Priloge. Slovenija nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države
članice o vseh pošiljkah, vnešenih na njihovo ozemlje tudi če niso v skladu s to
odločbo.
V letih 2006-2008 so bili za začasni uvoz registrirani 3 pridelovalci v Sloveniji, cepiči
pa so bili uvoženi s Hrvaške, cepljeni in vzgojeni v Sloveniji ter sadike ponovno
izvožene na Hrvaško.

5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije

ODLOČBA KOMISIJE 2004/416/ES z dne 29 aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepih
glede plodov citrusov po poreklu iz Argentine in Brazilije (spremenjena z Odločbo
Komisije 2007/347/ES)

Uvoz plodov citrusov iz neevropskih držav je ob spoštovanju zahtev iz Seznama IV.A.I.
Direktive Sveta 2000/29/ES (točke 16.1, 16.2, 16.3, 16.4 in 16.5) dovoljen, vendar se
zaradi možnosti vnosa bakterije Xanthomonas campestris in glive Guignardia
citricarpa iz Argentine in Brazilije zaradi večkratnega neupoštevanja zahtev iz točk
16.2 in 16.4 s to odločbo uvaja nujne ukrepe, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.
Sprememba Odločbe določa, da se pogoji nanašajo le še na Brazilijo, na Argentino pa
ne več.

26


Z odstopanjem od točk 16.2 in 16.4 Seznama IV.A.I. se lahko v obdobju med 1. majem
in 30. novembrom plodovi citrusov iz Brazilije uvozijo le pod naslednjimi pogoji:
1. pošiljko citrusov spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da:
- plodovi izvirajo z neokuženega območja glede bakterije Xanthomonas
campestris (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na
mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje
rastne dobe;
- so plodovi obrani na neokuženem mestu pridelave, kar dokazujejo uradni
pregledi, vključno s testiranjem;
- so plodovi tretirani s sredstvi, kakršen je natrijev ortofenilfenat;
- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v
tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.
2. pošiljko citrusov (razen Citrus aurantium) spremlja fitosanitarno spričevalo, v
katerem je navedeno, da:
- plodovi izvirajo z neokuženega območja glede glive Guignardia citricarpa (vsi
sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave
ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe;
- nobeden od plodov, obranih na mestu pridelave, ni kazal bolezenskih
znamenj;
- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v
tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.

Države članice morajo vsako leto do 31. decembra poročati Komisiji o uvozu in
rezultatih pregledov ob uvozu, ki je potekal med 1. majem in 30. novembrom.
Neposrednega uvoza citrusov po tej odločbi v Sloveniji v letu 2008 ni bilo
zabeleženega.

27


6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE
RASTLINSKIH POTNIH LISTOV

6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih
pridelovalcev in uvoznikov

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 92/90/EGS, z dne 3. novembra 1992, o obveznostih pridelovalcev in
uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za
njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, p. 38–39).

Direktiva 92/90/EGS predpisuje vzpostavitev uradnega registra pridelovalcev,
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov. Sistem zdravstvenega varstva rastlin v Skupnosti zahteva
izvajanje zdravstvenih pregledov proizvodov Skupnosti, preden se pričnejo premeščati
znotraj Skupnosti, zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva rastlin. Najprimernejši kraj
za izvajanje takih pregledov je mesto pridelave pridelovalcev oziroma drugih mest
dejavnosti imetnikov, vpisanih v uradni register.
Zato se morajo vsi imetniki predpisanih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov, ki so nevarni za vnos ali širjenje karantenskih škodljivih
organizmov, vpisati v uradni register (na kratko ga poimenujemo kar FITO register).
Uradni organ (Fitosanitarna uprava RS) mora uradni register vzpostaviti in vzdrževati.
Vsakemu zavezancu za vpis v register se dodeli individualna registrska številka, ki
omogoča identifikacijo. Zavezanci za vpis v register so se dolžni vpisati v register,
voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin in rastlinskih
proizvodov, voditi načrt mesta pridelave, opravljati redne vizualne preglede, sodelovati
s pristojnimi uradnimi organi in zagotoviti dostop osebam, pooblaščenim s strani
uradnih organov. Pri vsakem zavezancu za vpis v register je potrebno najmanj enkrat
na leto opraviti pregled evidenc in zadevne dokumentacije.

6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih
rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 93/50/EGS, z dne 24. junija 1993, o določitvi nekaterih rastlin, ki niso
navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci,
skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v
uradnem registru (UL L 250, 17.8.1993, p. 22–23).
Direktiva določa obveznost registracije zaradi:
− gomoljev jedlinega krompirja Solanum tuberosum L. in drugega krompirja, ki
ni za semensko rabo ter
− plodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov.

28


Direktiva omogoča, da na območjih, ki niso napadena ali okužena s karantenskimi
škodljivimi organizmi, države članice ne registrirajo vseh pridelovalcev jedilnega
krompirja oziroma citrusov, da bi pri njih spremljale pridelavo. Kjer je to primernejše,
lahko v register vpišejo skupna skladišča ali distribucijske centre na pridelovalnih
območjih in tam spremljajo zdravstveno stanje teh proizvodov.

6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje
standardizacije za rastlinske potne liste

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 92/105/EGS, z dne 3. decembra 1992, o določanju stopnje
standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju
podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih
postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, p. 22–25; sprememba UL L 57,
3.3.2005, p. 23-24).

Direktiva 92/105/EGS predpisuje izdajanje rastlinskih potnih listov, ki se uporabljajo za
premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov znotraj
Skupnosti. Imetniki predpisanih rastlin, ki so vpisani v uradni register (v Sloveniji je to
FITO register), in jim je dodeljena registrska številka, lahko izdajajo rastlinske potne
liste, če imajo za to dovoljenje.

Sistem rastlinskega potnega lista izhaja iz sistema fitosanitarnih spričeval, ki se
uporabljajo v mednarodni trgovini. Leto 1993 je bilo zaradi uvedbe enotnega notranjega
trga v EU prelomno, saj so do tedaj ob blagovni menjavi med državami članicami EU
uporabljali fitosanitarna spričevala, od tedaj dalje pa je zaradi prostega pretoka blaga
le-to moralo biti opremljeno z rastlinskim potnim listom že, ko je zapustilo mesto
pridelave.

Rastlinski potni list potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani
predmeti izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Ker mora biti
pritrjen na vsako najmanjše pakiranje, spremlja rastline pri premeščanju po vsem
ozemlju Skupnosti.

Rastlinski potni list je običajno sestavljen iz uradne etikete in spremnega dokumenta, ki
vsebuje zahtevane podatke iz priloge te direktive (navedeni so v poglavju 5.1).
Registrirani pridelovalec, predelovalec, uvoznik ali distributer predpisanih rastlin, za
katere je v primeru premeščanja potrebno izdajati rastlinske potne liste, pridobi
dovoljenje za njihovo izdajanje tako, da vloži vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listov
pri uradnem organu (pri nas je to Fitosanitarna uprava RS), ki skrbi, da imetniki
predpisanih rastlin izdajajo, označujejo in uporabljajo rastlinske potne liste v skladu s
pravili.

29


Izdajati je mogoče tri vrste rastlinskih potnih listov:
− “navadne” rastlinske potne liste ('Plant Passport') pri premeščanju pošiljk z
mesta pridelave (izdajajo jih registrirani pridelovalci sami ali pooblaščene osebe);
− nadomestne rastlinske potne liste ('Replacement Passport' - RP) pri nadaljnjem
premeščanju prejetih pošiljk, ki so že opremljene z rastlinskimi potnimi listi in se
delijo ali zduržujejo; ta rastlinski potni list nadomešča prejšnji rastlinski potni list
(izdajajo ga distributerji – trgovci ali pooblaščene osebe);
− rastlinske potne liste za varovana območja ('Zona Protecta' - ZP) je potrebno
izdajati pri premeščanju pošiljk v varovano območje ali znotraj varovanega
območja, priznanega za določen škodljiv organizem.

6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za
premeščanje prek varovanega območja

Celoten naslov:
Direktiva Komisije 93/51/EGS, z dne 24. junija 1993, o predpisih za premeščanje
nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja
in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s
takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega (UL L 205, 17.8.1993, p.
24–25).

Za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz dela A oddelka II Priloge V
direktive 2000/29/ES ni dovoljen vnos na določeno varovano območje ali premeščanje
znotraj njega, razen če le-tem, njihovi embalaži ali vozilom, ki jih prevažajo, ni priložen
rastlinski potni list, veljaven za tisto območje (Rastlinski potni list – ZP).

Predpisane so dokaj stroge minimalne zahteve za premeščanje, in sicer da:
− so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti čisti in brez škodljivih
organizmov in da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;
− se takoj po pakiranju embalažo in vozila, ki prevažajo navedene rastline,
rastlinske proizvode ali druge predmete, zavaruje v skladu s strogimi standardi
zdravstvenega varstva rastlin;
− embalaža ali vozila ostanejo zavarovana med prevozom prek ustreznega
varovanega območja;
− je priložen dokument, ki dokazuje, da proizvodi izvirajo zunaj ustreznega
varovanega območja, ter je njihovo namembno območje zunaj ustreznega
varovanega območja;
− so mogoči dodatni ukrepi, kot so: zapečatenje embalaže in prevoz rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na območje zunaj ustreznega
varovanega območja pod uradnim nadzorom.
Zato je potrebno pridelavo rastlin ali plodov za varovano območje iz Preglednice 1
prijaviti v začetku rastne dobe, da je mogoče spremljanje škodljivih organizmov, ki so v
Sloveniji ustaljeni, v varovanem območju pa prepovedani.
Vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki jih je ob priliki
blagovne menjave z varovanimi območji potrebno posebej prijaviti, so navedene v
Dodatku 2. Posebne zahteve so opisane v prilogi IV.B direktive 2000/29/ES, ki je redno
vzdrževana na spletni strani http://www.furs.si.

30


Preglednica 1: Seznam varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št.
690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v
Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo
rastlin.

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje

(a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah
1 Anthonomus grandis Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)
2 Bemisia tabaci (evropske Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e
Minho,
populacije)
Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral,
Cadaval, Caldas
da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás-
os-
Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo
3 Cephalcia lariciphila Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
3.1 Daktulosphaira vitifoliae Ciper

4 Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
5 Gilpinia hercyniae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
6 Globodera pallida Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska

7 Gonipterus scutellatus Grčija, Portugalska (Azori)
8 Ips amitinus Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo
9 Ips cembrae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)
10 Ips duplicatus Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
11 Ips sexdentatus Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)
12 Ips typographus Irska, Združeno kraljestvo
13 Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in
Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta,
Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in
Skĺne), Združeno kraljestvo
14 Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

15 Sternochetus mangiferae Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira)

(b) Bakterije
1 Curtobacterium Grčija, Španija, Portugalska
flaccumfaciens pv.
flaccumfaciens

31


Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje
2 Erwinia amylovora — Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata,
Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche,
Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta),
Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska,
Otok Man in Kanalski otoki),
— in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna
(pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua),
Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza
d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in
območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija
(razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška
(razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda),
Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár),
Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír,
Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov))
— in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja
Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj)
(c) Glive

01 Cryphonectria parasitica Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo
(razen Otoka Man)
(Murrill) Barr
1 Glomerella gossypii Grčija
Edgerton
2 Gremmeniella abietina Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)
Morelet
3 Hypoxylon mammatum Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)
(Wahl.) J Miller
(d) Virusi in virusom podobni organizmi
1 Rizomanija – virus Beet Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno
kraljestvo (Severna Irska)
necrotic yellow vein
2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska
3 Virus Citrus tristeza Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire)
(evropski sevi)
4 Fitoplazma Grapevine Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in
Lorena) (do 31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009)
flavescence dorée MLO

Ob izdaji rastlinskega potnega lista za varovano območje je potrebno nanj zapisati
kodo varovanega območja iz preglednice 1. Primer izjanja takih potnih listov imamo v
Sloveniji, kjer za gostiteljske rastline hruševega ožiga za varovano območje izdajamo
rastlinske potne liste z oznako ZP-b2, ki pomeni:
− ZP – varovano območje
− b – skupino (b) Bakterije
− 2 – zaporedno številko za organizem Erwinia amylovora, ki povzroča
hrušev ožig.

32


6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih

Zaradi globalne trgovine in prometa se nenamerno vnaša na nova območja vedno več
rastlinskih škodljivih organizmov. Ker rastline v domači pridelavi običajno niso
prilagojene nanje, lahko nekateri izmed njih, ki imajo značaj karantenskih škodljivih
organizmov, povzročijo velike gospodarske izgube oziroma škodo v naravnem okolju in
družbi.

Zato direktiva 2000/29/ES daje fitosanitarnim službam podlago, da lahko prepovejo ali
omejijo vnos in širjenje tudi drugih vrst škodljivih organizmov, ki še niso na
karantenskih seznamih, če utemeljeno sumijo, da obstaja nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti. Kot podlaga mora biti izdelana vsaj nacionalna
analiza tveganja (PRA), sprejet nacionalni ukrep ob najdbi, nato pa se lahko na podlagi
obravnave na Stalnem odboru za najbolj nevarne organizme sprejmejo odločbe o
nujnih ukrepih.

V Sloveniji lahko na podlagi zakona ZZVR-1 predstojnik Fitosanitarne uprave RS z
odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst
škodljivih organizmov, ki niso v prilogah I in II direktive 2000/29/ES. Odločbo objavi v
Uradnem listu RS in o tem obvesti Evropsko komisijo. Nacionalna odločba je v veljavi,
dokler Evropska komisija ne izda odločbe o nujnih ukrepih ali o umiku nacionalnih
ukrepov.

Nekatere odločbe posegajo tako v uvoz kot premeščanje znotraj EU in zahtevajo
dodatno registracijo oziroma rastlinski potni list. Sicer so te odločbe začasnega
značaja: v veljavi so toliko časa, da uradne službe držav članic in Evropska komisija
zberejo dovolj podatkov o nevarnosti vnosa in naselitve za odločitev, da uvrstijo
škodljivi organizem v prilogo I ali II direktive 2000/29/ES ali pa prekličejo uradne
ukrepe, če ugotovijo, da bi bile skupne koristi manjše od stroškov uradnega nadzora
(cost-benefit analiza).

6.5.1 Fitoftorna sušica vejic

Nadzor nove bolezni predpisuje Odločba komisije 2002/757ES o začasnih izrednih
fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora
ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veldsp. nov. v skupnost in njenega širjenja v
skupnosti (spremenjena z odločbo Komisije 2004/42/ES in 2007/201/ES), ki je
prenesena v izvajanje s slovenskim pravilnikom (glej dodatek 1)

Odločba 2002/757ES s spremembami predpisuje sprejemanje fitosanitarnih ukrepov za
preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki ima lahko škodljive
učinke na zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Odločba predpisuje občutljive
rastline, les in lubje, za katere se izda fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potni
list zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivega organizma. Občutljive rastline,
les in lubje se smejo vnesti v Skupnost le, če so skladni z izrednimi fitosanitarnimi
ukrepi.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (razen semen)
Viburnum spp. Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii
Planch.), s poreklom iz ES. Te rastline se lahko premeščajo z mesta pridelave samo,
če so opremljene z rastlinskim potnim listom, ki potrjuje izpolnjevanje ene od naslednjih
posebnih zahtev:

33


(a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali

(b) da se na rastlinah na mestu pridelave ob uradnih pregledih, ki se izvajajo vsaj
dvakrat ob primernem času med aktivno rastjo rastlin, vključno z laboratorijskim
preskušanjem vsakega sumljivega znamenja škodljivega organizma, niso ugotovila
znamenja škodljivega organizma od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe;
intenzivnost uradnih pregledov je odvisna od načina pridelave rastlin; ali

(c) da se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave
izvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo:
- uničenje okuženih rastlin in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih
rastlin, vključno s pripadajočim rastnim substratom in rastlinskimi ostanki,
- zadržanje vseh neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter
vseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu
pridelave,
- dodatno pregledovanje rastlin iz prejšnje alinee po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje
škodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo,
- prepoved tretiranj na rastlinah iz druge alinee te točke v obdobju iz prejšnje alinee, ki
bi lahko zakrilo znamenja škodljivega organizma,
- ugotovitev, da rastline iz druge alinee te točke niso okužene s škodljivim organizmom,
- redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe na
mestu pridelave, da se potrdi neokuženost s škodljivim organizmom,
- sprejem drugih fitosanitarnih ukrepov na pridelovalni površini v oddaljenosti najmanj 2
m od okuženih rastlin.

Kadar se uvažajo občutljive rastline s poreklom iz Združenih držav Amerike, jih mora
spremljati spričevalo:
(a) z navedbo, da so po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni
znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali
(b) izdano po uradni potrditvi, da na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelave
med uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim preskušanjem ni bilo kakršnih koli
sumljivih znamenj, opravljenimi od začetka zadnje celotne rastne dobe.
Nadalje se spričevalo izda šele po testiranju, opravljenem pred odpremo, če se je
ugotovi, da niso okuženi z neevropskimi izolati. Slednje se v spričevalu navede v rubriki
"Dopolnilna izjava"' kot "ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum
Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov.".

Kadar se uvaža občutljiv les s poreklom iz Združenih držav Amerike se sme uvoziti v
Skupnost le, če ga spremlja spričevalo :
(a) z navedbo, da je po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni
znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali
(b) izdanim po uradni potrditvi, da se je z lesa odstranilo lubje in:
(i) da se je les obdelal, tako da se je zaobljena površina povsem odstranila; ali
(ii) da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, izraženo v odstotkih suhe snovi, ali
(iii) da se je les razkužil z ustreznim postopkom z vročim zrakom ali vročo vodo;
ali
(c) v primeru žaganega lesa z ostanki lubja ali brez njega, če je v skladu z veljavnimi
trgovinskimi običaji dokazano z znakom "Kiln-dried", "KD" ali z drugo mednarodno
priznano oznako na lesu ali lesenem pakirnem materialu, da se je s postopkom
sušenja v peči njegova vsebnost vlage zmanjšala pod 20 % suhe snovi.

34


6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV)

Nadzor novega virusa Pepino mosaic (PepMV) predpisuje Odločba komisije
2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja
virusa Pepino mosaic v Skupnosti (OJ L 64/43, 2/3/2004).
V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik (Glej dodatek 1).
Registracija in rastlinski potni list oziroma uradna etiketa se zahtevata za seme
paradižnika Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw, z izjemo majhnih količin
za nekomercialno rabo pri končnih uporabnikih.
Pri uvozu semena paradižnika, ki izvirajo iz tretjih držav, ga spremlja fitosanitarno
spričevalo, iz katerega je razvidno, da so bila semena pridobljena po ustrezni metodi, ki
temelji na kislinski ekstrakciji, in:
(a) da izvirajo z območij, na katerih je znano, da se virus Pepino mosaic ne pojavlja; ali
(b) da na rastlinah na mestu pridelave med popolno rastno dobo niso bila ugotovljena
znamenja virusa Pepino mosaic; ali
(c) da so bile uradno preskušane na reprezentativnem vzorcu in z ustreznimi metodami
in je bilo pri teh preskusih ugotovljeno, da so proste virusa Pepino mosaic.

6.5.3 Kostanjeva šiškarica

Nadzor novega škodljivca kostanja predpisuje Odločba komisije 2006/464/ES z dne 27.
junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (OJ L 183/29,
5.7.2006).

V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik, napadena območja pa z odločbo razmejuje
Fitosanitarna uprava RS (Glej dodatek 1).

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline kostanja:
– Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj);
– Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj);
– Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj);
– Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).

Pri uvozu mora biti na fitosanitarnem spričevalu »Dopolnilna izjava«, ki potrjuje, da:
(a) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave v državah, v
katerih pojav organizma ni znan; ali
(b) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave na
nenapadenem območju, ki ga je vzpostavila nacionalna organizacija za varstvo rastlin
v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe
in v rubriki „Kraj porekla“ navaja ime nenapadenega območja.

Ker se je kostanjeva šiškarica v Slovenijo zanesla s sadikami kostanja iz Italije,
pridelave sadik kostanja v Sloveniji praktično nimamo več. Infestirano pošiljko smo leta
2005 večinoma našli in okužbe sanirali, vendar pa je drugi vnos iz leta 2004 v nasadu
na Sabotinu pri Novi Gorici ostal neopažen do leta 2007, kar je verjeten izvor širjenja
škodljivca na Primorskem.

35


6.5.4 Palmov rilčkar

Nadzor novega škodljivca palm predpisuje Odločba komisije 2007/365/ES z dne 25.
maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus
(Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti (L 139/24, 31.5.2007),
spremenjene z odločbo 2008/776 (L 266/14, 7.10.2008). Odločbi veljata neposredno
tudi v Republiki Sloveniji.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline palm (ne za plodove in
semena), katerih premer debla ob vznožju presega 5 cm: Areca catechu, Arenga
pinnata, Borassus flabellifer, Calamus merillii, Caryota maxima, Caryota cumingii,
Cocos nucifera, Corypha gebanga, Corypha elata, Elaeis guineensis, Livistona
decipiens, Metroxylon sagu, Oreodoxa regia, Phoenix canariensis, Phoenix dactylifera,
Phoenix theophrasti, Phoenix sylvestris, Sabal umbraculifera, Trachycarpus fortunei in
Washingtonia spp.. Pridelave v Sloveniji ni zabeležene.

Pri uvozu mora palme s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo, ki
ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno eno izmed opcij, da so občutljive rastline,
vključno s tistimi iz naravnih habitatov:
(a) v njihovi celotni življenjski dobi rasle v državi, v kateri pojav palmovega rilčkarja ni
znan; ali
(b) v njihovi celotni življenjski dobi rasle na uradno potrjenem (v skladu z ISPM 8)
neokuženem območju v državi porekla; v rubriki „kraj porekla“ je ime območja; ali
(c) so vsaj v obdobju enega leta pred izvozom rasle na mestu pridelave:
(i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v
državi porekla; in
(ii) kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno
pred vnosom navedenega organizma oziroma na katerem so bila izvedena
primerna preventivna tretiranja; in
(iii) kjer pri uradnih pregledih, opravljenih vsaj vsake tri mesece in neposredno
pred izvozom, ni bilo opaziti znakov prisotnosti navedenega organizma.

6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)

Nadzor viroida Potato spindle tuber predpisuje Odločba komisije 2007/410/ES z dne
12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevih
gomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti. Odločba velja neposredno tudi
v Republiki Sloveniji.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Brugmansia Pers.
spp. in vrste Solanum jasminoides Paxton, namenjene sajenju, vključno s semeni.
Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialno uporabo lastnika ali
prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivega organizma.

Rastlinski potni list se lahko izda za rastline, ki so v svoji celotni življenjski dobi ali od
vnosa v Skupnost rasle na mestu pridelave:
(a) v državi članici, v kateri pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali
(b) na neokuženem območju, ki ga je pristojni uradni organ v državi članici potrdil v
skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali

36


(c) kjer so bili vse partije zadevnih rastlin testirane in za katere je bilo ugotovljeno, da
niso okužene z viroidom PSTVd, pred premeščanjem; ali
(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin preskušene in za katere
je bilo ugotovljeno, da niso okužene z viroidom PSTVd, pred premestitvijo zadevnih
rastlin. Po preskusu so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline in
zadevne rastline ostale neokužene z viroidom vretenatosti krompirjevih gomoljev pred
premeščanjem.
Pri uvozu mora rastline s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo,
ki ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevne rastline izvirajo z območja ali
so v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, kot ga določa ISPM št. 5 (1),
ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi
porekla:
(a) v državah, v katerih pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali
(b) na neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla potrdila v skladu z
ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime neokuženega območja
se navede v rubriki „Kraj porekla“; ali
(c) kjer so bili vsi loti zadevnih rastlin testirani in za katere je bilo ugotovljeno, da niso
okuženi s PSTVd, pred premestitvijo; ali
(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin testirane in za katere je
bilo ugotovljeno, da niso okužene s PSTVd, pred premestitvijo zadevnih rastlin; po
testiranju pa so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline in zadevne
rastline ostale neokužene s PSTVd.

6.5.6 Borov smolasti rak

Nadzor nove bolezni predpisuje Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o
začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg &
O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (L 161/66, 22.6.2007).

Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Pinus L. in rastline
Pseudotsuga menziesii, namenjene sajenju, vključno s semeni in storži za namene
razmnoževanja. Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialno
uporabo lastnika ali prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivega
organizma.

Rastlinski potni list se lahko izda na mestu pridelave za rastline, ki:

(a) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle v
državi članici, v kateri pojav organizma ni znan; ali
(b) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle
na neokuženem območju, ki ga je odgovorni uradni organ v državi članici vzpostavil v
skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali
(c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred
premeščanjem in testiranjih neposredno pred premeščanjem ni bilo opaziti znakov
navzočnosti navedenega organizma.

Mesto pridelave je razširjeno, tako da vključuje:
– vsak prostor ali skupino njiv, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna enota
rastlin; vključuje lahko proizvodna območja, ki se ločeno upravljajo za fitosanitarne
namene, in

37


– razmejene gozdne površine.

Pri uvozu mora rastline spremljati fitosanitarno spričevalo, ki ima v rubriki „Dopolnilna
izjava“ navedeno, da rastline izvirajo z mesta pridelave, ki ga je registrirala in ga
nadzoruje NPPO v državi porekla, ter
(a) so v svoji celotni življenjski dobi rasle v državah, v katerih pojav te bolezni ni znan;
ali
(b) so v svoji celotni življenjski dobi rasle na neokuženem območju, ki ga je NPPO v
državi porekla vzpostavila v skladu z ustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja se
navede v rubriki „kraj porekla“; ali
(c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred
uvozom in testiranjih neposredno pred uvozom ni bilo opaziti znakov prisotnosti tega
organizma.

6.5.7 Kitajski kozliček

Nadzor novega škodljivca predpisuje nova odločba Komisije 2008/840/ES z dne 7.
novembra 2008 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora
chinensis (Forster) v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti.

Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (ne za
semena) samo za napadena območja v Evropski skupnosti, in sicer za rastline iz
naslednjih rodov:
− Acer spp. (javor),
− Aesculus hippocastanum (divji
kostanj),
− Alnus spp. (jelša),
− Betula spp. (breza),
− Carpinus spp. (gaber),
− Citrus spp. (agrumi),
− Corylus spp. (leska),
− Cotoneaster spp. (panešplja),
− Fagus spp. (bukev),
− Lagerstroemia spp.
(lagerstremija),
− Malus spp. (jablana),
− Platanus spp. (platana),
− Populus spp. (topol),
− Prunus spp. (koščičarji),
− Pyrus spp. (hruška),
− Salix spp. (vrba) in
− Ulmus spp. (brest).

38


Rastlinski potni list se lahko izda, če so rastline pred premeščanjem vsaj dve leti rasle
na mestu pridelave:

(i) ki je registrirano v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS1 in

(ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden temeljit
uradni pregled za preverjanje navzočnosti Anoplophora chinensis
(Forster), med katerim ni bilo opaziti znakov navedenega organizma; če
je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem pregledu uničiti z
lomljenjem debelc,

(iii) kjer so bile rastline nameščene na mesto:

– ki je fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora
chinensis (Forster) ali

– na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je
obdano z varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov od
meje napadenega območja, kjer se letno in v ustreznem obdobju
izvajajo uradni pregledi za ugotavljanje navzočnosti Anoplophora
chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki
napada z Anoplophora chinensis (Forster), se nemudoma
sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi, da
varovalni pas ni napaden.

Pri uvozu mora navedene rastline s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da je
v njih prisoten Anoplophora chinensis (Forster), spremljati fitosanitarno spričevalo z
„Dopolnilno izjavo“,ki potrjuje, da
(a) so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, ki je na
neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla vzpostavila v skladu z
ustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „kraj porekla“; ali
(b) so rastline vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, za katerega velja,
da je neokužen v skladu z ISPM,
(i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje NPPO v državi porekla in
(ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden uradni
pregled glede prisotnosti Anoplophora chinensis (Forster), med katerim ni bilo
opaziti znakov prisotnosti, in
(iii) kjer so rastline rasle na mestu:
— ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora chinensis
(Forster) ali
— na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je obdano z
varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov, kjer se letno in v
ustreznem obdobju izvajajo uradni pregledi glede prisotnosti Anoplophora
chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki okužbe, se
nemudoma sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi,
da varovalni pas ni okužen, in
(iv) kjer so bile pošiljke rastlin neposredno pred izvozom uradno temeljito
pregledane, da bi se ugotovila prisotnost Anoplophora chinensis (Forster), zlasti
v koreninah in steblih rastlin. Če je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem
pregledu uničiti.

1
UL L 344, 26.11.1992, str. 38.

39

NACIONALNI PREDPISI

6.5.8 Borova ogorčica

Odločba komisije št. 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da države
članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al., na območjih Portugalske,
razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja.

Odločba je nadomestila predhodne odločbe, ki so bile v veljavi od leta 2000 dalje in je
bila spremenjena z Odločbami Komisije št. 2008/340/ES, 2008/378/ES, 2008/684/ES,
2008/790/ES, 2008/954/ES in 2009/42/ES.

Borova ogorčica je na seznamu II.A.I. Direktive Sveta 2000/29/ES, tako da sta vnos in
širjenje je prepovedana, če se nahaja na občutljivih rastlinah, lesu in lubju. Največjo
škodo povzroča predvsem na nekaterih vrstah bora, saj v eni rastni dobi lahko povzroči
odmiranje velikih sestojev vseh starosti. Najpogosteje okužene vrste so rdeči, črni in
obmorski bor, sladkorni bor ter druge vrste borov, kot so Pinus densiflora, P. thunbergii,
P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata.

Redkeje okuži duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo.
Borovo ogorčico prenašajo hrošči kozlički (Cerambycidae) iz rodu Monochamus.

Občutljive rastline so: rastline (razen plodov in semen) naslednjih vrst:
– jelka (Abies Mill.),
– cedra (Cedrus Trew),
– macesen (Larix Mill.),
– smreka (Picea A. Dietr.),
– bor (Pinus L.),
– duglazija (Pseudotsuga Carr.),
– čuga (Tsuga Carr.).

Občutljiv les in lubje sta les in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), z izjemo tuje (Thuja
L.).

Borova ogorčica je karantenski škodljivi organizem, ki v Republiki Sloveniji še ni
navzoč, se pa v zadnjih desetih letih že pojavlja v Evropski skupnosti, in sicer na
Portugalskem (od leta 1999) in v Španiji (od leta 2008). Borova ogorčica je razširjena v
severnoameriških in nekaterih azijskih državah. Iz okuženih območij se k nam lahko
zanese predvsem preko trgovskih poti z občutljivih rastlinskim blagom. Njen izbruh na
ozemlju Slovenije bi povzročil veliko gospodarsko in ekološko škodo, imel pa bi lahko
tudi socialne posledice, zato je načrt ukrepov v primeru izbruha med
najpomembnejšimi cilji in usmeritvami na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva in
gozdarstva za leto 2009 in naslednja leta.

Tveganje za prenos borove ogorčice na daljše razdalje predstavljata predvsem les
(hlodovina, žagan les in lesen pakirni material) in lubje okuženih rastlin, v katerem se
lahko prenese borova ogorčica in njeni prenašalci, ki nato okužbo širijo v novih
območjih.

Fitosanitarni nadzor poskuša obvladovati tveganje vnosa v Slovenijo iz okuženih
območij, ki so v Evropi na Portugalskem in v Španiji, drugje po svetu pa predvsem v
severnoameriških in azijskih državah, zlasti naslednjih: ZDA, Kanada, Mehika,
Japonska, Severna Koreja, Republika Koreja, Kitajska, (vključno Tajvan in Hong-
Kong).

40


Borova ogorčica se lahko vnese z naslednjimi pošiljkami:
– gostiteljske rastline za saditev (razen plodov in semen)

– les, lubje, lesen pakirni material in drugi rastlinski proizvodi iglavcev
(Coniferales), z izjemo rodu Thuja L.;

Kot lesen pakirni material (LPM) se štejejo:
– leseni zaboji za pakiranje, gajbe, bobni/koluti, palete, paletni zaboji ali

– druge podporne oblike, podporni les, distančniki in nosilci, ki se uporabljajo pri
transportu vseh vrst predmetov,
razen LPM iz lesa debeline do 6 mm ter razen predelanega lesa (iverke ali drugače
zdrobljen in toplotno ali pod pritiskom obdelan les).

Občutljiv les v obliki lesenega pakirnega materiala in podpornega lesa, vključno s
tistim, ki ni ohranil svoje naravne okrogle oblike, mora biti ustrezno obdelan in
označen v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15.

Za napadene rastline, les in lubje so v odločbi predpisani ukrepi:
a) pod uradnim nadzorom se jih na ustreznih mestih takoj uniči s sežigom, ali
b) se lesu takoj odstrani lubje na ustreznih mestih zunaj gozda, preden se pod
uradnim nadzorom premesti na mesta skladiščenja, kjer se les obdela z ustreznim
insekticidom, ali na mesta, ki imajo ustrezna in odobrena mokra skladišča,
razpoložljiva vsaj med obdobjem iz te točke, z namenom nadaljnjega premeščanja do
predelovalnega obrata, kjer se:

– takoj razseka in uporabi v industrijske namene,
– takoj uporabi kot gorivo v tem obratu,
– takoj toplotno obdela, tako da se doseže minimalna temperatura sredice lesa 56
°C za 30 minut, ali
– takoj razseka in zaplini, da se zagotovi uničenje živih borovih ogorčic.

Odločba 2006/133/ES med drugim zahteva, da države članice sprejmejo dodatne
ukrepe proti širjenju borove ogorčice z napadenih območij Portugalske, kot je
spremljanje pošiljk po poreklu s Protugalske in preverjanje, če so tretirane in označene
skladno z odločbo. Občutljiv les in lubje morata biti ustrezno obdelana s toploto ali
plinjenjem ter označena z rastlinskim potnim listom, če se premeščata v druge države
članice. Lesen pakrini material, narejen iz občutljivega lesa iglavcev, pa mora biti
obdelan in označen v skladu s standardom ISPM 15, ne glede na poreklo. Torej pri
trgovanju s Portugalsko morajo vse države članice EU zagotoviti uporabo palet in
drugega lesenega pakirnega materiala v skladu z ISPM 15 ali pa mora Portugalska
zagotoviti tretiranje tega materiala ali pa njegovo uničenje. Neoznačen material ne sme
zapustiti Protugalske.

Zadnja sprememba odločbe 2006/133/ES, ki je v veljavi od 16. junija 2009, začasno
izvzema lesen pakirni material iz občutljivega lesa, ki izvira iz drugih držav članic, od
obveznosti tretiranja in označevanja po ISPM 15. To odstopanje velja do 31. decembra
2009. Od 1. januarja 2010 dalje bo moral biti ves lesen pakirni material iz lesa iglavcev
(razen tuje - Thuja L.), ki se premešča s Portugalske, ne glede na izvor, tretiran in
označen v skladu z ISPM 15.

41

NACIONALNI PREDPISI

7 NACIONALNI PREDPISI

Nacionalni predpisi so lahko zakoni, uredbe, pravilniki in odločbe, ki se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije. Pričnejo veljati z datumom, ki ga določa predpis
sam. Zakon sprejme na predlog vlade slovenski parlament, z objavo pa ga razglasi
predsednik republike. Uredbe izdaja vlada, pravilnike pa resorni minister.

Odločbe so posamični akti, ki imajo lahko značaj predpisa (npr. odločbe o nujnih
ukrepih) ali pa ne (npr. odločbe o imenovanju). Kadar so izdane v upravnem postopku,
so običajno vročene strankam, ki se lahko na odločbo organa pritožijo. Odločbe o
razmejitvah napadenih ali okuženih območij, ki jih Fitosanitarna uprava RS izdaja na
podlagi predpisov, se vročijo občinam in razglasijo na krajevno običajen način. To je
običajno na pravi oglasni deski ali pa na njeni elektronski inačici (spletni strani).

7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007 - uradno prečiščeno
besedilo UPB-2) sistemsko ureja varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred
škodljivimi organizmi. V slovenski pravni red prenaša določbe evropske fitosanitarne
zakonodaje, predvsem krovne Direktive Sveta 2000/29/ES ter drugih direktiv, ki to
področje podrobneje urejajo: Direktiv Komisije 95/44/ES, 94/3/ES, 98/22/ES,
92/90/EES, 92/70/EES, 92/105/EES, 93/50/EES, 93/51/EES, 2001/32/ES, Direktive
Sveta 69/466/EES, 74/647/EES, 69/464/EES, 69/465/EES, 93/85/ES, 98/57/ES. Zakon
je usklajen tudi z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (IPPC), ki jo je ratificirala
Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 84/00), in Sporazumom o izvajanju sanitarnih in
fitosanitarnih ukrepov Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Vzpostavlja sistem, ki omogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trgu
Evropske unije, ter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstva
rastlin zmanjšuje ovire v trgovini. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pa je
potrebno ne samo zaradi zmanjšanja pridelka ob okužbi, pač pa tudi zaradi zvečanja
produktivnosti v kmetijstvu.

Zakon ureja zdravstveno varstvo rastlin na način, ki vključuje tako imetnike rastlin,
državne organe in javne službe ter druge posameznike, da skrbijo za zdravje rastlin in
rastlinskih pridelkov ter izvajajo potrebne ukrepe za preprečevanje in zatiranje
škodljivih organizmov. S tem zagotavlja povezovanje in sodelovanje vseh izvajalcev
zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu in ustvarja pogoje za
učinkovito varovanje zdravja rastlin v državi.

Zakon temelji na načelih:
- vzpostavitve sistema, ki bo omogočal ustrezno varovanje zdravja rastlin v Sloveniji,
tudi po ukinitvi nadzora na mejah z državami članicami;
- zagotovitve ustreznega varovanja zdravja rastlin tudi v drugih državah članicah z
uskladitvijo in izvajanjem postopkov in zahtev, ki veljajo na skupnem trgu;
- upoštevanja mednarodno priznanih načel, standardov in ukrepov za zdravstveno
varstvo rastlin;
- sodelovanja med državami s ciljem medsebojne izmenjave podatkov in
vzpostavljanja skupnih baz podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin;

42


- zmanjševanja ovir v mednarodni trgovini rastlin in rastlinskih proizvodov na
minimalno raven z izvajanjem upravičenih fitosanitarnih ukrepov na podlagi
strokovnih in znanstvenih načel.

Vsebina je podrobneje opisana po poglavjih zakona.

7.1.1 Splošne določbe zakona

Zakon določa ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in
širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in
nadzorovanih predmetih, zlasti v mednarodnem prometu in pridelavi semen oziroma
sadik; ureja biotično varstvo rastlin; določa pridobivanje in mednarodno izmenjavo
podatkov o škodljivih organizmih in informacijski sistem; predpisuje stroške in
odškodnine za uničene rastline v primeru zatiranja bolezni in škodljivcev; ureja javno
službo zdravstvenega varstva rastlin ter določa organe, ki so odgovorni za
uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Zakon ustanavlja Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Uprava)
kot osrednji odgovorni organ oblasti za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki
Sloveniji, ki opravlja upravne, zakonodajne in mednarodne zadeve ter z njimi povezane
strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je koordinator
izvajanja nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu in
predstavlja državno službo za varstvo rastlin na mednarodnem nivoju. Zagotavlja
izvajanje zdravstvenega varstva rastlin skozi stalni in sistematični nadzor ter
uresničevanje mednarodnih konvencij in mednarodnih sporazumov s področja
zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Slovenijo. Inšpekcijsko nadzorstvo in z
njimi povezane strokovne naloge izvajata fitosanitarna in gozdarska inšpekcija na
Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je organ v sestavi MKGP.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, so povzeti tako po direktivah Evropske Unije, kot po
mednarodni konvenciji IPPC. Posamezne definicije, pomembne za slušatelje, so
opisane v poglavju II.

7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin

Organi Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in
gozdarstvu morajo sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja in poročanja o
pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja. Zakon še posebej
nalaga vsem imetnikom rastlin, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo, predelavo in
prometom rastlinskega blaga, da morajo pregledovati gojene rastline, vključno z
obdelovalnimi površinami. Tudi ostali imetniki rastlin in vsi drugi, ki pridejo v stik z
rastlinami in opazijo nenavadne simptome, ki kažejo na pojav ali izbruh škodljivih
organizmov, morajo o tem obvestiti Upravo oziroma pristojnega inšpektorja in ta
Upravo.

43

NACIONALNI PREDPISI

7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih
organizmov

7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve,
register

Zakon predpisuje številne sezname, katerih vsebina je določena v prilogah I - V
direktive Sveta 2000/29/ES. Gre za sezname škodljivih organizmov ter za sezname
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere veljajo določene
omejitve oziroma prepovedi. Seznami so podrobneje opisani v poglavju 3.5.

Režim zdravstvenega varstva rastlin, določen z ZZVR, ni omejen le na trgovino med
državami, temveč se nanaša tudi na dajanje rastlin in rastlinskih proizvodov na trg
znotraj države. Posebno varstvo je predvideno za varovana območja, ki so
izpostavljena posebnemu tveganju za zdravje rastlin in so zato varovana s posebnimi
oziroma strožjimi predpisanimi ukrepi. Zato je vsak izmed zgoraj navedenih seznamov
razdeljen na dva dela, pri čemer en del velja za območje cele EU, drugi del pa za njena
varovana območja.

Če se izrazi sum, da se je na ozemlju Slovenije pojavil karantenski škodljivi organizem
s seznamov IA in IIA oziroma se na določenem varovanem območju pojavi škodljivi
organizem s seznamov IB ali IIB oziroma se pojavijo simptomi, na podlagi katerih se
sumi na okužbo z njim, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj
obvestiti Upravo, osebo z javnim pooblastilom ali pristojnega inšpektorja, ki obvesti
Upravo. Sum na pojav je potrjen, če se odvzame uradni vzorec, ki se pošlje v
pooblaščen laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave.

ZZVR prepoveduje vnos in širjenje škodljivih organizmov, razvrščenih v sezname ter
uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
razvrščenih v sezname. Hkrati pa določa izjeme pod predpisanimi pogoji.

Da bi zagotovili učinkovit sistem zdravstvenega varstva rastlin, zagotavljali zdravstvene
preglede rastlin na mestu pridelave, predelave in distribucije, zakon določa, da morajo
biti imetniki rastlin s seznamov, predvsem tistih, ki so namenjene saditvi oziroma ki
omogočajo širjenje škodljivih organizmov, uradno registrirani. V register morajo biti
vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin s seznama VA, uvozniki rastlin in
rastlinskih proizvodov s seznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedeni
na seznamu VA, vendar prav tako lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje.
Register vzpostavi in vodi Uprava. Pogoj za vpis v register je, da zavezanci zagotovijo
odgovorno osebo s strokovnimi izkušnjami pri pridelavi oziroma predelavi rastlin in pri
zdravstvenem varstvu rastlin. Če pridelovalec sam ni ustrezno usposobljen, lahko
odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin zaposli ali sklene pogodbeno razmerje
s pravno ali fizično osebo, ki je vpisana v evidenco in izpolnjuje pogoje za odgovorno
osebo.

Vsak registriran imetnik predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov mora biti vpisan
pod registracijsko številko, ki omogoča identifikacijo posameznika, kot tudi odgovorne
osebe za zdravstveno varstvo rastlin. Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjem
obveznosti zavezancev iz registra po zakonu izvaja fitosanitarna oziroma gozdarska
inšpekcija.

Vlogo za vpis v register morajo zavezanci vložiti pri Upravi na predpisan način, ki ga
predpisuje podzakonski predpis. Vpis v register ni potreben za majhne pridelovalce

44


oziroma predelovalce, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja
rastlin in rastlinskih proizvodov namenjena za končno uporabo fizičnih oseb na
lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo rastlin in
rastlinskih proizvodov.

7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit

Zakon določa, da mora določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali so v tranzitu, spremljati
fitosanitarno spričevalo.

V okviru IPPC je izdan poseben standard, ki določa način izdajanja fitosanitarnih
spričeval. Fitosanitarno spričevalo izda država izvoznica in potrjuje, da so izpolnjene
fitosanitarne zahteve države uvoznice.

Uvozne pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov se
lahko uvažajo le skozi določena vstopna mesta, ki morajo izpolnjevati določene
infrastrukturne zahteve, da fitosanitarni inšpektor lahko izvaja fitosanitarne preglede
pošiljk rastlin pri uvozu. Sedaj je v Republiki Sloveniji za uvoz, izvoz ali prevoz rastlin in
rastlinskih proizvodov, za katere je obvezen zdravstveni pregled, določenih le 6 uradno
priznanih vstopno-izstopnih mest: Luka Koper, letališče Brnik, cestni mejni prehodi s
Hrvaško na Obrežju, Jelšanah in v Gruškovju, za železniški promet mejni prehod
Dobova ter za poštni promet Ljubljana.

Fitosanitarni pregledi pri uvozu obsegajo pregled listin, ki spremljajo pošiljke
(fitosanitarno spričevalo), identifikacijo pošiljke in zdravstveni pregled pošiljke.
Fitosanitarni pregledi se praviloma opravijo na prvem vstopnem mestu v EU. Če na
vstopnem mestu ni mogoč kakovosten zdravstveni pregled predpisanih pošiljk,
fitosanitarni inšpektor pregleda samo spremne listine in če te ustrezajo, v dogovoru s
carinskimi in fitosanitarnimi organi namembnega območja odredi prevoz pošiljke do
uradno odobrenega mesta v notranjosti EU, kjer se opravita pregled istovetnosti in
zdravstvenega stanja.
Pri izvozu se fitosanitarno spričevalo izda le za tiste pošiljke rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere ga država uvoznica zahteva. S
spričevalom fitosanitarni inšpektor poda uradno izjavo oziroma potrdi, da pošiljka
ustreza fitosanitarnim zahtevam namembne države - uvoznice. Za izdajo
fitosanitarnega spričevala mora izvoznik podati vlogo. Izvoznik mora po izdaji
fitosanitarnega spričevala za uradno pregledano in zapečateno pošiljko zagotoviti
njeno nespremenjenost (opremljenost z dokumenti, istovetnost, zdravstveno stanje) do
izstopa s carinskega območja Skupnosti.

Za pošiljke rastlin, ki se prevažajo v tranzitu, fitosanitarni pregled ni obvezen. Po tem
zakonu so to tiste vrste pošiljk, ki niso bile uvožene in potujejo preko ozemlja EU ter so
pakirane tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, ki so lahko navzoči v
pošiljki. Če pošiljka ni ustrezno pakirana, mora fitosanitarni inšpektor opraviti
fitosanitarni pregled po določbah tega zakona.

7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list

Posledica vzpostavitve skupnega trga Evropske unije (EU) je odprava meja med
državami članicami, kar omogoča prost pretok blaga, torej tudi rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. To pomeni popolno ukinitev

45

NACIONALNI PREDPISI

zdravstvenih pregledov pošiljk rastlin pri gibanju med državami članicami. Da bi
zagotovili zdravstveno varstvo rastlin znotraj EU, je potrebno uvesti nadomestne
ukrepe, ki onemogočajo širjenje ŠO iz območij, kjer se pojavljajo.

Zakon tako vzpostavlja sistem uradnih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, ki se dajejo v promet znotraj EU in so zaradi fitosanitarne
nevarnosti razvrščeni na seznam VA. Kot najbolj primerno mesto za izvajanje
pregledov zdravstvenega stanja rastlin je določeno mesto pridelave oziroma kjer je
ustrezno, mesto predelave ali dodelave. Za zagotavljanje učinkovitosti sistema
zdravstvenih pregledov rastlin, morajo biti vsi pridelovalci, predelovalci in distributerji
rastlin s seznama VA uradno registrirani.

Če so rezultati fitosanitarnih pregledov zdravstvenega stanja na mestu pridelave
zadovoljivi, nosijo rastline in rastlinski proizvodi označbo (rastlinski potni list), ki je
prilagojena vrsti proizvoda, z namenom, da se zagotovi sledljivost premeščanja rastlin
znotraj države. Tako na notranjem trgu rastlinski potni list nadomesti fitosanitarno
spričevalo. Rastlinski potni list se izda za skupino rastlin ali rastlinskih proizvodov s
seznama VA, identičnih glede vrste, sorte, časa in mesta pridelave, ki so namenjene
enemu uporabniku oziroma kupcu.

Rastlinske potne liste lahko poleg uprave in izvajalcev javnih pooblastil izdaja tudi
registrirani pridelovalec oziroma uvoznik rastlinskega blaga s seznama VA sam, če ima
za to dovoljenje uprave in če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti. Še posebej
mora skrbeti za redno opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin in izvajanje ukrepov
za varstvo rastlin, skrbeti za vodenje evidenc in hranjenje dokumentacije, kar posredno
zagotavlja, da rastline, pridelane na mestu pridelave, ustrezajo določbam tega zakona.

Uradni zdravstveni pregled rastlin s seznama VA na mestu pridelave pa opravi najmanj
enkrat letno tudi fitosanitarni inšpektor (za kmetijske rastline) ali gozdarski inšpektor (za
gozdne rastline). Pristojni inšpektor redno nadzoruje mesto pridelave in izdajanje
rastlinskih potnih listov, najmanj enkrat letno opravi fitosanitarni pregled, seveda pa ima
pravico izvajati naključne fitosanitarne preglede, preverjati mesto pridelave in
dokumentacijo, če presodi, da je to potrebno.

Vrste in vsebina rastlinskih listov je predpisana s podzakonskim predpisom, prav tako
rok njegove hrambe s strani izdajateljev in prejemnikov.

7.1.4 Biotično varstvo rastlin

Določbe o biotičnem varstvu rastlin obravnavajo le tiste vrste organizmov, ki se lahko
sami razmnožujejo in se jih uporablja za zatiranje bolezni in škodljivcev na rastlinah
(živi naravni sovražniki, antagonisti, kompetitorji ali drugi organizmi). Posebej je
opredeljeno ravnanje za avtohtone in tujerodne vrste teh organizmov ter pogoji njihove
uporabe.

Uprava na podlagi tega zakona in v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje
narave, vodi upravne postopke za izdajo dovoljenja za uvoz in uporabo zadevnih
organizmov, na podlagi predpisanih listin presoja glede vnosa in sproščanja ter o tem
vodi evidenco. Natančneje so odgovornosti v procesu uvoza in sprostitve organizmov
za biotično zatiranje pri naseljevanju in doseljevanju tujerodnih vrst organizmov iz
živalskega sveta, predvsem žuželk, predpisane v podzakonskem aktu.

Zakon ne obravnava drugih tehnik zatiranja škodljivih organizmov, ki se včasih štejejo

46


za biotično varstvo npr. odpornih gostiteljskih rastlin, kemičnih snovi, ki spreminjajo
vedenjske vzorce, genetsko modificiranih organizmov, toksičnih snovi mikroorganizmov
in drugih biotičnih proizvodov.

7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in
informacij

Uprava mora poskrbeti za vodenje evidenc škodljivih organizmov s seznamov, kot tudi
drugih neobičajnih pojavov in izbruhov škodljivih organizmov v državi. Pod nadzorom
pa mora imeti tudi vnos tujerodnih organizmov za biotično varstvo in vnos škodljivih
organizmov v znanstvene in raziskovalne namene.

Evidence škodljivih organizmov so bistveni sestavni deli informacij, ki se uporabljajo pri
ugotavljanju statusa škodljivega organizma na nekem območju. Informacije v zvezi s
statusom škodljivih organizmov so potrebne za analize nevarnosti škodljivih
organizmov, za izoblikovanje in izpolnjevanje uvoznih predpisov ter za uvedbo in
vzdrževanje neokuženih območij, ki po predpisanem postopku lahko dobijo status
varovanega območja.

Uprava lahko tako zastavljeno zbiranje podatkov o statusu škodljivih organizmov
obvladuje samo s pomočjo informacijskega sistema, v katerega je potrebno povezati
različne aplikacije. Za zajemanje podatkov, vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk,
analiziranje in sprejemanje ukrepov zdravstvenega varstva rastlin mora imeti dostop do
podatkov, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni in drugi organi, javni zavodi,
agencije in druge pooblaščene organizacije.

Prav tako uprava na mednarodni ravni izmenjuje podatke in informacije v skladu z
mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

O vsakem pojavu ali izbruhu kot tudi o novo ugotovljenem statusu škodljivega
organizma in proti njem izvedenih ukrepih je potrebno obvestiti pogodbenice po
mednarodni konvenciji IPPC in Evropsko organizacijo za varstvo rastlin EPPO, o
zadržanjih pošiljk rastlinskega blaga zaradi škodljivih organizmov pa tudi zadevne
države pošiljateljice in Komisijo Evropske Unije. Po sporazumu WTO-SPS in konvenciji
IPPC je potrebno v državi pogodbenici določiti uradno informacijsko točko, ki v takih
primerih pošilja in sprejema uradna obvestila (notifikacija) po hitrem postopku preko
elektronske ali druge hitre pošte. Priporočajo tudi objavo informacijskih točk in
notifikacij na WEB straneh svetovnega spleta.

7.1.6 Stroški in pristojbine

Zakon predpisuje plačevanje stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju zdravstvenega
varstva rastlin. Ti stroški bremenijo pravne in fizične osebe, ki pridelujejo in trgujejo z
rastlinami in s svojim delovanjem povzročajo širjenje škodljivih organizmov. Gre
predvsem za stroške laboratorijskih preiskav vzorcev rastlin, odrejenih ukrepov za
preprečevanje širjenja škodljivih organizmov kot so npr. dezinsekcija, dezinfekcija,
deratizacija ali uničenje rastlin, in stroški tečajev obveznega strokovnega usposabljanja
za nekatere registrirane imetnike rastlin. Zakon predvideva tudi izjeme, za katere se
sredstva v celoti ali delno plačajo iz proračuna.

47

NACIONALNI PREDPISI

Za obvezne fitosanitarne preglede, ki so določeni po tem zakonu, zlasti ob uvozu,
izvozu, tranzitu, pred premeščanjem in na mestu pridelave, se plačujejo pristojbine,
prav tako za uradne dokumente, ki se pri tem izdajajo.

7.1.7 Odškodnine

Zakon določa možnost izplačila odškodnine imetniku uničenih rastline, katerih uničenje
je bilo odrejeno zaradi delovanja škodljivega organizma. Imetnik je do odškodnine
upravičen, kadar so izpolnjeni predpisani pogoji in kadar pridelovalec ali predelovalec
izpolni obveznosti iz zakona glede pregledovanja in sporočanja pojava škodljivega
organizma. Višino, način in postopek ugotavljanja odškodnine kot tudi primere, v
katerih se le-ta izplačuje, predpisuje podzakonski predpis.

Uvozniki in distributerji ne morejo uveljavljati odškodnine, saj so bile njihove morebiti
uničene rastline pridelane v drugi državi članici EU ali pa v tretji državi (tako
označujemo vse države, ki niso članice EU). Zato morajo škodo uveljavljati pri
dobavitelju rastlinskega blaga.

7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin

V tem poglavju je podrobneje opredeljena javna služba zdravstvenega varstva rastlin v
kmetijstvu. Zakon omogoča pooblaščanje usposobljenih oseb v okviru opravljanja
nalog javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je zanje dolžna organizirati
njihovo usposabljanje in ga tudi usmerjati po enotnih metodah in sredstvih, kot jih pri
izvajanju zakonodaje uporablja fitosanitarna inšpekcija.

V okviru javne službe se izvajajo naloge, ki so pri zagotavljanju zdravstvenega varstva
rastlin v državi v širšem javnem interesu. To so zlasti naloge s področja opazovanja in
napovedovanja škodljivih organizmov, kot je zbiranje meteoroloških, biotičnih in drugih
podatkov, izvajanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivih
organizmov, dajanje strokovnih mnenj, izvajanje dezinfekcije in dezinsekcije, izvajanje
strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter opravljanje raziskovalne in razvojne
dejavnosti s področja zdravstvenega varstva rastlin.

Z organiziranjem javne službe se zlasti natančneje določa pogoje za izvajanje
dejavnosti, natančneje opredeljuje finančna sredstva in časovni okvir, določa
obveznosti ter vodi nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad izvajanjem predpisov s
področja po tem zakonu opravlja pristojna inšpekcija. Za izvajanje strokovnega
nadzora nad opravljenim delom pa je pristojna Uprava.

48


BIP- cestni
BIP – letališče BRNIK BIP GRUŠKOVJE
Š
BIP
BIP – pošta LJUBLJANA

BIP – cestni
OBREŽJE
BIP BIP – železniški
DOBOVA
BIP – luka KOPER BIP
Ž
BIP
BIP – cestni
BIP
JELŠANE
Š

Slika 1: Teritorialna organiziranost nadzora v Sloveniji z označenimi mejnimi vstopnimi
točkami (BIP – Border Inspection Posts).

7.1.9 Javna pooblastila

Zakon omogoča dodelitev javnih pooblastil za opravljanje določenih uradnih nalog tudi
drugim organizacijam ali posameznikom, vendar pod posebej določenimi pogoji glede
strokovne usposobljenosti in osebne odgovornosti pri opravljanju z javnimi pooblastili
določenih nalog.

Ob pojavu ali izbruhu škodljivega organizma je v državi potrebno sprejeti odločitve, ki
morajo temeljiti na strokovnih podlagah, ki zahtevajo visoko usposobljene strokovnjake
in raziskovalce biotehniških ved, ki poznajo tudi fitosanitarne predpise in mednarodne
standarde.

Uprava lahko z javnim pooblastili podeli izvajanje stalnega nadzora škodljivih
organizmov, opravljanje fitosanitarnih pregledov, izvajanje laboratorijskih preiskav
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike
karantenskih škodljivih organizmov s seznamov IA, IIA, IB in IIB; izdelavo strokovnih
podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih
območij in varovanih območij, vodenje registra, izvajanje ukrepov, pripravo in izdajanje
rastlinskih potnih listov, izdelavo poročil in vodenje informacijskega sistema ter
zastopanje v mednarodnih organih in organizacijah s področja.

49

NACIONALNI PREDPISI

7.1.10 Društva na področju

V tem poglavju so določeni pogoji za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu. Če društvo izvaja dejavnosti na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki
presegajo uresničevanje interesov članov društva, mu lahko minister z odločbo podeli
status društva, ki deluje v javnem interesu. Tak status ima trenutno Društvo za varstvo
rastlin Slovenije. Na ta način je društvu omogočeno, da za izvajanje svojih dejavnosti
na področju zdravstvenega varstva rastlin pridobi tudi sredstva iz proračuna Republike
Slovenije.

7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin

Svet za zdravstveno varstvo rastlin je najvišje strokovno in posvetovalno telo na
področju zdravstvenega varstva rastlin, ki daje pobude in predlaga programe za
izvajanje novih dejavnosti v zdravstvenem varstvu rastlin. Sestavljajo ga strokovnjaki s
tega področja iz različnih slovenskih upravnih, izobraževalnih in znanstvenih inštitucij.
Ustanovi ga minister, ki tudi določi njegovo sestavo in način dela. Pod okriljem Sveta
lahko delujejo strokovne skupine za posamezno problematiko varstva rastlin.

7.1.12 Pristojnosti državnih organov

V tem delu zakona so določene pristojnosti vlade, ministra, uprave in inšpekcije.

Zakon določa Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije kot osrednji odgovorni
organ za zdravstveno varstvo rastlin v državi, za koordinacijo in izmenjavo informacij
med organi Republike Slovenije, javnimi službami, imetniki rastlin in vsemi, ki jih
zadeva varstvo rastlin ter ki zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih delovnih
telesih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin.

Uprava predvsem skrbi za izvajanje stalnega nadzora rastočih rastlin, vključno z
obdelanimi površinami (med drugim sem spadajo polja, nasadi, drevesnice, vrtovi,
rastlinjaki in laboratoriji), kot tudi v skladiščih ali med prevozom, predvsem s ciljem
poročati o pojavu, izbruhu in širjenju škodljivih organizmov ter obvladovati te škodljive
organizme. Uprava lahko tudi pooblasti izvajalce za dezinsekcijo ali dezinfekcijo pošiljk
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov v mednarodnem
prometu, da se izpolnijo fitosanitarne zahteve. Skrbi za varovanje ogroženih območij
ter določanje, ohranjanje in stalni nadzor območij, na katerih ni škodljivih organizmov,
in območij z majhno razširjenostjo škodljivih organizmov. Uprava skrbi tudi za izvajanje
analiz nevarnosti škodljivih organizmov ter za usposabljanje in izpopolnjevanje
zaposlenih v državni organizaciji za varstvo rastlin.

Posebej so določeni tudi ukrepi predstojnika Uprave, ki lahko zaradi preprečevanja
vnašanja in širjenja škodljivih organizmov iz drugih držav in njihovega zatiranja v
Republiki Sloveniji, z odločbo začasno omeji ali prepove premeščanje, uvoz ali tranzit
posameznih vrst rastlin ali odredi, da je določen del Republike Slovenije pod posebnim
nadzorom, dokler ne mine nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v državi oziroma
določi druge ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, opravljajo fitosanitarni (mejna vstopna mesta in v notranjosti, razen v gozdu) in
gozdarski inšpektorji (v gozdovih in prostorastočih gozdnih drevesih v naravnih
sestojih). Pritožba zoper odločbo fitosanitarnega in gozdarskega inšpektorja ne zadrži
izvršitve odločbe.

50


Zakon določa tudi pogoje za imenovanje inšpektorja. Inšpektorji morajo poleg splošnih
pogojev za imenovanje po zakonu o upravi ter po zakonu o gozdovih izpolnjevati tudi
pogoje po tem zakonu. Predvsem morajo opraviti strokovni izpit s področja
zdravstvenega varstva rastlin. S tem pridobijo posebno strokovno znanje, ki je
potrebno za opravljanje nadzora nad izvajanjem tega zakona. Inšpektorji morajo v
službenem času pri opravljanju inšpekcijskega dela obvezno imeti inšpekcijsko
izkaznico.

7.1.13 Kazenske določbe

Za učinkovito izvajanje zakona so v tem poglavju določeni prekrški in globe, ki jih
morajo poravnati pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, njihove odgovorne
osebe in posamezne fizične osebe v primerih kršenja določb tega zakona. Določbe so
usklajene z zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

51

NACIONALNI PREDPISI

8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz

8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest

Uredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih pogojih za izvajanje
inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04)

Uredba vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998
o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer
tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za
katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v
kraju destinacije (UL L 126, 28.04.1998, p. 26-28).

Uredba določa vstopna mesta, preko katerih se lahko v Skupnost vnašajo pošiljke, za
katere je obvezen fitosanitarni pregled:
- za železniški promet: Dobova;
- za cestni promet: Gruškovje, Jelšane in Obrežje;
- za pomorski promet: Luka Koper;
- za zračni promet: Letališče Ljubljana - Brnik;
- za poštni promet: Pošta Ljubljana.
Uredba določa tudi minimalne pogoje za izvajanje fitosanitarnih pregledov glede
usposobljenosti fitosanitarnih inšpektorjev, glede objektov, opreme in delovnega časa
ter druge pogoje na vstopnih mestih.
Fitosanitarni inšpektorji morajo biti strokovno in tehnično usposobljeni ter imeti dostop
do primernih objektov, ustrezne opreme in ustreznih delovnih pripomočkov. Objekti
morajo biti primerno osvetljeni in opremljeni glede na vrsto vstopnega mesta oziroma
vrsto pošiljk (cestne, železniške, ladijske, letalske, poštne, potniške ali kontejnerske
pošiljke). Oprema mora zajemati inšpekcijsko delovno mizo, opremo za vizualne
preglede, dezinfekcijo prostorov in opreme, jemanje in pripravo uradnih vzorcev ter
administrativne pripomočke za komunikacijo in kopiranje dokumentov.

8.2 FITO-pravilnik

Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih
organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni
list RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07)

Pravilnik skupaj z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) vsebinsko
povzema Direktivo Sveta 2000/29/ES, z dne 8. maja 2000, o varstvenih ukrepih proti
vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti
njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z
direktivami: 2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES,
2003/22/ES, 2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES,
2005/16/ES, 2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES,
2008/109/ES in 2009/7/ES).

Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona glede:
- ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih

52


proizvodov in nadzorovanih predmetov na območju Republike Slovenije kot dela
Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost);
- seznamov škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, na katere se ti ukrepi nanašajo;
- postopkov ob uvozu, izvozu in tranzitu ter način uradnega pregleda;
- oblike in vsebine fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni
izvoz;
- vsebine vloge in pogoje za izdajo fitosanitarnih spričeval;
- ukrepov v primeru neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev.

Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem 15
Režim pri uvozu.

8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu

Pravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje pregledov
istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izven
vstopnih mest (Uradni list RS, št. 142/04)

Pravilnik vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra
2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko
opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in
podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20).

Za pošiljke rastlin iz tretjih držav je obvezen fitosanitarni pregled, ki zajema pregled
dokumentacije, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled. Ta se praviloma opravi na
prvem vstopnem mestu v Skupnost. Pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo ohranjanje
istovetnosti pošiljk in varstvo pred širjenjem škodljivih organizmov do zaključka
carinskih postopkov, in ob predhodnem dogovoru med pristojnimi fitosanitarnimi organi
vstopnega in namembnega mesta oziroma med pristojnimi fitosanitarnimi organi dveh
držav članic, pa se pregled istovetnosti in zdravstvenega stanja lahko opravi tudi na
uradno odobrenem mestu, ki je lahko:
- prostor fitosanitarne inšpekcije namembnega območja,
- prostor v njegovi bližini, določen ali odobren s strani carinske in fitosanitarne
uprave,
- namembni kraj, odobren s strani carinske in fitosanitarne uprave.

Pravilnik tako določa:
- splošne in druge pogoje za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih
pregledov pošiljk rastlin iz tretjih držav, na uradno odobrenih mestih v notranjosti
Skupnosti, da se ohrani istovetnosti pošiljk in prepreči širjenje škodljivih
organizmov do zaključka carinskih postopkov;
- pogoje glede tehnične in prostorske ustreznosti teh mest;
- vsebino vloge za prijavo in postopek uradne odobritve teh mest;
- obrazec dokumenta, ki spremlja nepregledano pošiljko rastlin od vstopnega mesta
do uradno odobrenega mesta (fitosanitarna napotnica);
- sodelovanje med pristojnimi organi (fitosanitarna inšpekcija in carinska služba) na
vstopnem mestu in kraju namembnosti;
- vodenje evidenc in obveščanje.

53

NACIONALNI PREDPISI

Fitosanitarna uprava RS v sodelovanju s Carinsko upravo RS uradno odobri skladišča
slovenskih uvoznikov na podlagi njihove vloge in zapisnika pristojnega fitosanitarnega
inšpektorja, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev glede ustreznosti prostorov.

FURS uradno odobri tudi prostore blagovno carinskih izpostav, ki jih CURS uporablja
za opravljanje carinskih postopkov, in prostore uvoznikov, ki imajo od CURS dodeljen
status »pooblaščenega prejemnika« v skladu s carinskimi predpisi.

Nepregledano pošiljko mora do uradno odobrenega mesta spremljati fitosanitarna
napotnica, ki jo v sodelovanju z uvoznikom izpolnijo fitosanitarni organi vstopnega in
namembnega mesta. Uvoznik je dolžan zagotoviti izpolnjevanje zahtev glede
transporta in skladiščenja pošiljke, ki onemogočajo širjenje škodljivih organizmov in
zagotavlja istovetnost pošiljke (embalaža pošiljke in prevozno sredstvo morata biti
zaprta oziroma zapečatena). Uvoznik je dolžan pošiljko predhodno pisno prijaviti v
pregled pristojni fitosanitarni inšpekciji na namembnem kraju in v času od prihoda
pošiljke na vstopno mesto do zaključka carinskih postopkov na uradno odobrenem
mestu sodelovati s pristojnimi organi ter se ravnati po njihovih navodilih.

8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk

Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki
predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS,
št. 13/02 in 40/04)

Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o
postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja
neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37).

V primeru, da pristojni fitosanitarni organi Republike Slovenije na vstopnem mestu
zadržijo pošiljko rastlin, ki prihaja iz tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v
Skupnost, je potrebno o tem takoj obvestiti osrednji odgovorni organ (FURS), ostala
vstopna mesta v Republiki Sloveniji, Evropsko Komisijo in druge države članice. Za
zadržano pošiljko se odredijo predpisani ukrepi (odprava pomanjkljivosti, odredba
karantene, tretiranje, uničenje ali prepoved uvoza).

Pravilnik določa postopek in način obveščanja ter obrazec obvestila v primeru
zadržanja. Fitosanitarna inšpekcija, ki je na vstopnem mestu zadržala pošiljko, o tem
takoj oziroma najkasneje v roku dveh dni obvesti preostala vstopna mesta RS, vodjo
fitosanitarne inšpekcije in FURS. Obveščanje se opravi po elektronski ali drugi hitri
pošti. Inšpektorat izpolni predpisan obrazec obvestila o zadržanju in ga posreduje
FURS. FURS v imenu državne organizacije za varstvo rastlin izda obvestilo o
zadržanju in ga posreduje pristojnim organom države izvoznice, državam članicam EU,
Evropski Komisiji ter Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO).

8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene

Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov,
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne,
raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin (Uradni list RS,
št. 69/01 in 40/04)

54


Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o
določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES,
vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih
območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana
različica; UL L 158, 18.06.2008, p. 41–55).

Škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, katerih vnos je
načeloma prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne fitosanitarne
zahteve, se lahko vnaša v poskusne, raziskovalne ali žlahtniteljske namene, če so za
tak vnos predhodno izpolnjeni določeni pogoji glede strokovne in tehnične
usposobljenosti znanstvenih in raziskovalnih organizacij, ki želijo uvoziti tak material.
Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje«, ki ga izda FURS, država
izvora pa s sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v
karantenskih razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma
ga podvreči strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen
sprostitvi iz karantene.

Pravilnik predpisuje:
- pogoje, pod katerimi se lahko v poskusne, raziskovalne in žlahtniteljske namene v
Republiko Slovenijo uvozi ali znotraj nje premešča določene škodljive organizme,
rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete (material), katerih uvoz ali
premeščanje je sicer prepovedano ali omejeno;
- pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, ki jih morajo izpolnjevati
znanstvene in raziskovalne organizacije za uvoz ali premeščanje materiala;
- podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenja za uvoz oziroma premeščanje
materiala;
- obliko in vsebino predhodnega soglasja za uvoz oziroma premeščanje materiala;
- obveznosti organizacij, ki uporabljajo material.

8.6 Pravilnik o pristojbinah

Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list
RS, št. 142/04 in 93/05)

Pristojbine so prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačujejo na poseben
račun. S tem pravilnikom se določa višina pristojbin za redne fitosanitarne preglede, ki
so predpisani za določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali proizvajajo na območju Republike Slovenije.
Določa se tudi višina pristojbin za dokumente, ki se pri teh pregledih izdajajo, kot na
primer za fitosanitarna spričevala ali druga potrdila o zdravstveni ustreznosti rastlin.

Višina pristojbine je odvisna od vrste in količine rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov ter od namena pregleda. Vsak pregled zajema preverjanje
dokumentov, preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin. V pristojbino je
vključeno delo preglednika, oprema za fitosanitarni pregled, jemanje vzorcev,
laboratorijsko testiranje ter administrativna opravila.

Uvozne pristojbine pa so predpisane s strani Evropske Skupnosti in so enotne za vso
Skupnost. Predpisuje jih Direktiva Sveta 2002/89/ES z dne 28. novembra 2002 o
spremembah Direktive 200/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov,

55

NACIONALNI PREDPISI

škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v
Skupnost (UL L št. 355 z dne 30.12.2002, str.45).). Države članice morajo skladno z
omenjeno direktivo zagotoviti enotno pobiranje uvoznih fitosanitarnih pristojbin za vse
pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so na seznamu
V.B Direktive Sveta 2000/29/ES.

Pristojbine za obvezne fitosanitarne preglede pri domači pridelavi in izvozu so predmet
nacionalne zakonodaje.

Pri izvozu in ponovnem izvozu pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov v tretje države, se pristojbina plača za fitosanitarni pregled in izdajo
fitosanitarnega spričevala, vendar se pregled opravi in spričevalo izda le, če država
uvoznica to zahteva.

Na notranjem trgu Evropske skupnosti se pristojbina plača za fitosanitarne preglede, ki
jih je potrebno opraviti na mestih pridelave oziroma predelave pri registriranih imetnikih
pred premeščanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s
seznama V.A Direktive Sveta 2000/29/ES, za katere je potrebno izdajati rastlinske
potne liste.

56


9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list

9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje
rastlinskih potnih listov

Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov za namene zdravstvenega varstva
rastlin in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 94/05 in 54/07)

Pravilnik vsebinsko povzema evropsko zakonodajo s področja registracije imetnikov
rastlin in rastlinskih proizvodov ter izdajanja rastlinskih potnih listov pri njihovem trženju
znotraj Evropske unije, in sicer:
- Direktivo Komisije št. 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo
(UL L št. 344 z dne 26.11.1992, str. 38),
- Direktivo Komisije št. 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v
delu A priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali
distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem
registru (UL L št. 205 z dne 17.08.1993, str. 22),
- Direktivo Komisije št. 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske
potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih
proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih
postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih
postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 08.01.1993, str. 22),
spremenjene z direktivo Komisije 2005/17/ES o spremembi nekaterih določb
Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. UL L št. 57 z dne
03.03.2005, str. 23).

Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona, da morajo biti zaradi
zagotavljanja učinkovitega sistema zdravstvenega varstva rastlin znotraj EU, predvsem
zdravstvenih pregledov rastlin na mestu njihove pridelave, predelave in distribucije,
imetniki določenih rastlin uradno registrirani.

V register morajo tako biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in
rastlinskih proizvodov s seznama VA, uvozniki rastlin in rastlinskih proizvodov s
seznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedeni na seznamu VA in ki
lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje (pridelovalci in distribucijski centri
jedilnega krompirja in plodov citrusov). Za rastline in rastlinske proizvode s seznama
VA je potrebno izdajati tudi rastlinske potne liste, ki potrjujejo zdravstveno stanje rastlin
in omogočajo njihovo sledljivost na evropskem trgu. Rastlinski potni list se izda za
skupino rastlin ali rastlinskih proizvodov s seznama VA, identičnih glede vrste, sorte,
časa in mesta pridelave, ki so namenjene enemu uporabniku oziroma kupcu.

Pravilnik določa sledeče:
- glede registracije: zavezance za vpis v register in kriterije glede izjeme od vpisa;
pogoje za vpis ali izbris iz registra; obrazce in vsebino vloge; vzpostavitev, vsebino
in način vodenja registra ter obveznosti registriranih imetnikov;
- glede rastlinskih potnih listov: pogoje, obrazce in vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov; obliko, vsebino in vrste rastlinskih
potnih listov ter postopek in pogoje pri njihovi izdaji in namestitvi; obveznosti
imetnikov pri izdajanju rastlinskih potnih listov in kupcev rastlin, ki jih spremlja
rastlinski potni list;

57

NACIONALNI PREDPISI

- glede fitosanitarnega in inšpekcijskega nadzora: način fitosanitarnih in inšpekcijskih
pregledov ter ukrepov pri registriranih imetnikih in pri izdajanju rastlinskih potnih
listov.

Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem
II. Splošni del zdravstvenega varstva rastlin, v točki 2. Registracija in v točki 3.
Rastlinski potni list.

9.2 Pravilnik o pristojbinah

Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list
RS, št. 142/04 in 93/05) – opisan v poglavju 8.6.

9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru

Pravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih sistematičnih raziskav na
posebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št. 91/03 in 82/05)

Pravilnik vsebinsko povzema sledeče evropske predpise:
- Direktivo Komisije št. 93/51/EGS o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205
z dne 17.08.1993, str. 24);
- Direktivo Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za
popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z
dne 29.8.1992, str. 37) in
- Direktivo Komisije št. 2001/32/ES z dne 8. maja 2001 o priznavanju varovanih
območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo
rastlin in razveljavitvi Direktive 92/76/EGS (UL L št. 127 z dne 9.5.2001, str. 38), z
vsemi spremembami.

Varovano območje je območje Evropske unije s posebnim statusom varovanja zdravja
rastlin. To je območje, ki je izpostavljeno posebnemu tveganju za zdravje rastlin in je
zato varovano s posebnimi oziroma strožjimi predpisanimi ukrepi kot ostala območja
EU. Določi se kot neokuženo območje ali območje z nizko stopnjo pojavljanja škodljivih
organizmov, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih, kljub ugodnim
razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni
škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub
dejstvu, da ti organizmi tam niso ustaljeni.

Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih kljub ugodnim
razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje,
mora Uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in
sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano
območje priznano. Na varovanem območju, na katerem obstaja nevarnost, da se bo
določen škodljivi organizem ob ugodnih ekoloških pogojih naselil na določenih rastlinah
in če ta organizem ni ustaljen v Republiki Sloveniji, izvajanje sistematičnih raziskav ni
obvezno.

Pravilnik določa postopek za pridobitev statusa varovanega območja, podrobnejše
pogoje za izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, zahteve za premeščanje določenih

58


rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovanem območju in
preko varovanega območja ter seznam varovanih območij.

Seznam varovanih območij in obdobja veljavnosti varovanih območij je dosegljiv pri
Upravi in na njeni spletni strani. Republika Slovenija ima trenutno priznani dve varovani
območji:
– za hrušev ožig (Erwinia amylovora) do 31. marca 2010: celotno ozemlje RS razen
gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije;
– za belo krompirjevo ogorčico (Globodera pallida): celotno ozemlje RS.

10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih
organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah

– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga
(Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07)
– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo
povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in
30/07)
– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme
European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07)
– Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive
Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in 88/07)
– Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja
kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS,
št. 111/06)
– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve
uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in
Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnik
o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, Uradni list RS
31/04)
– Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za
zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)
– Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za
zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)
– Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega
raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic
(Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone ) (Uradni list
RS, št. 51-3680/98)
– Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja pepino
mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04)
– Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove
ogorčice (Uradni list RS, št. /09)

Kadar pride do izbruhov ali celo do razširitve karantenskih škodljivih organizmov na
območju Slovenije,je potrebno zagotoviti tako stopnjo fitosanitarnega nadzora, da se
vsaj seme, sadike in razmnoževalni material premešča in trži neokužen. Zato so za
doseganje predpisanih posebnih zahtev direktive 2000/29/ES, ki predstavljajo
minimalno stopnjo skladnosti materiala na skupnem trgu EU, potrebni dodatni

59

NACIONALNI PREDPISI

nacionalni ukrepi. Pri pripravi takih pravilnikov o ukrepih uporabljamo načela za
vzpostavitev neokuženega mesta pridelave v skladu z mednarodnim standardom za
fitosanitarne ukrepe ISPM-10 organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih
narodih (http://www.furs.si/law/FAO/ZVR/SVN/ISPM_10.pdf). Standard opisuje zahteve
za vzpostavitev in uporabo neokuženih mest pridelave in neokuženih enot pridelave kot
ravnanja v primeru nevarnosti škodljivega organizma, da bi bile izpolnjene fitosanitarne
zahteve za izdajo fitosanitarnih spričeval in uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov v drugo državo. Ker je v trgovini med državami članicami EU
fitosanitarno spričevalo nadomestil rastlinski potni list, predlog pravilnika o ukrepih za
preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice uvaja fitosanitarne ukrepe,
ki bodo omogočili tako izdajo rastlinskih potnih listov za premeščanje v države EU kot
fitosanitarnih spričeval za izvoz v tretje države (npr. Hrvaško). To je z ekonomskega
vidika slovenskega gospodarstva izjemnega pomena, saj se tako zagotavljajo pogoji za
vstop na tuje trge.

Standard ISPM 10 je bil takoj po sprejemu v letu 1999 uporabljen v slovenskem
predpisu o obvladovanju šarke koščičarjev (sprejeta odredba leta 1999), nato hmeljeve
uvelosti (od leta 2001), fitoplazme koščičarjev ESFY (od 2004), hruševega ožiga
pečkarjev (od leta 2004), torej pri škodljivih organizmih, ki so na delu Slovenije navzoči
in bi njihov prenos na seme in sadilni material povzročil nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin in družbeno-gospodarsko škodo. Vsi ti predpisi uporabljajo:
- inštrument predhodne prijave lokacije saditve pred pričetkom rastne dobe,
- uradno pregledovanje zdravja rastlin med rastno dobo in
- na koncu rastne dobe potrditev izpolnjevanja posebnih zahtev pridelanih rastlin
v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in pravilnikom, ki ureja
registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih
listov.

V vrstnem redu alinej si sledijo postopki na terenu samem, saj ISPM 10 navaja
definicije (varovalni pas, mesto pridelave, sistematična raziskava…), ki smo jih prenesli
z zakonom ZZVR-1 in drugimi fitosanitarnimi predpisi v slovenski sistem varovanja
zdravja rastlin. ISPM 10 opisuje kriterije za ukrepe, ki se nanašajo na biologijo
škodljivega organizma, na značilnosti mesta pridelave, na operativne zmožnosti
pridelovalca ter na zahteve in odgovornosti Državne organizacije za varstvo rastlin
(NPPO). V skladu s pravilniki imajo pridelovalci možnost pridobiti tak status
neokuženih mest pridelave. Seveda pa v primeru, da se na potrjenem neokuženem
mestu pridelave med rastno dobo odkrije okužba, mu fitosanitarni inšpektor statusa
neokuženega mesta pridelave, na podlagi katerega ali imetnik izdaja rastlinske potne
liste, na koncu rastne dobe ne more potrditi.

Zato je v pravilnike vpeljan inštrument izjemnega dovoljenja oziroma umika
prepovedi premeščanja, podane ob razmejitvi žarišča z odločbo FURS, da se v
skladu s 46. členom zakona ZZVR-1 lahko izda rastlinski potni list za preostale rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ni
nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Ta izjema je vpeljana na podlagi direktive
2000/29/ES za primere, če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi, da je del rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih pridelujejo, predelujejo ali
uporabljajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci, ali je kakor koli drugače
navzoč v njihovih prostorih, okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali
II.B.

Zakon v 42. členu opredeljuje, da rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali
predelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so
fitosanitarno pregledani:

60


– zavezanci za vpis v register, če imajo za to dovoljenje Fitosanitarne uprave, ali
– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena tega zakona (t.j. fitosanitarni pregledniki), ali
– Fitosanitarna uprava.

Zakon v 41. členu opredeljuje pristojnosti fitosanitarnega inšpektorja, ki v primeru, da
se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi škodljivi organizem s seznama I.A ali II.A,
prepove premeščanje zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov ter odredi ukrepe:
– ustrezno tretiranje, ki mu sledi izdaja rastlinskega potnega lista, če se šteje, da so
pogoji
izpolnjeni zaradi tretiranja,
– dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom v območja, kjer ne predstavljajo
dodatne nevarnosti,
– dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom na mesta za industrijsko
predelavo,
– uničenje.

Zakon ne predvideva drugih pristojnosti inšpektorjev, kot je npr. izdaja izjemnega
dovoljenja. Te pristojnosti nima niti izvajalec javnih pooblastil. O izpolnjevanju posebnih
zahtev iz priloge IV.A.II direktive 2000/29/ES torej lahko uradno izjavo poda
Fitosanitarna uprava za vse primere pridelave tako standardnega kot certificiranega
materiala. Ker razpolaga z vsemi podatki razmejitev okuženih območij in lokacij mest
pridelave, lahko ob zapisnikih terenskih izvajalcev, da so bili predpisani ukrepi tudi v
praksi izvedeni, presodi, da za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane
predmete ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov
dovoli izdajo (nameščanje) rastlinskih potnih listov za pridelane rastline.

Zato je v izvedbene predpise o obvladovanju škodljivih organizmov vpeljano dajanje
izjemnih dovoljenj s strani FURS, ki ima kot osrednji odgovorni uradni organ tudi
naslednje pristojnosti (76. člen ZZVR-1):
– izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov;
– priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti pojava ali ugotovitve novih
škodljivih organizmov, izdaja strokovnih navodil in ukrepov;
– izdelava strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij,
posebej nadzorovanih območij in varovanih območij;
– izdajanje rastlinskih potnih listov;
– opravljanje fitosanitarnih pregledov;
– zagotavljanje sistema izdaje fitosanitarnih spričeval;
– opravljanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

Na vsakem rastlinskem potnem listu standardnega materiala je naveden odgovorni
organ države za sistem rastlinskega potnega lista, ki je Fitosanitarna uprava RS.
Izjema je le za uradno potrjen/certificarn material, kjer je FURS dovolila pooblaščenim
organom za potrjevanje (v tem primeru Kmetijskemu inštitutu Slovenije) izpis imena
svoje institucije, ki je pod strokovnim nadzorom uprave. Tako lahko v Sloveniji
zagotavljamo zdravstveno varstvo rastlin, ki je kot sistem mednarodno priznan in
preverjen s strani evropske inšpekcije Urada za hrano in veterino Evropske Komisije
(konkretno rastlinski potni list v septembru 2005, celoten sistem delovanja državne
organizacije za varstvo rastlin pa marca 2009). Le zaupanja vreden sistem
fitosanitarnega nadzora pa omogoča pridelovalcem in vsem, ki so vpleteni v trgovanje
z rastlinami in rastlinskimi proizvodi, nemoteno obratovanje in poslovanje v domačem
in mednarodnem prostoru.

61

DEFINICIJE POJMOV

11 SPREJEMANJE PREDPISOV

11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji

Za vpogled v uradne objave predpisov Evropske unije obiščite spletno stran http://eur-
lex.europa.eu/sl/index.htm. EUR-Lex ponuja neposredni brezplačni dostop do prava
Evropske Unije. Sistem omogoča vpogled v Uradni list Evropske unije in med drugim
vključuje tudi pogodbe, zakonodajo, sodno prakso in zakonodajne predloge.

Zakonodajne naloge imajo v Evropski uniji tri institucije:
– Evropski parlament
– Svet EU in
– Evropska komisija.

Slovenija je v od januarja do junija 2008 prvič predsedovala Svetu EU. Slovensko
predsedstvo Sveta EU je posebno pozornost namenilo predstavljanju Sveta EU v stikih
z drugimi institucijami EU, s poudarkom na sodelovanju z Evropskim parlamentom in
Evropsko komisijo. Pri tem je Slovenija predstavljala stališča Sveta EU v t. i. trialogu z
omenjenima evropskima institucijama.

Evropska komisija ima na področjih prvega stebra EU izključno pravico do
zakonodajne pobude (pripravi vse zakonadajne predloge), zato je del dnevnega
reda dela Sveta EU predvsem odvisen od dinamike njenega dela.

Ena od pomembnejših nalog predsedujoče države je predstavljanje Sveta EU v odnosu
do Evropskega parlamenta in tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom kot
sozakonodajalcem v zakonodajnem postopku. Predsednik Vlade RS, ministri, državni
sekretar za evropske zadeve in državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v
vlogi ministra za razvojno sodelovanje so tako sodelovali v razpravah na plenarnih
zasedanjih ter zasedanjih odborov v Evropskem parlamentu. Ministri in državni
sekretarji so Svet EU zastopali tudi v trialogih, tj. srečanjih z Evropskim parlamentom in
Evropsko komisijo, kadar je bilo treba usklajevati stališča v zakonodajnem postopku
soodločanja. Ministri so predsedujoči sestavam Sveta EU in smejo edini sodelovati na
plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta.

Preden pa pridejo predpisi v potrditev na sestanke na visokem političnem nivoju, so
usklajeni na delovnih skupinah Sveta, kjer sodelujejo predstavniki držav članic s
tehničnega nivoja (strokovnjaki z ministrstev in drugih uradnih organov).

Aktivne delovne skupine Sveta za zdravje rastlin so:
– Delovna skupina vodij fitosanitarnih služb (F.18; AGRI 404 / PHYTOSAN 18 /
Working Party of Chief Plant Health Officers)
– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Varstvo in uradni pregledi
(F.19.a; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Protection
and Inspection)
– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Razmnoževalni in sadilni
material (F.19.b; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health:
Propagating And Planting Materials)
– Delovna skupina za zdravje rastlin: Roosendaalska skupina (F.19.c; AGRI 405 /
PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Roosendaal Group)

62


Sedanji način predsedovanja Svetu EU bo v veljavi do uveljavitve Lizbonske
pogodbe. Po njenem podpisu 13. decembra 2007 je bila glavna naloga držav članic v
letu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov. Državni zbor RS je Lizbonsko
pogodbo ratificiral 29. januarja 2008. Do konca slovenskega predsedovanja je
Lizbonsko pogodbo ratificiralo 19 držav članic, do junija 2009 pa vse razen Nemčije,
Poljske, Češke in Irske, ki je edina država članica, katere državljani so o ratifikaciji
Lizbonske pogodbe odločali na referendumu in je 12. junija 2008 ratifikacijo zavrnila.

11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije

Evropska komisija ima 24 generalnih direktoratov (Directorate General - DG), med
katerimi je za zdravje rastlin pristojen Generalni direktorat za zdravje in varstvo
potrošnikov (DG Health and Consumers, pogosto se uporablja okrajšava DG SANCO,
iz Sante & Consomateur).

Ta direktorat je razdeljen v več enot (od A do F; glej sliko 2). Za zdravje rastlin je
pomembna enota E (Varnost prehranske verige), ki je razdeljena na 5 podenot.
Zdravje rastlin spada v podenoto E.1 (Biotehnologija in zdravje rastlin).

V sestavi DG SANCO je pomembna še enota F – Urad za hrano in veterino (Food and
veterinary office – FVO), oziroma njena podenota F.4 – Hrana rastlinskega izvora,
zdravje rastlin, predelava in distribucija (Food of plant origin, plant health, processing
and distribution). Ta urad ima za področje varstva rastlin vlogo nadzora nad izvajanjem
evropskih predpisov v državah članicah, opravlja pa tudi presoje v državah, ki želijo
izvažati rastlinsko blago v Evropsko unijo.

11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji

Pravna podlaga za delovanje

Pravna podlaga za delovanje Stalnega odbora za zdravje rastlin (tudi: Stalni odbor za
zdravstveno varstvo rastlin; Standing Committee on plant health – SCPH) je 18. člen
Direktive 2000/29/ES (oziroma še pred tem Direktiva 77/93/EGS), ki v 18. členu
določa:
»1. Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen s
Sklepom Sveta 76/894/EGS.
2. Pri sklicih na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.«

Kadar v predpisih najdemo sklic, da se o čem odloča po postopku iz 18. člena
direktive Sveta 2000/29/ES, to pomeni, da se o zadevi odloča na sejah Stalnega
odbora za zdravje rastlin, ki mu predseduje predstavnik Evropske komisije.

63

SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJI

Slika 2:
Organiziranost
Direktorata za
zdravje in
varstvo
potrošnikov
Evropske
komisije - DG
SANCO, ki je
pristojen za
področje zdravja
rastlin.

64


Stalni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 76/894/EGS z dne
23. novembra 1976 o ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin.
Odbor deluje v skladu s členoma št. 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija
1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil,
kjer je določen način delovanja odbora, in sicer:
• sestava odbora
• vodenje
• priprava predpisov
• razprava in glasovanje
• postopek v primeru, ko odbor ne sprejme stališča oziroma ko so ukrepi, ki jih
predvidi Komisija, v nasprotju z mnenjem odbora.
Sklep predvideva tudi pripravo Poslovnika. Poslovnik Stalnega odbora za zdravstveno
varstvo rastlin je bil sprejet leta 1979.

Delovanje odbora

Namen delovanja odbora je tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo
zaradi zaradi lažjega izvajanja predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, ki jih
je sprejel Evropski svet in Parlament.

Odbor ima komitološko vlogo – vlogo mehkega nadzora dela Komisije. Izraz
komitologija (po EVROTERMU) označuje dejavnost odborov pri Evropski komisiji:
pomeni dejavnost odborov v okviru izvršne funkcije Komisije. Ti odbori sodelujejo pri
pripravi in sprejemanju podzakonskih aktov Skupnosti in drugih dokumentov, za katere
je pristojna Komisija.

Stalni odbor daje obvezna mnenja oziroma soglasja k predpisom Evropske komisije na
področju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v rastlinski pridelavi
in pri uvozu v Evropsko skupnost.

Odbor sestavljajo predstavniki vseh držav članic (po poslovniku je to do 5
predstavnikov iz vsake države članice. Odboru predseduje predstavnik Komisije. Kot
opazovalka se sestankov od začetka leta 2009 udeležuje tudi Švica.

Sestanek odbora se skliče na pobudo predsedujočega ali na zahtevo predstavnika DČ.
Predsedujoči (predstavnik Komisije) pripravi dnevni red sestanka (agenda), pri katerem
se obravnava ločeno:
• zadeve, ki so predstavljene na sestanku in o katerih se diskutira (npr. rezultati
posebnih nadzorov, poročila FVO misij, informacije o pojavih škodljivih
organizmov, predstavitve PRA)
• zadeve, za katere so potrebne pripombe DČ (npr. osnutki odločb o ukrepih)
• zadeve za glasovanje (npr. o ukrepih, o spremembah prilog direktive itd..)

Področja, ki jih obravnava odbor (v skladu z Direktivo 2000/29/ES):
• prva obvestila o pojavih škodljivih organizmov v državah članicah
• nujni ukrepi proti škodljivim organizmom
• revizija predpisov, ki so že bili sprejeti
• sistematična obdelava poročil o nadzoru škodljivih organizmov v skladu s
predpisi Komisije (odločbe o nujnih ukrepih, varovana območja)
• finančna pomoč Skupnosti pokritje stroškov za ukrepe za boj proti škodljivim
organizmom (solidarnost)
• razprava o implementaciji in izvedbi predpisov (FVO poročila – uvoz, RPL,
varovana območja, ŠO- odločbe)
• zmanjšana pogostnost pregledov

65

SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJI

Stalni odbor za zdravje rastlin sprejema predpise z naslednjih področij:
• spremembe prilog direktive 2000/29
• varovana območja:
o sprememba prilog I B in II B direktive 2000/29 in
o Uredba Komisije 690/2008/ES
• uvedba nujnih ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja škodljivih
organizmov (odločbe)
• zmanjšana pogostnost pregledov ob uvozu nekaterih rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov iz priloge V direktive 2000/29 (Uredba Komisije
1756/2004/ES)
• odločanje o finančnih prispevkih Skupnosti (Uredba Komisije 1040/2002/ES)
• uvoz iz tretjih držav
• pregledi v notranjosti
• rastlinski potni list
• raziskovalno delo s škodljivimi organizmi
• obveščanje o zadržanih pošiljkah
• odstopanja od določb direktive 2000/29/ES (derogacije).

Kadar gre za sprejetje predpisa, o tem države članice na sestanku glasujejo. Če država
članica glasuje proti ali se glasovanja vzdrži, mora podati stališče, ki se vključi v
zapisnik. Predpis je sprejet, če za sprejetje glasuje kvalificirana večina (najmanj 2/3
držav članic glasuje za). Komisija ni vključena v glasovanje. Odločitve se poskušajo
sprejeti s konsenzom; če pa stališče odbora nasprotuje ukrepom, ki jih pripravi
Komisija, mora Komisija takoj predložiti predlog ukrepov Svetu EU in o tem obvestiti
Evropski parlament – Svet v roku največ 3 mesecev glasuje o predlogu (v skladu s 5.
členom Sklepa 1999/468/ES).

Delovanje odbora je zaupno.

Če odbor presodi, da je pri odločitvah o ukrepi potrebna pomoč strokovnjakov iz držav
članic, se skliče:
- tematsko delovno skupino (npr. za spremembo prilog direktive 2000/29/ES) ali
- priložnostno (ad hoc) delovna skupina. Takšna delovna skupina je bila sklicana
npr. za fitoftorno sušico vejic (Phytophthora ramorum) in za borovo ogorčico
(Bursaphelenchus xylophilus).

Sestanka delovne skupine se udeleži tudi Komisija. Predsednika delovne skupine se
izbere med člani, predsednik ali predstavnik Komisje pripravi poročilo delovne skupine,
ki se nato predstavi na sestanku odbora. Ugotovitve delovne skupine se nato
upoštevajo pri pripravi ukrepov.

Nekatere informacije v zvezi z delovanjem odbora so javne in so objavljene na spletni
strani Evropske komisije:
• dnevni redi sestankov in
• kratka poročila s sestankov, ki jih pripravi Komisija (povzetki).

66


II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
RASTLIN

12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI

12.1 Odgovorni uradni organi

V Republiki Sloveniji so na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin opredeljeni
naslednji odgovorni uradni organi za zdravstveno varstvo rastlin:
– ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin: Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
– osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z
uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo: Fitosanitarna
uprava RS,
– pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo: Inšpektorat RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano,
– pravne osebe na podlagi javnega pooblastila,
– pristojni carinski organ: Carinska uprava RS.

Uradna oseba je po ZZVR-1 tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem
organu ali izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

Odgovorni uradni organi ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin se
štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, ki
ureja varstvo rastlin.

Slika 3: Shema Slovenske organizacije za varstvo rastlin (inšpekcijski, upravni in
strokovni del).

67

DEFINICIJE POJMOV

Predpisane naloge odgovornih uradnih organov so:
– stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami
(polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi
rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom;
– spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen tveganja zaradi nevarnosti
škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;
– izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih
pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih
raziskav;
– fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske
proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti,
– fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane
posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;
– fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in
rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih
spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov;
– fitosanitarno ukrepanje;
– inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin;
– opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.

12.1.1 Program za fitosanitarno področje

Fitosanitarna uprava RS koordinira delo na področju varstva rastlin pred boleznimi in
škodljivci. Za poenoteno delo pripravi skupni Program za fitosanitarno področje, ki ga
sprejme minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Program je pripravljen v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št. 882/2004/ES o
uradnem nadzoru hrane in krme, tako da je vključen tudi v enotni večletni nacionalni
program nadzora, ki vključuje še zdravstveno varstvo živali in rastlin ter varno hrano in
krmo (prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 kot siMANCP: multi-anual-national-
control-plan).
V siMANCP so opredeljeni za zdravstveno varstvo rastlin zlasti strateški cilji in način
postavljanja prioritet nadzora ter porabe sredstev za dosego teh ciljev ter kategorizacija
tveganja zadevnih aktivnosti.
Namen programa je usmerjeno in enotno izvajanje nalog in dela na fitosanitarnem
področju. Pri tem je poudarjena komplementarna vloga državnih organov in strokovnih
institucij, ki delujejo na navedenem področju pri pripravi in izvajanju politike
fitosanitarnega področja, ter koordinacija in sodelovanje upravnega, inšpekcijskega in
strokovnega dela. S tem je omogočeno postopno doseganje ciljev v skladu s sprejeto
zakonodajo in programi dela.
Neodvisno od Programa za fitosanitarno področje, ki ga pripravi FURS, opravlja
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z
zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin kot odziv na prijave, prepoznana nova
tveganja ali nadzor drugih pristojnih organov, ki sodelujejo pri fitosanitarnem nadzoru.

68


12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje

Program na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva izvajajo organi Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije:

− MKGP, Fitosanitarna uprava RS kot osrednji pristojni organ;
− MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH);
Fitosanitarna inšpekcija
− pooblaščene inštitucije:
− Kmetijski inštitut Slovenije (KIS),
− Nacionalni inštitut za biologijo (NIB),
− Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS),
− Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za fitomedicino (BF-IF),
− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS-NG),
− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS-MB),
− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KZS-NM).

Program dela na področju gozdarstva glede zdravstvenega varstva gozdov in glede
gozdnega reprodukcijskega materiala izvajajo organi v okviru Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije, ki o izvedbi poročajo
FURS:

− MKGP, Sektor za gozdarstvo;
− MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano; Gozdarska inšpekcija
− pooblaščene inštitucije:
− Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)
− Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)
− Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (BF-G).

Posamezni izvajalci nadzora imajo različna pooblastila in naloge nadzora, pri katerem
sta z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin določeni dve stopnji:

- Fitosanitarni nadzor, pri katerem je poudarek na pregledu listin, istovetnosti in
zdravstvenem pregledu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z
namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s
fitosanitarnimi predpisi.
- Inšpekcijsko nadzorstvo, pri katerem je poudarek na obravnavi kršiteljev
predpisov na podlagi prijav ali preiskav, uvedenih po uradni dolžnosti.

Naloge nadzora so po glavnih skupinah izvajalcev naslednje:
1. Fitosanitarna inšpekcija IRSKGH opravlja fitosanitarni nadzor in inšpekcijsko
nadzorstvo ob uvozu iz tretjih držav, izvozu in na notranjem trgu, in sicer:

69

DEFINICIJE POJMOV

− fitosanitarni nadzor rastlin pri uvozu, izvozu, reizvozu (izdajanje fitosanitarnih
spričeval);
− fitosanitarni nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih,
trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje
rastlinskih potnih listov, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in
izvajanje sistematičnega nadzora);
− jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje
ukrepov, kadar je to bilo potrebno;
− nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil;
− nadzor uvoza, gojenja ali uporabe organizmov za biotično varstvo rastlin;
− izvajanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.
2. Gozdarska inšpekcija IRSKGH opravlja neposredno inšpekcijsko nadzorstvo, in
sicer:

− v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in
pridelovalcih, na mestu pridelave zaradi izdaje rastlinskih potnih listov za gozdne
rastline, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja gozdnih rastlin);
ukrepov v gozdarstvu, če je bilo to potrebno;
− nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil v gozdarstvu;
− izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

3. Pooblaščene strokovne institucije opravljajo neposredni fitosanitarni nadzor, in
sicer:

− nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in
pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje rastlinskih potnih
listov, spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in izvajanje sistematičnega
nadzora);
higienskih ukrepov, če je bilo to potrebno;
− izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.
Pooblaščene strokovne institucije dajejo tudi strokovno podporo v obliki mnenj in analiz
tveganja ter kot diagnostični laboratoriji (glej dodatek 5), ki izvajajo specializirane
laboratorijske preiskave rastlin, rastlinskih proizvodov, zemlje in drugih predmetov
zaradi diagnostike škodljivih organizmov (virusi, bakterije, glive, žuželke itd.), vzorčenih
v okviru posebnih nadzorov ali drugih spremljanj (monitoringov) ter v okviru
fitosanitarnih pregledov in inšpekcijskega nadzorstva.
V okviru pooblaščenih institucij deluje tudi javna služba zdravstvenega varstva rastlin
(diagnostika gospodarskih bolezni in škodljivcev, prognostična služba, itd.), ki je
sestavni delo Slovenske organizacije za varstvo rastlin (NPPO).

12.2 Fitosanitarni pregled

Fitosanitarne preglede opravljajo uradne osebe z namenom, da ugotovijo navzočnost
škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.

70


Fitosanitarni pregled sestoji iz:
− pregleda listin,
− pregleda istovetnosti in
− zdravstvenega pregleda rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.

Fitosanitarni pregledi so zelo pomemben element v sistemu rastlinskega potnega lista.
Pristojnost za opravljanje fitosanitarnih pregledov ima FURS, fitosanitarni inšpektorji ter
of FURS pooblaščene uradne osebe.

Naloge fitosanitarnih pregledov, ki jih lahko opravljajo tudi posamezniki,
zaposleni pri pravni osebi, ki je nosilec javnega pooblastila (Pravilnik o pogojih za
opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu, Uradni list RS
št. 110/05), so:

- opravljanje fitosanitarnih pregledov v skladu z zakonom,
- odvzem uradnih vzorcev,
- izdajanje potrdil o zdravstveni usteznosti za rastline za saditev ali rastlinske
proizvode, ki izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve iz priloge IV, del A Direktive
Sveta št. 2000/29/ES,
- izdajanje rastlinskih potnih listov,
- spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov,
- opozarjanje imetnikov na nepravilnosti oziroma izpolnjevanje predpisanih
obveznosti,
- predlaganje Upravi izbris iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo
rastlinskih potnih listov,
- določitev načina zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in
nadzorovanimi predmeti ob okužbi,
- vodenje evidenc o fitosanitarnih pregledih in ukrepih,
- seznanjanje imetnikov s predpisi fitosanitarnega področja in skladnosti z njimi,
- obveščanje Uprave in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja,
zaradi nadaljnjega ukrepanja v skladu z zakonom.

12.3 Fitosanitarno spričevalo

Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni
organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki
se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.

Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki
ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka
vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in
spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.

Fitosanitarno spričevalo potrjuje izpolnjevanje fitosanitarnih zahtev države uvoznice.
Izda ga odgovorni uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarne
zahteve izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi pošiljateljici, ki ni država
porekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo.

Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanj
enem uradnem jeziku Skupnosti in skladno z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin

71

DEFINICIJE POJMOV

(FAO-IPPC), ne glede na to ali je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njena
podpisnica. Izdano mora biti največ 14 dni pred odpremo pošiljke.

12.4 Rastlinski potni list

Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline,
rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti,
izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki
urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

Rastlinski potni list pripravi odgovorni uradni organ v državi članici in je lahko
standardizirana na ravni Skupnosti za različne vrste rastlin ali rastlinskih proizvodov.
Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.A
Direktive sveta 2000/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven teh
seznamov, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (Odločbe
Evropske komisije o nujnih ukrepih).

Rastlinske potne liste izdajajo:
– registrirani imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov, če imajo za to dovoljenje
Fitosanitarne uprave RS, ali
– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (npr.
KIS in IHPS kot certifikacijska organa, Zavod za gozdove Slovenije kot pristojni na
področju gozdarstva),
– Fitosanitarna uprava RS, v primeru, da imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov ne
pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov.

12.5 Vnos

Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje
Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v
skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane
predmete, razen vnosa zaradi tranzita.

Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer
še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.

12.6 Pošiljka in partija

Pošiljka ali del pošiljke je količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, ki jo spremlja eno fitosanitarno spričevalo ali drug predpisan ekvivalenten
dokument ali žig. Pošiljko sestavlja ena ali več partij.

Partija je število enot rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se jih
da identificirati s homogenostjo njihove sestave in izvora, in je del pošiljke.

12.7 Države

Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije.

72


Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski
proizvodi.

12.8 Vstopno mesto

Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani
predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti:
– letališče v primeru zračnega prevoza,
– pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,
– postaja v primeru železniškega prevoza ter
– mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja
Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.

12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu

Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za
fitosanitarne preglede na vstopnem mestu.

Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici,
pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad
namembnega območja.

Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta.

Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke
340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).

Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke
4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi
carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).

12.10 Rastline

Čeprav generalno govorimo o nadzoru rastlin in rastlinskih škodljivih organizmov, so
predmet fitosanitranega nadzora rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani
predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi.

12.10.1 Definicija rastlin

Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni.

Za žive dele rastlin se štejejo:
– plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim
zamrzovanjem,
– vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,
– gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,
– rezano cvetje,
– veje z listi ali iglicami,
– posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami,

73

DEFINICIJE POJMOV

– listi, listje,
– tkivne kulture,
– živ cvetni prah,
– cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,
– katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen na Stalnem odboru za zdravstveno
varstvo rastlin pri Evropski komisiji.

Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.

Rastline za saditev so:
– rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,
– rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.

Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali
vegetativno razmnoževanje.

12.10.2 Rastlinski proizvodi

Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s
preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke.

Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno
okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne
odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki
pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za
zdravje rastlin.

12.10.3 Nadzorovani predmeti

Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo,
zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi
škodljive organizme in zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.

12.11 Škodljivi organizmi

Kot organizem na fitosanitarnem področju pojmujemo živo bitje, ki se je sposobno
razmnoževati ali pomnoževati in ga lahko uvrščamo med vretenčarje ali nevretenčarje,
rastline ali mikroorganizme (ISPM 3, 1996).

Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali
patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.

Škodljivi organizmi se glede na splošno nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst
rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode delijo na
karantenske in nekarantenske. Nekarantenski škodljivi organizmi so lahko nadzorovani
ali gospodarski.

Karantenski škodljivi organizmi se štejejo za posebno nevarne rastlinam in
rastlinskim proizvodom, ker praviloma povzročajo veliko ekonomsko škodo in jih na
običajen način ne moremo zatirati. V ES so razvrščeni v naslednje sezname:

74


– seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti;
– seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.
Za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov se izvaja njihov
stalni nadzor ter izvajajo predpisani ukrepi.

Kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi se štejejo tisti organizmi, ki so
določeni z direktivami EU oziroma s pravilniki s področja trženja, ker lahko zmanjšajo
kakovost semenskega ali razmnoževalnega materiala rastlin. Tudi za te organizme se
izvajajo stalni nadzor in predpisani ukrepi.

Nekarantenski gospodarski škodljivi organizmi lahko povzročijo gospodarsko
škodo in zmanjušejo kvaliteto pridelka, vendar se jih z običajnimi in ustaljenimi načini
da zatirati. Ker je to v interesu pridelovalca in za njihovo zatiranje poskrbi sam, ti
organizmi niso pod uradnim nadzorom države. Za njihovo spremljanje skrbi javna
služba za varstvo rastlin, ki na regionalnem nivoju poskrbi tudi za obveščanje
pridelovalcev o pravem času in načinu njihovega zatiranja.

12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga

Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog od I do V Direktive Sveta št. 2000/29/ES
s številnimi podseznami.
V Dodatku 2 so seznami, ki pridejo v poštev za registracijo in rastlinski potni list (I, II,
III.A, IV.A.II in V.A). Vsebino vseh seznamov pa redno vzdržujemo na spletni strani
FURS http://www.furs.si.
Pri pridelavi sadilnega in razmnoževalnega materiala, za katerega se izdajajo rastlinski
potni listi, se uporabljajo zlasti seznami:
− I in II o karantenskih škodljivih organizmih,
− IV.A.II o posebnih zahtevah ob premeščanju in pri pridelavi rastlin ter
− V.A o rastlinskih vrstah, za katere se izdaja rastlinski potni list.

Novi karantenski organizmi

Zaradi zahtevnih postopkov determinacije organizmov, ocen tveganja in odločanja o
ustreznih fitosanitarnih ukrepih državne organizacije za varstvo rastlin EU združujejo
znanstveno in strokovno delo v panelih Evropske organizacije za varstvo rastlin. Prav
tako je odločanje o preventivnih ukrepih proti širjenju škodljivih organizmov mogoče
šele na ravni EU v t.i. Stalnem odboru za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski
komisiji, ki pri svojem delu upošteva gradiva, baze in mnenja drugih evropskih
organizacij, kot prikazuje slika 4.
Šele s trdnimi argumenti ocene tveganja je mogoče omejiti vnos tveganih pošiljk,
vendar mora biti škodljivi organizem prepoznan kot karantenski in predpisan v direktivi
Sveta 2000/29/ES, ki daje podlago za nacionalne predpise držav članic Evropske unije.
Večina sedanjih karantenskih škodljivih organizmov je predpisanih na podlagi ocen
tveganja iz leta 1977, zato mnogi zaradi novih znanstvenih spoznanj niso več ustrezno
umeščeni ali pa so se zaradi razširitve na območju EU ustalili in karantenski ukrepi
zanje niso več primerni.

75

DEFINICIJE POJMOV

Uvrstitve v sezname je z ustreznimi poročili in argumenti na podlagi mednarodnih
standardov za zdravstveno varstvo rastlin mogoče spremeniti, in sicer ima za to v EU
izvršilno pristojnost Evropska komisija, ki ji pri tem pomagajo državne organizacije za
varstvo rastlin. Evropska komisija lahko spreminja vse tehnične priloge k direktivi
2000/29/ES, kot so opisane v Preglednici 2. Sami postopki sprememb trajajo več let.
Ocene tveganja zanje so bile narejene v letu 2002-2003, delovna skupina za revizijo
prilog direktive jih je strokovno obravnavala v letu 2004, postopek usklajevnaja o
ukrepih in omejitvah pa je tekel na stalnem odboru vse do 2007. Predlog za
spremembe 11 organizmov je sredi leta 2008 prešel usklajevanje pri WTO-SPS in v
novembru 2008 postopek umeščanja na karantenske sezname v EU še ni končan (v
Dodatku 2 so ti organizmi označeni z *).

Evropska unija
Komisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin
Delovna skupina za priloge direkt ive 2000/ 29/ ES

OCENA TVEGANJA ZARAD I Š O:
Evropska - Biologija organizma Evropska agencija
organizacija - Gostiteljske rastline
za varno hrano
za varstvo rastlin - Vplivno območje
Znanstveni odbor za
Panel za ocene URAVNAVANJE Š O: zdravstveno varstvo
tveganja - Fitosanitarni ukrepi ali rastlin
Panel za fitosanitarne - Drugi ukrepi za varstvo rastlin
ukrepe

Države čl anice Evropske unije
Državne organizacije za varstvo rastlin

Slika 4: Strokovno in znanstveno mednarodno sodelovanje na področju varstva rastlin:
oceno tveganja, ki običajno nastane v posamezni državi članici ali pa jo
strokovnjaki iz evropskih držav pripravijo v panelih EPPO, skupaj s predlogi
ukrepov pregleda Znanstveni odbor pri Evropski agenciji za varno hrano;
odločitev o uravnavanju in potrebne predpise sprejme Evropska komisija ob
posvetovanju s Stalnim odborom in ožjo delovno skupino za revizijo prilog
direktive 2000/29/ES.

12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne
rastlinam in rastlinskim proizvodom

– Seznam I.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je
prepovedano:
o I.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem
koli delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost

76


o I.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti
in pomembni za vso skupnost

– Seznam I.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana
območja je prepovedano

– Seznam II.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je
prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih proizvodih:
o II.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem koli
delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost
o II.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti in
pomembni za vso skupnost

– Seznam II.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana
območja je prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih
proizvodih

12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov

– Seznam III.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je
prepovedan v vseh državah članicah

– Seznam III.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je
prepovedan na nekatera varovana območja

12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje

– Seznam IV.A: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos in premeščanje rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v vse države članice in znotraj njih:
o Seznam IV.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo
zunaj skupnosti
o Seznam IV.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz
skupnosti

– Seznam IV.B: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na nekatera varovana območja in za premeščanje
znotraj njih

12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni
pregled

– Seznam V.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz skupnosti
in za katere se opravi fitosanitarni pregled na mestu pridelave, preden se
premeščajo znotraj skupnosti:
o Seznam V.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni
prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, in jih mora
spremljati rastlinski potni list
o Seznam V.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni
prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana

77

DEFINICIJE POJMOV

območja, in ki jih mora spremljati rastlinski potni list, veljaven za neko
območje, kadar se vnašajo na to območje ali se na njem premeščajo

– Seznam V.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo zunaj
skupnosti in za katere se opravi fitosanitarni pregled v državi izvora ali državi
pošiljateljici, preden se jim dovoli vstop v skupnost:
o Seznam V.B.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni
prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost
o Seznam V.B.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni
prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana
območja

12.13 Premeščanje

Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti.

Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z
vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A. ter nekatere
rastline in rastlinske proizvode izven tega seznama, katerih nadzor je reguliran z
Odločbami Evropske komisije o nujnih ukrepih, se lahko premeščajo le, če je na njih ali
na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list oziroma je priložen prevoznemu
sredstvu.

Če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, se brez rastlinskega potnega lista lahko
premešča majhna količina zgoraj omenjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, če je namenjena porabi med prevozom, samooskrbi oziroma
končni prodaji fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu, oziroma če
jo premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, ki so lahko izvzeti iz vpisa v FITO -
register.

12.14 Register

Fitosanitarna uprava RS vodi skladno:
- register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev (FITO – register),
ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se
lahko izdajajo rastlinski potni listi;
- register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju
semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo
etikete dobavitelja.

Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje področja, njegov nadzor
in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket z obeh področij, se bomo v
nadaljevanju osredotočili le na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin.

FITO - register je register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. Vpis v register je
obvezen za naslednje zavezance:
– pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov s seznama V.A;

78


– uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B;
– pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki
niso navedeni na seznamu V.A, ter za zbirne in distribucijske centre na območju
pridelave.

Register vzpostavi in vodi Fitosanitarna uprava RS. Register vsebuje zlasti naslednje
podatke:
– neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega
gospodarstva (iz registra kmetijskih gospodarstev) in številko subjekta (iz evidence
subjektov);
– osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;
– odgovorno osebo pravne osebe;
– pravno organizacijsko obliko;
– davčno številko;
– matično številko poslovnega subjekta;
– vrsto dejavnosti;
– kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah.

12.15 Posebne zahteve

Pri razlagi posebnih zahtev pogosto uporabljamo standardne izraze, ki so najbolje
definirani z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 5 – FAO Slovar.

1. Rastna doba je obdobje, v katerem rastline aktivno rastejo na nekem območju,
mestu pridelave ali enoti pridelave (FAO, 1990). V posebnih zahtevah je
pogosto navedena »zadnja popolna rastna doba«, ki pomeni končano rastno
dobo bodisi istega ali naslednjega leta (če je okužba v istem letu, mora miniti še
ena rastna doba brez okužb).

2. Mesto pridelave je katerakoli posest (zemljišča, objekti in prevozna sredstva)
ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna ali kmetijska enota.
Vključena so tudi mesta pridelave, ki so vodena ločeno za fitosanitarne
namene.

3. Nenapadeno (pošiljka, zemljišče ali mesto pridelave) - Brez škodljivih
organizmov (ali določenega škodljivega organizma) v takem številu ali količini,
da bi jih lahko odkrili z uporabo fitosanitarnih postopkov. (FAO, 1990; revidirano
FAO, 1995)

4. Nenapadeno mesto pridelave - Mesto pridelave, v katerem določen škodljivi
organizem ni navzoč, kar je bilo znanstveno dokazano in v katerem se, kjer je
to ustrezno, tako stanje tudi uradno vzdržuje. (ICPM, 1999)

5. Nenapadena enota pridelave - Določen obseg mesta pridelave, ki ga
obravnavamo kot zaključeno enoto, podobno kot nenapadeno mesto pridelave.
(ICPM, 1999)

6. Fitosanitarne aktivnosti - Kakršenkoli postopek, kot je uradni pregled,
testiranje, stalni nadzor ali tretiranje, ki se izvaja zaradi izvrševanja
fitosanitarnih predpisov ali fitosanitarnih postopkov (v zvezi s pošiljkami,
nadzorovanimi predmeti, mesti pridelave, območji, ali kjer je to še upravičeno).
(ICPM, 2001)

79

DEFINICIJE POJMOV

7. Fitosanitarni ukrep - Zakonodaja, predpis ali uradni postopek, katerega
namen je preprečevati vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov ali omejiti
gospodarski vpliv nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. (FAO,
1995, na podlagi GATT SPS sporazuma)

8. Uradni pregled - Uradni vizualni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov ali
drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja navzočnosti
škodljivega organizma in/ali ugotavljanja skladnosti s fitosanitarnimi predpisi.
(FAO, 1990)

9. Ustrezno tretiranje je uradno odobren postopek za uničenje, odstranitev ali
sterilizacijo škodljivih organizmov. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)

10. Varovalni pas - Območje, na katerem določeni škodljivi organizem ni navzoč
ali je navzoč v majhnem obsegu in je pod uradnim nadzorom, ki bodisi obdaja
ali meji na napadeno območje, na napadeno mesto pridelave, na nenapadeno
območje, na nenapadeno mesto pridelave ali na nenapadeno enoto pridelave in
se v njem izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja
škodljivega organizma. (CEPM,1996)

11. Neposredna bližina rastlin (na mestu ali enoti pridelave) so tiste rastline, ki se
dotikajo ugotovljeno okužene/napadene rastline oziroma so toliko blizu, da je
glede na biologijo prenos škodljivega organizma nanje verjeten.

12. Območje - Uradno določena država, del države ali več držav ali več delov
različnih držav. (FAO,1990, revidirano na podlagi GATT SPS sporazuma, FAO,
1995)

13. Neokuženo (nenapadeno) območje je uradno določena država, del države ali
več držav ali več delov različnih držav, kjer je ugotovljeno, da zadevni škodljivi
organizem ni navzoč.

14. Izkoreninjenje - Izvajanje fitosanitarnih ukrepov z namenom odstranitve
škodljivega organizma z območja. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)

80


13 REGISTRACIJA

Evropska skupnost varuje svoje ozemlje oziroma lastno pridelavo rastlin pred vnosom
in širjenjem škodljivih organizmov. Vsaka država članica je zato dolžna poskrbeti za
opravljanje obveznih fitosanitarnih pregledov predpisanih rastlin in rastlinskih
proizvodov pri njihovem vstopu v Skupnost in pri trgovanju znotraj nje. V ta namen se
morajo njihovi imetniki (uvozniki) uradno registrirati.

Eno poglavitnih načel skupnega trga Evropske unije je tudi prost pretok blaga. Zato
so fitosanitarni pregledi na mejah med državami članicami odpravljeni (od leta 1993
neprej) in se namesto njih izvajajo na samih mestih pridelave, predelave in distribucije
predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov. Zato se morajo poleg uvoznikov registrirati
tudi pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in rastlinskih proizvodov, s katerimi
se lahko vnesejo ali širijo karantenski škodljivi organizmi.

13.1 Zavezanci za vpis v register

V t.i. FITO-register morajo biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in
rastlinskih proizvodov, ki so uvrščeni na posebna seznama V.A in V.B Direktive Sveta
200/29/ES. Seznama sta razdeljena na dva dela. I. del velja za celo Evropsko
skupnost, II. del pa za njena varovana območja.

Na seznamu V.A so predvsem določene rastline za saditev, za katere je na
skupnem evropskem tržišču potrebno izdajati rastlinske potne liste, njihovi
pridelovalci, predelovalci in distributerji pa morajo biti registrirani:
– razmnoževalni in sadilni material vinske trte,
– razmnoževalni in sadilni material hmelja,
– razmnoževalni in sadilni material določenih sadnih, gozdnih in lesnatih okrasnih
rastlin,
– razmnoževalni in sadilni material določenih zelenjavnih in zelnatih okrasnih
rastlin v obliki sadik v lončkih, neposajenih sadik, potaknjencev, gomoljev,
čebulic, korenik in drugih podzemnih delov za razmnoževanje,
– določene okrasne lončnice kot sobne, balkonske ali zunanje rastline,
– semenski krompir,
– določeno seme ter
– tkivne kulture zgoraj naštetih rastlin.

Na seznam V.B so uvrščene tiste rastline in rastlinski proizvodi, ki pri vnosu v
Evropsko skupnost predstavljajo nevarnost za vnos karantenskih škodljivih
organizmov, če izvirajo iz določenih tretjih držav. Te morajo biti pri vstopu
fitosanitarno pregledane, spremljati jih mora fitosanitarno spričevalo, za uvoznika pa se
zahteva, da je vpisan v FITO-register. Med tako nadzorovane rastline in rastlinske
proizvode se uvrščajo:
– vse rastline za saditev,
– nekatere vrste semen za setev,
– nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje,
– nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave
– jedilni krompir,
– nekatere vrste lesa in lubja,
– zemlja in rastni substrat,
– nekatere vrste žit za prehrano.

81

REGISTRACIJA

Seznama V.A in V.B. sta bolj ali manj stalna, se pa občasno tudi spreminjata glede na
fitosanitarno nevarnost vnosa in širjenja določenih škodljivih organizmov. Tako so pod
nadzorom tudi nekatere rastline in rastlinski proizvodi, ki jih na seznamih ni
oziroma so kandidati za uvrstitev nanje. Njihov nadzor je reguliran s posebnimi
predpisi Evropske unije, običajno gre za Odločbe Komisije o nujnih ukrepih. Tak
primer so na primer gostiteljske rastline fitoftorne sušice vejic (Phytophthora ramorum):
rododendron, kamelija, brogovita, ki jih tudi mora spremljati rastlinski potni list in katerih
imetniki morajo zato biti registrirani.

Poleg imetnikov rastlin in rastlinskih proizvodov s seznamov V.A in V.B. pa so k
vpisu v FITO-register zavezani tudi imetniki določenih rastlin, ki niso navedeni na
seznamu VA in ki lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje. Tako so k
registraciji zavezani tudi tržni pridelovalci jedilnega krompirja ter imetniki zbirnih
skladišč ali distribucijskih centrov, ki se ukvarjajo z njim, torej predvsem tistih, ki
jedilni krompir pakirajo z namenom trženja.

Evropska zakonodaja predpisuje vpis v register tudi za pridelovalce in distribucijske
centre plodov citrusov, če so na območju njihove pridelave. Ker v Sloveniji nimamo
lastne pridelave citrusov, v register ne vpisujemo distribucijskih centrov teh plodov iz
uvoza, saj lastne (neobstoječe) pridelave ne morejo ogrožati z vidika zdravstvenega
varstva rastlin.

Brez izjem pa morajo biti v FITO-register vpisani vsi uvozniki rastlin s seznama V.B.
in tisti pridelovalci ali distributerji rastlin s seznama V.A, ki so:
– dobavitelji tržnim pridelovalcem ali predelovalcem,
– pridelovalci semenskega krompirja ter okrasnih razhudnikovk Brugmansia spp.
in Solanum jasminoides,
– pridelovalci rastlin za saditev vinske trte, hmelja, kostanja, koščičarjev ter jablan,
hrušk in drugih rastlin, ki so gostiteljice bakterijskega hruševega ožiga Erwinia
amylovora ali gostiteljice fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum.

13.2 Izjeme od vpisa v register

Od vpisa v register so lahko izvzeti majhni pridelovalci, ki predpisane rastline za
saditev pridelujejo na pokriti površini, manjši kot 100 m2, oziroma na prostem na
površini, manjši kot 10 arov, ali če njihov dohodek iz te dejavnosti v gospodarskem letu
ne presega tretjine letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Ti so
lahko izvzeti le, če sta celotna pridelava in prodaja predpisanih rastlin in rastlinskih
proizvodov namenjeni za samooskrbo oziroma prodajo na lokalnem trgu fizičnim
osebam, ki niso tržni pridelovalci.

Majhne pridelovalce FURS vodi v evidenci zaradi morebitnih pregledov v primerih
potrebe - zaradi izbruha škodljivih organizmov - nimajo pa obveznosti prijave pridelave
in podobno. Neregistrirani pridelovalci rastlin s seznama V.A (ali tisti, ki so v evidenci
FITO-registra) pa ne smejo prodajati profesionalnim kupcem (ki sadijo nasade ali
dajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi, lončnice

82


ali rezano cvetje). Ti neregistrirani pridelovalci lahko prodajajo samo na mestu
pridelave samem ali na lokalni tržnici.

Registrirati se ni potrebno tudi pridelovalcem jedilnega krompirja, če pakirajo in
distribuirajo le lastne pridelke, kljub temu, da niso majhni. Za njih zadošča, da se pri
upravi le evidentirajo in s tem pridobijo evidenčno številko, ki jo navajajo na predpisani
etiketi.

V register se ni treba vpisati tudi tistim distributerjem, ki se ukvarjajo s prodajo na
drobno ali skladiščenjem, če naprej premeščajo rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete, ki so že tako opremljeni z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljeni za
prodajo končnemu uporabniku in jim zato ni treba izdajati rastlinskih potnih listov.

Največ odstopanj velja za pridelovalca rastlin za saditev iz druge in tretje točke
seznama V.A.I (seznam okrasnih in zelenjadnih rastlin za saditev), saj je:
- lahko izjema od registracije in izdaje rastlinskih potnih listov, če izpolnjuje
olajšave za majhnega pridelovalca rastlin za saditev (iz semena pridelane
sadike na manj kot 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za nepokrite površine
porabi za lastno pridelavo merkantilnega pridelka, del sadik pa lahko proda
bodisi na mestu pridelave samem ali na lokalni tržnici fizičnim osebam, ki niso
tržni pridelovalci);
- lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če s
pridelavo rastlin za saditev presega prag 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za
nepokrite površine, ali pa dohodek iz te pridelave v gospodarskem letu presega
1/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
- lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če ima
rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in označene za
kočno porabo), tudi če ne prodaja na lokalnem trgu (premeščanje v druge
države članice); tako lahko prodaja pravnim ali fizičnim osebam, ki
i. so tržni pridelovalci drugih rastlin, za te rastline pa so končni porabniki
(npr. podjetja za urejanje parkov) ali pa
ii. so členi prodajne verige (rastline končajo v vrtnih centrih).
- ni izjema od izdaje rastlinskih potnih listov in mora biti registriran, če prodaja
profesionalnim kupcem, ki naprej razmnožujejo material ali sadijo nasade ali
dajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi,
lončnice ali rezano cvetje za trženje.
Pridelovalec rastlin za saditev iz druge in tretje točke seznama V.A.I, ki je
registriran, ima obveznost prijave pridelave in če je izjema od izdaje rastlinskih
potnih listov, fitosanitarni inšpektor opravi vsaj en pregled letno v ustreznem času
ciklusa; z zapisnikom o pregledu, ki se šteje kot potrdilo o zdravstveni ustreznosti,
ugotovi istovetnost rastlin glede na prijavo, prijavitelj pa plača. (1) pavšalno pristojbino
ne glede na obseg pridelave, če prodaja majhnim pridelovalcem na lokalnem trgu
oziroma (2) odmerjeno pristojbino glede na obseg pridelave, če prodaja pravnim
osebam ali tržnim pridelovalcem ali v drugo državo članico.

13.3 Pogoji za vpis v register

Vsak, ki se želi vpisati v register, mora:
- zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo
rastlin,

83

REGISTRACIJA

- podpisati izjavo, da je seznanjen s predpisi s področja in obveznostmi, ki
izhajajo iz registracije, ter
- imeti v primeru pridelave rastlin dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko
kmetijskega gospodarstva.

Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je lahko vsak, ki izpolnjuje predpisane
zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj. To je lahko zavezanec sam, pri njem
zaposlena ali najeta oseba ali pa oseba pri kooperacijskem partnerju (zadružništvo).

Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin mora poznati fitosanitarne predpise in
zagotavljati njihovo izpolnjevanje. Če je odgovoren tudi za izdajanje rastlinskih potnih
listov, mora opraviti tudi posebno izobraževanje, ki ga organizira Fitosanitarna uprava
RS.

Predpisane zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj so sledeče:

1. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža le rastline, rastlinske
proizvode in nadzorovane predmete, za katere se ne zahteva rastlinski potni list:
− srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter eno leto delovnih izkušenj pri
pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov
in nadzorovanih predmetov, ali
− 3 leta delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih
rastlin;
2. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža rastline, rastlinske
proizvode in nadzorovane predmete, za katere se zahteva rastlinski potni list in
izdaja rastlinski potni list za svoje proizvode:
− višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih
izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali
− srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri
pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov
in nadzorovanih predmetov, ali
− 5 let delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
3. v primeru, da odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin zastopa imetnika in
izdaja rastlinske potne liste v njegovem imenu:
− višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih
izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov.

Za vpis v register je potrebno pri Upravi vložiti vlogo na obrazcih 1, 2 in 3, ki so na voljo
pri Upravi in na njeni spletni strani. Vloge ni (več) potrebno kolkovati (sprememba
zakona o upravnih taksah). V vlogi je potrebno navesti podatke o izobrazbi in delovnih
izkušnjah oziroma statusu kmeta za odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.

Obrazcem je potrebno priložiti predpisana dokazila:
– kopijo pogodbe, v primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo
rastlin v pogodbenem razmerju z imetnikom; pogodba mora vsebovati natančno
določene obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin;
– večletna pogodba o kooperaciji, v primeru, da je odgovorna oseba za
zdravstveno varstvo rastlin pri kooperacijskem partnerju;
– kopijo zakupne pogodbe za zemljišča, če so ta v zakupu;

Vlogi se lahko priloži tudi naslednja neobvezna dokazila:

84


– glede izobrazbe odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo
diplome ali spričevala, če ima oseba kakršnokoli izobrazbo kmetijske smeri;
– glede delovnih izkušenj odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo
delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba ter zaposlitve, ali potrdilo o
statusu kmeta ali druga potrdila, ki dokazujejo delovne izkušnje (npr. kopija
obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista ali izpiska iz sodnega registra ali
mnenja KSS);
– kopija obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti
(za pravne osebe) ali kopija obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista (za
s.p.).

Če neobvezna dokazila niso priložena, Uprava te podatke po potrebi preveri pri
pristojnih inštitucijah.

Uprava preveri v vlogi navedene podatke. Ko ugotovi, da je imetnik zavezanec za vpis
in da za to izpolnjuje tudi predpisane pogoje, mu izda odločbo o vpisu v register. Z njo
mu dodeli neponovljivo registrsko številko, ki je bistven podatek na vsakem
rastlinskem potnem listu.

13.4 Obveznosti zavezancev iz registra

Registrirani imetniki predpisanih rastlin morajo preko svoje odgovorne osebe za
zdravstveno varstvo rastlin izpolnjevati sledeče obveznosti:
– voditi evidence o vrstah rastlin, njihovi pridelavi, skladiščenju in prometu, vključno
z načrtom mesta pridelave, skladiščenja in prometa,
– opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin in rastlinskih proizvodov
ter voditi evidence o obsegu in času pregleda ter ugotovljenem zdravstvenem
stanju,
– zagotavljati, da niti predpisane rastline, ki jih pridelujejo, predelujejo ali
uporabljajo za saditev, niti rastni substrat niso okuženi s karantenskimi
škodljivimi organizmi,
– izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve glede oskrbe, stanja in pregledov na
mestu pridelave,
– omogočati dostop pristojnemu inšpektorju oziroma pooblaščenemu pregledniku
za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje vzorcev, in ga v času
uradnega pregleda na njegovo zahtevo tudi spremljati in mu nuditi vse potrebne
informacije,
– nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo o vseh nenavadnih pojavih
in izbruhih ŠO, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah,
– prijaviti FURS v 30 dneh od nastanka vse spremembe glede podatkov, ki se
vodijo v registru od prijave ob vpisu, predvsem glede:
o spremembe vrst rastlin ali njihove vzgojne stopnje;
o odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin;
o mesta pridelave;
o statusa oziroma lastninskega preoblikovanja;
o imena in sedeža oziroma naslova pravne ali fizične osebe.
– prijaviti obseg in lokacijo pridelave rastlin pristojnim organom (FURS,

85

REGISTRACIJA

fitosanitarni inšpekciji ali pooblaščenim uradnim organom za opravljanje
fitosanitarnih pregledov), in sicer vsako leto do 30. aprila oziroma najmanj en
mesec pred začetkom pridelave za tiste rastline, ki imajo več rastnih dob v enem
letu, ,
– sodelovati z uradnim preglednikom in Upravo pri zagotavljanju zdravstvenega
varstva rastlin preko odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in se ravnati
po njihovih navodilih. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je dolžna o
vseh navodilih in informacijah, podanih v različnih oblikah (brošure, letaki, ustne
informacije…) v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin obvestiti tudi vse druge
osebe, ki so vključene v pridelavo/predelavo in promet rastlin.

13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave

Vsak registriran imetnik mora voditi določene evidence, ki morajo biti pregledne in
uradnemu pregledniku hitro dostopne. Njihov namen je, da uradni preglednik v primeru
suma ali najdbe škodljivega organizma iz njih hitro in enostavno razbere možen vir in
obseg okužbe ter se na podlagi tega odloči o vrsti in obsegu potrebnih ukrepov za
njeno eradikacijo.

Predpisane evidence so sledeče:
– o pridelavi, predelavi in prometu predpisanih rastlin, ki jih kupujejo za saditev,
predelavo ali skladiščenje na posestvu ali odpošiljajo drugam in te dokumente je
potrebno hraniti najmanj eno leto. Podatki se lahko vodijo v obliki knjigovodskih
listin (npr. deklaracije, dobavnice, računi), knjig ali pa so shranjeni v računalniški
bazi podatkov. Evidence so dovolj natančne, ko omogočajo sledljivost v trgovski
verigi (uvozniki, distributerji) oziroma pri pridelovalcih/predelovalcih rastlin in
rastlinskih proizvodov na mestu pridelave;
– o načrtu mest, kjer se gojijo in/ali skladiščijo predpisane rastline. Načrt mora
biti ažuren (tekoči letni) in dovolj natančen, tako da uradnemu pregledniku
omogoča, da ta mesta lahko najde in identificira predpisane rastline. Načrt
pridelave naj se pripravi po enotah pridelave in GERK-ih;
– o opravljenih zdravstvenih pregledih predpisanih rastlin. Ta evidenca naj
vsebuje predvsem podatke o:
o vrsti pregledanih rastlin in njihovem izvoru, kar dokazuje listina, ki jih je
spremljala pri prejemu,
o načinu, obsegu in času pregleda,
o ugotovljenem zdravstenem stanju,
o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot predpisuje Zakon o fitofarmacevtskih
sredstvih.

13.6 Prijava pridelave

Uradni pregledniki, ki opravljajo predpisane fitosanitarne preglede na mestih pridelave
rastlin, morajo biti pravočasno seznanjeni z vrsto, obsegom in lokacijo pridelave pri
posameznem pridelovalcu. Le tako lahko preglede tudi pravilno načrtujejo, predvsem
glede najprimernejšega časa za pregled z ozirom na vrsto rastlin in potencialne
škodljive ogranizme, ki jih lahko prizadenejo.

86


V ta namen so dolžni vsi registrirani pridelovalci uradnim organom, pristojnim za
fitosanitarne preglede predpisanih rastlin, vsakoletno prijaviti obseg in lokacijo
pridelave teh rastlin, in sicer:
- najkasneje do 30. aprila za semensko pridelavo, drevesnice, trsnice in
podobno, oziroma
- za rastline, ki imajo več rastnih dob v enem letu, najmanj mesec dni pred
začetkom pridelave,
- za certificiran (uradno potrjen) razmnoževalni material v rokih, ki so predpisani
za posamezen material.

Organi, pristojni za fitosanitarne preglede v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu
rastlin in zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin ter njunimi podzakonskimi
predpisi, so:
- Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) - za certificirano seme ter certificiran
razmnoževalni material sadnih in trsnih rastlin ter semenskega krompirja,
- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) - za razmnoževalni
material hmelja,
- Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) - za gozdni reprodukcijski material
(drevesnice),
- pristojne enote fitosanitarne inšpekcije za preostal razmnoževalni in sadilni
material kmetijskih in okrasnih rastlin.

Letno prijavo pridelave je potrebno oddati na predpisanem obrazcu, ki je skupaj z
navodili za izpolnjevanje na voljo pri Fitosanitarni upravi RS in na njeni spletni strani:
http://www.furs.si/Obrazci/ZVR/Index.asp. Prijavo se pošlje Fitosanitarni upravi RS po
pošti ali elektronsko, priporočmo elektronsko oddajo na e-naslov:
gp.mkgp@gov.si. Prijave ni potrebno kolkovati.

Za pridelavo certificiranega semena ter certificiranega materiala sadnih in trsnih rastlin
ter semenskega krompirja so obrazci letne prijave pridelave in navodila za
izpolnjevanje dostopni na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije:
http://www.kis.si/slo/certifikacija/index.html. Za pridelavo sadilnega materiala hmelja so
obrazci na voljo na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:
http://www.ihps.si.

Za vsako mesto pridelave je potrebno oddati svoj obrazec, v njem pa ločeno po enotah
pridelave navesti vrste rastlin (oz. v pridelavi okrasnih in zelenjavnih rastlin po skupinah
s seznama V.A) na posamezno grafično enoto rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev s
številko GERK-PID. V prijavi pridelave mora biti označeno, če bo pridelovalec izdajal
rastlinske potne liste in za katere rastline.

V obrazcu je potrebno podpisati izjavo o vodenju in sprotnem dopolnjevanju načrta
mest, kjer se rastline in rastlinski proizvodi gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali
uporabljajo (kopija GERK-ov oziroma katastrskega načrta) ter sadilnega načrta
pridelave. Ti dokumenti morajo biti na voljo inšpektorju oziroma pregledniku ob prvem
pregledu. Načrt pridelave je lahko vrisan na kopiji GERKov (izjemoma kopija
katastrskega načrta), in sicer naj bodo vrisani objekti ali zemljišča za pridelavo in
sadilni načrt (matičnega nasada z matičnimi rastlinami ali drevesnice) ali načrt
zavarovanega prostora.

87

LETNA PRIJAVA PRIDELAVE

13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave

Za namene pravočasnega odkrivanja in širjena škodljivih organizmov je ena izmed
temeljnih obveznosti vsake odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin opravljanje
obveznih vizualnih zdravstvenih pregledov rastlin.

Preglede je potrebno opravljati prvenstveno za predpisane vrste rastlin, zaradi
katerih so imetniki vpisani v register. Poleg tega pa naj bi zdravstveni pregledi
obsegali tudi preglede:
– vseh drugih obdelovalnih površin na mestu pridelave in sosednje gojene
rastline, ki niso navedene v Seznamu V.A;
– negojenih rastlin (zlasti gostiteljice škodljivih organizmov s seznamov);
– prostorov za skladiščenje rastlin in rastlinskih proizvodov;
– sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov;
– vseh drugih nadzorovanih predmetov, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi in s
katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi.

Preglede je potrebno opravljati redno, kjerkoli se rastline nahajajo, tako pri sami
pridelavi oziroma predelavi, kot tudi tekom njihovega skladiščenja in prometa.
Zdravstvene preglede štejemo za redne takrat, ko so opravljeni v ustreznem času in
njihova pogostnost omogoča pravočasno odkrivanje škodljivih organizmov in s tem
povezano učinkovito preprečitev širjenja. Pogostost pregledov je odvisna od vrste
rastlin, bližine potencialnih virov okužbe in številnih drugih faktorjev, ki vplivajo na
povečano fitosanitarno nevarnost.

Imetnik mora o vseh zdravstvenih pregledih voditi evidenco. Oblika in vsebina evidence
ni predpisana, lahko je tudi sestavni del drugih obstoječih evidenc (na primer o uporabi
fitofarmacevtskih sredstev, tehnoloških postopkih,…). O vseh nenavadnih pojavih in
izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah mora
imetnik nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo.

13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave

Mesta pridelave, predelave ali distribucije nadzira fitosanitarni inšpektor, ki opravlja tudi
kontrolne zdravstvene preglede in po potrebi jemlje vzorce. Za nadzor nad pridelavo
certificiranega sadilnega in semenskega materiala kmetijskih rastlin so pristojni
pooblaščeni pregledniki certifikacijskih organov. V gozdnih drevesnicah zdravstveno
stanje kontrolira pooblaščen preglednik Gozdarskega inštituta Slovenije, za celoten
nadzor pa je pristojen gozdarski inšpektor. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo
rastlin je pri vsakem registriranem pridelovalcu, predelovalcu ali uvozniku ključna
oseba za stike s pristojnim uradnim preglednikom.

Pri vsakem registriranem imetniku se opravi vsaj en fitosanitarni pregled letno, ki
obsega pregled listin in istovetnosti, zdravstveni pregled in skladnost s fitosanitarnimi
predpisi.

S pregledom listin uradni preglednik preveri izpolnjevanje pogojev za registracijo in
obveznosti, ki izhajajo iz registracije. Uradni preglednik še zlasti preveri, če imetniki
vodijo sledeče evidence:
− veljavne dokumente o vpisu v register in izdajanju rastlinskih potnih listov,
− evidence o poreklu in načinu pridobitve semena, matičnih rastlin ali drugih rastlin
za saditev,

88


− poročila o rezultatih laboratorijskega preverjanja zdravstvenega stanja, če so
potrebna,
− zapise o začetku, poteku in zaključku pridelave, predelave ali distribucije,
− zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih
organizmov in
− evidence izdanih oziroma načrtovanih rastlinskih potnih listov v skladu z
veljavnim dovoljenjem.

S pregledom istovetnosti uradni preglednik preveri, če se zgoraj navedena
dokumentacija ujema z dejanskim stanjem. Pri tem še zlasti preveri, da imetnik:
− prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu z veljavno registracijo,
− prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu s količinami, ki so prijavljene z
letno pridelavo in
− namešča etikete na razmnoževalni material ali njihovo pakiranje tako, da jih ni
mogoče odstraniti, ne da bi bili vidni poskusi odstranitve.

Zdravstveni pregled uradni preglednik opravi vsaj vizualno in najmanj tako pogosto kot
je to določeno v Seznamu posebnih fitosanitarnih zahtev IV.A.II direktive Sveta št.
2000/29/ES oziroma za naslednje vrste pridelave najmanj tako pogosto kot sledi:
− pridelava semen in semenskega materiala: dvakrat letno v času vegetacije;
− pridelava sadilnega materiala večletnih rastlin v sadjarstvu, vinogradništvu,
hmeljarstvu in gozdarstvu ter večletnih okrasnih rastlin: dvakrat letno v času
vegetacije (pri vinogradništvu še tretjič v skladišču);
− pridelava sadilnega materiala vrtnin in enoletnih okrasnih rastlin, vključno z
okrasnimi čebulicami in gomolji: enkrat v pridelovalnem ciklusu;
− za certificiran semenski in sadilni material: v skladu s predpisano certifikacijsko
shemo.

O opravljenem pregledu uradni preglednik sestavi zapisnik oziroma potrdilo o
zdravstveni ustreznosti pregledanih rastlin.

Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da registrirani imetnik ne izpolnjuje
predpisanih obveznosti, opozori imetnika na nepravilnosti in mu določi rok za odpravo
pomanjkljivosti. Če teh imetnik ne odpravi v določenem roku, ga pristojni inšpektor
lahko kaznuje za prekršek in predlaga Upravi njegov izbris iz registra oziroma
razveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov.

Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da rastline in rastlinski proizvodi pomenijo
nevarnost za širjenje škodljivih organizmov, oziroma, da niso izpolnjeni predpisani
pogoji za njihovo premeščanje, je dolžan izvesti sledeče postopke:
− določi način zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi
predmeti,
− zabeleži ugotovitve in način ukrepanja,
− z nepravilnostmi seznani imetnika in
− obvesti Upravo in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja, ki lahko
odredi ukrepe v skladu z zakonom.

13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja

Krompir okužuje več vrst bolezni in škodljivcev, med katerimi je nekaj zelo nevarnih
karantenskih škodljivih organizmov, ki praviloma povzročajo veliko gospodarsko škodo.

89

REGISTRACIJA SKLADIŠČ IN LESNIH OBRATOV

Med njimi je več bakterijskih, glivičnih in virusnih bolezni, ogorčic in drugih škodljivcev,
ki v Sloveniji niso navzoči ali so navzoči le v omejenem obsegu. Ti se k nam zlahka
vnesejo s semenskim ali jedilnim krompirjem, zato je potrebno, da so vnos, pridelava in
trženje krompirja pod t.i. stalnim fitosanitarnim nadzorom, ki z mehanizmi
preprečevanja vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov ščiti domačega
pridelovalca ter omogoča trženje krompirja doma in na tujem. Pri tem je zelo
pomembna sledljivost, s pomočjo katere se pri ugotovljeni okužbi v katerem koli členu
verige »od njive do žlice« odkrije izvor in širjenje okužbe ter zadevo pravočasno in
učinkovito sanira.

S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju krompirja,
da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/2004), so
med drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnega krompirja.

15. člen navedenega pravilnika tako določa, da mora biti vsaka enota pakiranja
gomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, na kateri so vsaj naslednji podatki:
- registrska številka uvoznika ali distributerja;
- poreklo (država porekla oziroma območje pridelave);
- sorta krompirja;
- količina krompirja;
- oznaka: »NI ZA SADITEV«.

Registrsko številko pridobijo pridelovalci z vpisom v FITO register. Za imetnike, ki
pakirajo le lasten pridelek, je dovolj, če za potrebe etiketiranja namesto registrske
pridobijo evidenčno številko. Zahtevani podatki na etiketi služijo tako fitosanitarnim
organom pri sledenju pošiljk krompirja kot tudi zaščiti potrošnika.

13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega
materiala

Lesen pakirni material se uporablja v mednarodnem prometu za pakiranje, prevoz ali
podporo blaga: palete, paletni zaboji, zaboji za pakiranje, koluti, podporni les,
distančniki, nosilci, paletni okvirji, …). Običajno je narejen iz manjvrednega in
neobdelanega lesa, zato lahko širi škodljive organizme, tudi karantenske.

Z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov preko lesenega pakirnega
materiala je Mednarodna konvencija za varstvo rastlin IPPC leta 2002 sprejela
Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM-15), ki določa, da mora biti
lesen pakirni material, ki se uporablja v mednarodnem prometu, ustrezno toplotno ali
kemično obdelan in ustrezno označen, obdelovalec pa za te namene registriran pri
pristojnih organih.

Države, ki so pristopile k omenjenemu standardu, zahtevajo pri uvozu kateregakoli
blaga, ki vsebuje lesen pakirni material, da so zanj izpolnjene zahteve v skladu s
standardom. Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala je torej
potrebna za izvajanje standarda in omogoča izvoz lesenega pakirnega materiala
v države, ki to zahtevajo oziroma so k standardu pristopile.

Standard ISPM-15 je v slovensko nacionalno zakonodajo prenešen s Pravilnikom o
fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list
št. 108/04 in 21/07). Pravilnik določa pogoje za registracijo in njen postopek. Za
registracijo mora biti obrat ustrezno tehnično in kadrovsko opremljen, vloga pa se

90


vloži pri FURS na predpisanih obrazcih 1 in 2 vloge za vpis v FITO-register. Vlogi
je potrebno priložiti:
- podpisano izjavo obrata na obrazcu 3 iz priloge pravilnika o lesenem pakirnem
materialu,
- izpolnjen vprašalnik o tehnični opremljenosti obrata na obrazcu 4 iz priloge
pravilnika o lesenem pakirnem materialu,
- kopijo pogodbe, v primeru pogodbenega razmerja med odgovorno osebo za
zdravstveno varstvo rastlin in obratom,
- kopijo pogodbe, v primeru da obratu ustrezno opremo za posebno obdelavo
lesenega pakirnega materiala zagotavlja druga pravna ali fizična oseba,
- kopijo potrdila o registrirani dejavnosti (izpisa iz sodnega registra, obrtnega
dovoljenja ali obvestila Statističnega urada Republike Slovenije o identifikaciji in
razvrstitvi po dejavnosti).

Obrazci za registracijo in vprašalnik o tehnični opremljenosti so na voljo pri upravi in na
njeni spletni strani. Za vlogo je potrebno plačati predpisano upravno takso.

V postopku uradne potrditve je strokovno in tehnično usposobljenost obrata potrebno
preveriti. To opravlja Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, ki je
pooblaščen organ za potrjevanje v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom. Za uradno
potrjevanje je potrebno plačati pristojbino.

Po končanem postopku uradne potrditve Fitosanitarna uprava izda odločbo, s katero
se obrat registrira in pridobi dovoljenje za posebno obdelavo lesenega pakirnega
materiala in uporabo uradne oznake.

91

RASTLINSKI POTNI LIST

14 REŽIM PRI UVOZU

Evropska Skupnost varuje svoje ozemlje pred vnosom nevarnih škodljivih organizmov,
ki bi na njenem ozemlju lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Zato prepoveduje
oziroma omejuje vnos določenih rastlin in rastlinskih proizvodov, ki lahko vsebujejo te
organizme. Škodljivi organizmi, rastline in rastlinski proizvodi, katerih vnos je
prepovedan oziroma omejen, so uvrščeni na sezname I do V Direktive Sveta
2000/29/ES. Seznami I do V, veljavni za celo Evropsko unijo, so v Dodatku 2.
Definicije so podrobneje opisane v poglavju 12.11.

Evropska zakonodaja tako določa, da morajo biti pošiljke rastlin in rastlinskih
proizvodov s teh seznamov, fitosanitarno pregledane s strani pristojnih uradnih
organov. Praviloma se pregled vrši na prvem vstopnem mestu, kjer poteka vnos.

Fitosanitarni pregled je obvezen za pošiljke, ki vsebujejo rastline in rastlinske
proizvode, ki so uvrščeni na seznam V.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Ta vsebuje
zlasti:
– vse rastline za saditev,
– nekatere vrste semen za setev,
– nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje,
– nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave
– jedilni krompir,
– nekatere vrste lesa in lubja,
– zemlja in rastni substrat,
– nekatere vrste žit za prehrano.

Pošiljke rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama V.B mora spremljati izvirno
fitosanitarno spričevalo, uvozniki pa morajo biti registrirani pri FURS (FITO register).

Nekatere rastline in rastlinski proizvodi morajo za vnos v Skupnost izpolnjevati
poseben fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma za vnos v varovano območje
skupnosti s seznama IV.B

Vnos pošiljk s seznama III je prepovedan. Na ta seznam so uvrščene določene rastline
in rastlinski proizvodi iz določenih držav, ki zaradi svojega porekla predstavljajo
neposredno nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti.

Poleg tega je potrebno pri uvozu upoštevati tudi določbe Odločb evropske Komisije o
nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov, naštete v poglavju 5.7 in
6.5.

14.1 Izjeme za majhne količine

Izjeme od obveznega fitosanitarnega pregleda in spremljajočega fitosanitarnega
spričevala se lahko uporabijo za uvoz majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov, ki
izvirajo iz evropskih držav in jih v Republiko Slovenijo prinesejo fizične osebe, pod
pogojem, da niso uvrščene na seznam III Direktive Sveta 2000/29/ES.

92


Za majhne količine se šteje:
− sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg;
− rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec;
− seme (z izjemo semenskega krompirja) v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno za
prodajo: skupaj 0,5kg;
− okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg;
− novoletne jelke brez korenin: 1 kos;
− sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsaija): skupaj 3 rastline;
− balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin.

14.2 Prijava za fitosanitarni pregled

Uvoznik vloži prijavo za fitosanitarni pregled pri fitosanitarnemu inšpektorju na vstopnem
mestu, kjer poteka uvoz.

Prijava se vloži pisno s predložitvijo vseh listin, ki spremljajo pošiljko in mora vsebovati
zlasti:
− podatke o izvozniku in uvozniku pošiljke;
− vrsto in številko prevoznega sredstva;
− poreklo rastlin;
− vrsto rastlin, način in število pakiranj ter količino (kg, m3, kos);
− registrsko številko uvoznika;
− referenčno oznako fitosanitarnega spričevala oziroma ekvivalentnega dokumenta.

O morebitnih neprijavljenih pošiljkah se medsebojno obveščajo fitosanitarni, carinski in
policijski organi.

14.3 Fitosanitarni pregled

Fitosanitarni pregled pošiljke obsega pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke in
zdravstveni pregled pošiljke in prevoznega sredstva.

S pregledom listin se preverja zlasti:
− da je uvoznik vpisan v FITO register;
− da pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali drug ekvivalenten izviren
dokument ali žig, priznan kot ustrezen v skladu s fitosanitarnimi standardi po
mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC);
− da pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s
seznama III.A oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s
seznama III.B Direktive Sveta 2000/29/ES;
− da pošiljka, ki je namenjena za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje,
izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
− da fitosanitarno spričevalo vsebuje dopolnilno izjavo, če je v Odločbah Evropske
Komisije tako določeno;
− da fitosanitarno spričevalo v rubriki »Dopolnilna izjava«, navaja, katera posebna
fitosanitarna zahteva izmed možnih naštetih zahtev, ki so navedene v ustreznih
postavkah seznamov IV.A.I oziroma IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES, je bila
izpolnjena; v tem primeru se kot dopolnilno izjavo navede sklic na tisto posebno

93


fitosanitarno zahtevo iz ustrezne postavke teh seznamov, katere izpolnjevanje
fitosanitarno spričevalo potrjuje.

Istovetnost pošiljke se preverja tako, da se vsebina pošiljke primerja s podatki iz
spremnih listin ter z oznakami na embalaži in pakiranjih.

Z zdravstvenim pregledom se ugotavlja zlasti:
− da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, njihova embalaža oziroma
prevozna sredstva, niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznama I.A oziroma v
primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama I.B Direktive Sveta
2000/29/ES;
− da v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s
seznama II.A Direktive Sveta 2000/29/ES ti niso okuženi s škodljivimi organizmi s
tega seznama, oziroma v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov s seznama II.B Direktive Sveta 2000/29/ES v določeno
varovano območje, da niso okuženi s škodljivimi organizmi s tega seznama;
− da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti izpolnjujejo posebne
fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma v primeru uvoza v določeno
varovano območje tudi s seznama IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES.

Tekom zdravstvenega pregleda fitosanitarni inšpektor jemlje uradne vzorce rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za laboratorijske preiskave brez
nadomestila za njihovo vrednost in odvzem vzorcev potrdi z zapisnikom. Vzorce
odvzame, zapečati in označi v skladu z mednarodnimi standardi s področja varstva
rastlin in navodili inšpektorata. Posamezen vzorec odvzame ciljano na določen škodljiv
organizem, brez ponovitev.

Podrobnejši obseg fitosanitarnega pregleda je določen v Priročniku fitosanitarne
inšpekcije.

14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom

Uvozniki, njihovi prevozniki in špediterji ter carinski in inšpekcijski organi morajo med
fitosanitarnim pregledom upoštevati naslednje zahteve:
− pošiljka ter vzorec, vzet iz pošiljke, se do konca zdravstvenega pregleda
obravnavata kot sumljiva glede navzočnosti škodljivih organizmov;
− brez navzočnosti in dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja se pošiljka ne sme
odpreti, pregledovati in vzorčiti, razen pri pregledu poštnih pošiljk, pri katerih
carinski organi ugotovijo vsebino pošiljke;
− vzorci rastlin se pregledujejo v delovnem prostoru, v katerem so zagotovljeni pogoji
za preventivno ukrepanje proti širjenju škodljivih organizmov;
− nepregledani vzorci rastlin se ne smejo prenašati, ne da bi bili ustrezno zapakirani
tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov;
− vzorci rastlin, ki se pošiljajo v laboratorijske preiskave, morajo biti ustrezno
zapakirani tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov, in se prenašajo ali
pošiljajo kot nujne in vrednostne pošiljke.

94


14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza

Po končanem pregledu fitosanitarni inšpektor z odločbo dovoli ali zavrne uvoz. Na
spremne listine vpiše podatke o kraju in datumu pregleda, ki morajo biti podpisane in
overjene z žigom fitosanitarne inšpekcije.

Če se z uradnim pregledom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uvoz, fitosanitarni
inšpektor z odločbo dovoli uvoz pošiljke v Skupnost in na eno od spremnih listin vpiše:
”UVOZ DOVOLJEN”.

Če pogoji za uvoz niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor z odločbo prepove uvoz pošiljke
ter odredi predpisane ukrepe. Na eno od spremnih listin vpiše: “UVOZ PREPOVEDAN”.
V tem primeru fitosanitarni inšpektor razločno označi prednjo stran izvirnega
fitosanitarnega spričevala ali fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz z rdečim
trikotnim žigom, s čimer spričevalo postane neveljavno. Besedilo mora biti napisano z
velikimi tiskanimi črkami v enem izmed uradnih jezikov držav Evropske unije.

Če se z zdravstvenim pregledom ugotovi, da le del pošiljke ne izpolnjuje pogojev za
uvoz, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz preostalega dela pošiljke, če ni suma na
okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Za
okuženi del pošiljke pa fitosanitarni inšpektor prepove uvoz in odredi enega ali več
predpisanih ukrepov.

14.6 Ukrepi pri uvozu

Če se med fitosanitarnim pregledom pri uvozu ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje
predpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarni inšpektor zadrži pošiljko in odredi enega
ali več naslednjih ukrepov:
− zavrnitev vnosa pošiljke in vrnitev pošiljatelju;
− preusmeritev pošiljke v namembni kraj izven ozemlja Skupnosti, če so izpolnjene
fitosanitarne zahteve države uvoznice; preusmeritev se opravi pod nadzorom in
skladno s carinskimi postopki;
− odstranitev okuženega dela pošiljke;
− uničenje pošiljke;
− uvedba karantene kot uradne osamitve pošiljke, dokler niso znani rezultati testiranj
v uradnem laboratoriju;
− odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti glede ustreznih listin v določenem roku;
− tretiranje pošiljke.

Tretiranje se lahko odredi le izjemoma, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev za
uvoz pošiljke in prepreči nevarnost širjenja škodljivih organizmov. Tretiranje se lahko
odredi tudi v primeru navzočnosti škodljivih organizmov, ki niso navedeni na seznamih
I.A, II.A, I.B in II.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Tretiranje kot je dezinfekcija,
dezinsekcija ali deratizacija lahko opravi le pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za
to dejavnost. Tretiranje vedno nadzira fitosanitarni inšpektor.

Uničenje:
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti se lahko uniči s sežiganjem,
uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zakopavanjem ali zaoravanjem oziroma na drug
način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in zagotavlja, da se z ostanki
škodljivi organizmi ne morejo širiti.

95


S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža.
Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ni
nevarnosti širjenja požara v okolje.

Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, ki
se morajo po uničenju zaorati ali zakopati.

Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice,
embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažo
se v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora biti
potlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastline
oziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodi
pristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, ki
se oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov glede
narave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga ni
dovoljeno obdelovati najmanj tri leta.

Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še ne
oblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo.

14.7 Obveščanje

Pristojni fitosanitarni inšpektor sproti pisno obvešča sedež inšpektorata in FURS o
izrečenih ukrepih v tiskani ali elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o obveščanju
glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali
izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje
škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04), opisanim v poglavju 8.4.

96


15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU

Sistem izdajanja rastlinskih potnih listov na skupnem evropskem trgu nadomešča
sistem izdajanja fitosanitarnih spričeval, ki znotraj EU od leta 1993 niso več potrebna.
Rastlinski potni list tako v bistvu nadomešča omenjena spričevala, le da ga poleg
uradne osebe lahko izdaja tudi registrirani imetnik rastlin sam, a pod uradnim
nadzorom.

Rastlinski potni list je od vstopa v EU tudi v Sloveniji torej dokument v najširšem smislu
besede, ki spremlja predpisane rastline in rastlinske proizvode pri njihovem
premeščanju znotraj evropskega trga. Potrjuje, da rastline izpolnjujejo zahteve
zdravstvenega varstva rastlin v skladu s fitosanitarnimi predpisi, nadzornim organom
pa omogoča sledljivost blaga.

Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.A
Direktive sveta 200/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven tega
seznama, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (Odločbe
Evropske komisije o nujnih ukrepih).

15.1 Uradna etiketa in spremna listina

Rastlinski potni list je lahko enodelen ali sestavljen. Enodelen rastlinski potni list
predstavlja uradna etiketa, ki vsebuje vse predpisane podatke. Pri sestavljenem
rastlinskem potnem listu pa je vsebina porazdeljena med uradno etiketo in spremno
listino, pri čemer je na etiketi le del predpisanih podatkov (prvih 5), na spremni listini pa
morajo biti vsi predpisani podatki.

Uradna etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– nameščena mora biti bodisi na posamezno rastlino, snop rastlin, rastlinski
proizvod ali nadzorovan predmet, bodisi na njihovo embalažo ali prevozno
sredstvo,
– nameščena mora biti na način, ki onemogoča ponovno uporabo;
– ne sme biti že uporabljena;
– izdelana mora biti iz primernega materiala glede trpežnosti, vodoodpornosti in
drugih okoljskih vplivov (UV žarki), v kolikor je izpostavljena vplivom iz okolja.

Za uporabo samolepilnih uradnih etiket mora upravičenec pridobiti dovoljenje Uprave, s
katerim se določijo pogoji njihovega izdajanja. Pri izdajanju samolepilnih etiket je
namreč potrebno poskrbeti za kvaliteto lepljenja, ki onemogoča njihovo ponovno
uporabo (da se jih ne da odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovale), ter za izdajanje
sestavljenega rastlinskega potnega lista, to je spremne listine, ki prejemniku omogoča
obvezno hranjenje.

Spremna listina je lahko vsak dokument, ki se običajno uporablja v trgovske namene
(dokazilo o sortnosti, kakovosti, dobavnica, račun) in je priložen prevoznemu sredstvu.
Spremna listina je lahko ena sama, tako da se nanaša na različne uradne etikete v
pošiljki, izdane za različne vrste rastlin ali poreklo rastlin. Če so podatki o rastlinskem
potnem listu samo na računu, mora le ta spremljati (potovati) s pošiljko in se ne sme
izdati naknadno.

97


Za rastline s Seznama V.A.I/1, ki predstavljajo večje fitosanitarno tveganje in so tudi
gospodarsko bolj pomembne, velja še dodata zahteva glede oblike in namestitve
rastlinskega potnega lista, in sicer mora biti uradna etiketa nameščena na vsako
posamezno rastlino ali sveženj oziroma na najmanjšo možno enoto pakiranja,
namenjeno prodaji na drobno.

Prav tako se lahko za posamezno skupino rastlin določi enotna namestitev in izgled
rastlinskega potnega lista. To še posebej velja za certificiran semenski in sadilni
material, pri premeščanju katerega je potrebno spoštovati predpise s področja trženja
semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala. V
Sloveniji imamo enoten izgled etiket za krompir, vinsko trto in seme kmetijskih rastlin.

Rastlinski potni list mora vsebovati naslednje predpisane podatke:
1. oznako "Rastlinski potni list ES";
2. oznako kode države "SI";
3. oznako "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano-Fitosanitarna uprava" ali
"MKGP- Fitosanitarna uprava" ali razpoznavno kodo "MKGP-FURS";
4. registrsko številko imetnika;
5. individualno serijsko ali tedensko ali zbirno številko; to je lahko individualna
serijska številka uradne etikete, številka tedna pridelave, zbirna številka računa,
dobavnice, zavarovanega prostora, parcele, partije, …., ki omogoča sledljivost z
identifikacijo izvora pošiljke znotraj enega pridelovalca še bolj natančno, kot to
omogoča registrska številka;
6. botanično ime (latinsko ime rodu in vrste ali križanca);
7. količino, ki jo rastlinski potni list pokriva; v primeru sestavljenega RPL je na
spremni listini navedena skupna količina iz vseh uradnih etiket ter količina, ki jo
pokriva posamezna uradna etiketa;
8. v primeru pošiljke, ki je namenjena v določeno varovano območje: razločno
oznako "ZP" in kodo namembnega varovanega območja ali škodljivega
organizma s Seznamov varovanih območij, za katere pošiljka izpolnjuje pogoje (na
primer: za varovano območje hruševega ožiga se uporabi oznaka ZP-b2 ali za
določeno varovano območje v Italiji se uporabi oznaka ZP-I);
9. v primeru pošiljke, za katero je potrebno izdati nadomestni potni list: razločno
oznako "RP" in registrsko številko izdajatelja prvotnega rastlinskega
potnega lista; izdajatelj lahko za namene varovanja poslovne tajnosti namesto
registrske številke izdajatelja prvotnega rastlinskega potnega lista uporabi svoje
kodne oznake dobaviteljev, za katere vodi evidenco in kar mora predhodno odobriti
Uprava v dovoljenju za izdajo rastlinskih potnih listov;
10. v primeru, da je poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v
tretji državi: ime države porekla.

Če rastlinski potni list predstavlja samo uradna etiketa, morajo biti na njej navedeni vsi
predpisani podatki. Seveda podatke iz 8. – 10. točke navedemo, kadar je to ustrezno.
V tem primeru spremna listina ni potrebna, se pa običajno vseeno izda.

Če pa je rastlinski potni list sestavljen iz uradne etikete in spremne listine, morajo biti
na uradni etiketi navedeni vsaj podatki iz točk 1. do 5., v spremni listini pa vsi podatki.

98


V primeru rastlinskega potnega lista za uradno potrjen semenski material je v Sloveniji
namesto MKGP-FURS v 3. točki naveden imenovani organ za potrjevanje, ki ima
pooblastilo za izdajo rastlinskih potnih listov (na primer KIS ali IHP).

V primeru rastlinskega potnega lista, ki se izda za uvožene rastlin in zamenjuje
fitosanitarno spričevalo, pa je namesto oznake MKGP-FURS v 3. točki navedena
oznaka IRSKGH (fitosanitarne inšpekcije).

Nekaj praktičnih primerov rastlinskih potnih listov in njihovega združevanja z etiketo
dobavitelja:

1. Primer: Enodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja (podatki
rastlinskega potnega lista so s črto ločeni od preostalih podatkov etikete dobavitelja):

1. Rastlinski potni list ES 3. MKGP-FURS 2/4. SI -301526
6. Bot. ime: Malus domestica 7. Količina: 1 5. Serija: 1/25
Sorta: Gloster Podlaga: M9 Partija: NK1
Kategorija: CAC Datum izdaje: 'ES kakovost'

2. Primer: Dvodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja:

ETIKETA
Prednja 1. Rastlinski potni list 2. SI 3. MKGP- 4. Reg. št.:
ES FURS 901523
stran
5. Zbirna št.:
21/2004#

'ES kakovost' Datum izdaje:
Zadnja
Partija: 231 10.05.2008
stran Bot. ime: Dobavitelj: Sadika d.o.o.,
Sorta: Vrtovje
Zeleni gaj 7
#
Zbirna številka: številka računa ali dobavnice, kot spremnega dokumenta, na katerem
so ostali podatki (dopisana ročno na etiketo). Podatek omogoča sledljivost po
evidencah pridelovalca.

Direktiva določa, da so drugi podatki lahko navedeni na rastlinskem potnem listu, če so
jasno ločeni od predpisanih podatkov (npr. napisani pod črto ali na hrbtno stran
etikete). To so lahko podatki, ki so predpisani za etiketo dobavitelja v skladu s
predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega
reprodukcijskega materiala, ali drugi komercialni podatki, namenjeni dodatni
informiranosti kupcev (npr. navodila za sajenje, čas cvetenja ali zorenja, sortne
značilnosti, ….).

SPREMNA LISTINA

Sadika d.o.o., Vrtovje
Zeleni gaj 7
Reg. št.: 901523

99


Datum: 10.05.2004
Dobavnica št. 21/2004#

Prejemnik: Samo Podjetnik, Log

*Sadike paprike (Capsicum a.) Bianca 500 kos
*Sadike paprike (Capsicum a.) Šorokšari 500 kos
*Sadike paradižnika (Lycopersicon e.) Baron 250 kos
*Sadike pora (Allium porrum) Elefant 560 kos
*Sadike solate (Lactuca sativa) Leda 780 kos
*Seme okrasnih sončnic 250 g
Seme okrasnih aster - mešanica 250 g
Rastni substrat 50l 20 kos

*Rastlinski potni list ES; SI; MKGP-FURS

Seznam rastlin, za katere je znotraj Evropske skupnosti potrebno izdajati rastlinske
potne liste oziroma etikete dobavitelja, so navedene v Dodatku 2, Prilogi V.A.

15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov

Rastlinske potne liste lahko izdaja imetnik sam, če za to pridobi ustrezno dovoljenje
Uprave na podlagi izpolnjevanja naslednjih pogojev:
– da ima veljavno odločbo o vpisu v FITO-register in dodeljeno registrsko
številko;
– da ima ustrezno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki si je
pridobila potrdilo o temeljnem znanju iz zdravstvenega varstva rastlin;
– da ima zapisnik pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo
iz registracije, ter pogojev glede ustreznosti predlogov rastlinskih potnih
listov (vrste, oblike in vsebine), katerih vzorce pristojnemu inšpektorju predloži
na vpogled;
– da podpiše izjavo na vlogi za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih
listov, da je pripravljen in sposoben izpolniti obveznosti pri izdajanju rastlinskih
potnih listov.

Imetnik vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov vloži pri Upravi
na obrazcih 4 in 5, ki so dostopni pri Upravi in na njeni spletni strani. Za vlogo je
potrebno plačati predpisano upravno takso.

V postopku izdaje dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov Uprava preveri
izpolnjevanje predpisanih pogojev. Od izvajalca usposabljanja po uradni dolžnosti
pridobi potrdilo o temeljnem znanju zdravstvenega varstva rastlin za odgovorno osebo
ter zapisnik pristojnega inšpektorja. Potrdilo o temeljnem znanju mora imetnik predložiti
v roku 1 leta po pridobitvi dovoljenja.

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev Uprava izda upravičencu dovoljenje za
izdajo rastlinskih potnih listov, v katerem so navedene vrste rastlinskih potnih listov, ki
jih upravičenec lahko izdaja, rastline, za katere jih lahko izdaja, ter morebitni dodatni

100


pogoji. Če upravičenec želi kasneje razširiti dovoljenje za druge vrste rastlin, mora pri
Upravi vložiti dopolnilno vlogo.

Dovoljenje se lahko tudi razveljavi, in sicer:
- na zahtevo upravičenca, če ta preneha pridelovati, predelovati ali distribuirati
rastline, za katere se zahteva RPL oziroma se s to dejavnostjo ne namerava
ukvarjati vsaj nekaj naslednjih let. Upravičenec pošlje predlog za razveljavitev na
Upravo;
- po uradni dolžnosti na predlog inšpektorja, če ta na podlagi pregleda ugotovi, da
je upravičenec prenehal izpolnjevati pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov
ali da ne izpolnjuje predpisanih obveznosti ali če onemogoča fitosanitarni pregled.

15.3 Vrste rastlinskih potnih listov

Vrste rastlinskih potnih listov so naslednje:
– rastlinski potni list,
– nadomestni rastlinski potni list z oznako RP,
– rastlinski potni list za varovana območja z oznako ZP.

Kadar je rastlinski potni list nadomestni in je namenjen v varovano območje, mora
združevati oznaki RP in ZP.

I. Rastlinski potni list se praviloma izda pred premeščanjem rastlin, ki jih (še) ne
spremlja rastlinski potni list, in sicer:
– za prvo premeščanje rastlin z mesta pridelave ali
– za nadaljnjo distribucijo uvoženih rastlin s Seznama V.A.I, ki jih v času uvoza
praviloma spremlja fitosanitarno spričevalo.

Izjemoma se tak običajni rastlinski potni list izda tudi za pošiljko, ki jo že spremlja
rastlinski potni list, če se je ta zadrževala na mestu pridelave prejemnika pošiljke toliko
časa, da lahko rečemo, da gre za nadaljnje gojenje rastlin ali spremembo mesta
pridelave ali spremembo vzgojne stopnje rastlin.

Za nadaljnje gojenje rastlin se lahko upošteva obdobje 2 tednov aktivne rasti v
zavarovanih prostorih ali obdobje 4 tednov aktivne rasti na prostem.

Za nadaljnje gojenje rastlin se mora upoštevati:
− saditev, presajanje, cepljenje ter ukoreninjenje rastlin ali
− aktivna rast v zavarovanih prostorih v obdobju več kot 4 tednov ali
− aktivne rasti na prostem po 12 tednih ali
− če so rastline izpostavljene nevarnosti okužbe s ŠO s seznamov (v primeru, da
je na mestu pridelave navzoč ŠO s seznamov).

II. Nadomestni rastlinski potni list se izda pred premeščanjem pošiljke, ki jo že
spremlja rastlinski potni list, in sicer:
− če se le-ta razdeli v več različnih posamičnih pošiljk ali iz njih sestavi;
− če se le-ta premešča nespremenjena naprej, pa želi njen lastnik sam izdati
rastlinski potni list z namenom varovanja poslovne tajnosti;
− če je prišlo do spremembe zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, pod pogojem, da je opravljen zdravstveni pregled.

III. Rastlinski potni list za varovana območja se izda za pošiljko, ki je namenjena v
varovano območje ali pred premeščanjem pošiljke znotraj varovanega območja,

101


priznanega za določen škodljivi organizem. V primeru, da pošiljka le potuje skozi
varovano območje ali da izhaja iz njega in je namenjena drugam, se izda običajni
rastlinski potni list, pod pogojem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov,
relevantnih za ta varovana območja.

Imetnik rastlin mora izdajanje te vrste rastlinskih potnih listov obvezno predhodno
najaviti uradnemu pregledniku, in sicer to stori že v prijavi letne pridelave.

15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov

Rastlinski potni list se mora izdati za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane
predmete s Seznama V.A, ki je glede na fitosanitarno nevarnost razdeljen na zelo
rizične in malo manj rizične rastline, in sicer:
– če gre za pošiljke rastlin s Seznamov V.A.I./1 in V.A.II./1 (za varovana območja),
mora rastlinski potni list spremljati pošiljke do končnega prejemnika.
– če gre za pošiljke rastlin, s Seznamov V.A.I/.2 in V.A.I/3 ter V.A.II./2 (za varovana
območja), mora rastlinski potni list spremljati pošiljke le do tržnih
pridelovalcev.

Rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvode
in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani v skladu s
prejšnjim členom:
– registrirani imetniki, če imajo za to dovoljenje Uprave, ali
– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena ZZVR-1, ali
– Uprava, v primeru, da imetniki ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za
izdajo rastlinskih potnih listov.

Rastlinski potni list se v skladu z zgoraj navedenimi kriteriji izda tudi za rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s Seznama V.A, kadar se le-te vnašajo
iz tretjih držav in se premeščajo naprej. V tem primeru se na vstopnem mestu opravi
fitosanitarni pregled, fitosanitarni inšpektor zadrži fitosanitarno spričevalo in za pošiljko
izda rastlinski potni list. V primeru, da je namembno mesto v Republiki Sloveniji in se
pošiljka ne deli ali sestavlja, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje pošiljke iz
prejšnjega odstavka v notranjost države s fitosanitarnim spričevalom, na katerem je
navedeno, da nadomešča rastlinski potni list. Če prejemnik pošiljko naprej deli ali
sestavlja v nove pošiljke, mora za njih izdati svoj rastlinski potni list.

Za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, ki niso razvrščeni na
Seznam V.A, se rastlinski potni listi praviloma ne smejo izdajati, razen če je tako
določeno z drugimi predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin (Odločbe Komisije o nujnih
ukrepih).

Pred izdajo rastlinskega potnega lista je potrebno poskrbeti, da so izpolnjeni
pogoji za njegovo izdajo. Rastlinski potni list se sme izdati, če rastline, rastlinski
proizvodi in nadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat izpolnjujejo sledeče pogoje:
− da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.A in II.A,
− da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.A.II,
− da izpolnjujejo zahteve iz Odločb Komisije o nujnih ukrepih glede posameznih
škodljivih organizmov.

102


Pri premeščanju v varovano območje morajo rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat poleg zgoraj navedenih pogojev
izpolnjevati še naslednje:
− da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.B in II.B, za katere so bila
posamezna varovana območja priznana ter
− da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.B, za katere so bila
posamezna varovana območja priznana.

Za zagotavljanje zgoraj naštetih pogojev se morajo opravljati redni zdravstveni pregledi
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Opravljati jih morajo
registrirani imetniki oziroma njihove odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in
v okviru fitosanitarnih prelgedov tudi pristojni uradni pregledniki oziroma fitosanitarni
inšpektorji.

Pri izdajanju rastlinskih potnih listov se lahko uveljavljajo tudi nekatere izjeme,
kadar gre za prodajo končnemu uporabniku:

1. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti s Seznama V.A.I, ki jih premeščajo pridelovalci oziroma
predelovalci, za katere ni obvezen vpis v register (»majhni pridelovalci«).
2. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo plodovi Poncirus L.,
Fortunella L. in Citrus s peclji in listi iz 1. točke Seznama V.A.I ter rastline,
rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti iz 2. in 3. točke Seznama V.A.I, ki jih
premeščajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci rastlin za saditev, pod
pogojem, da:
– jih premeščajo pridelovalcem, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu
(»lokalni trg«) oziroma
– da imajo rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in
označene za končno porabo), če jih premeščajo k pravnim osebam ali tržnim
pridelovalcem ali k osebam, ki niso na lokalnem trgu.
3. Registriranim imetnikom, ki se ukvarjajo z distribucijo oziroma s prodajo na drobno
ali skladiščenjem rastlin s seznama V.A, ki so že tako opremljene z rastlinskimi
potnimi listi, da so pripravljene za prodajo končnemu uporabniku, ni potrebno izdati
nadomestnih rastlinskih potnih listov, če jih premeščajo k pridelovalcem, ki niso
tržni pridelovalci, na lokalnem trgu.

Za rastline iz 2. in 3. točke Seznama V.A ni potrebno izdati rastlinskih potnih listov, če
so rastline in rastlinski proizvodi dodelani in pripravljeni za prodajo končnemu
porabniku (pakirani v vrečke, ovoje, zabojčke za kočno porabo) pod pogojem, da
pristojni uradni organi države članice zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena
od pridelave drugih proizvodov (npr. od merkantilne pridelave plodov ali od rastlin za
saditev, namenjenih profesionalnim kupcem). Enota pridelave rastlin za saditev je
lahko fizično ali časovno ločena od pridelave merkantilnega pridelka, ki lahko širi iste
škodljive organizme.

103


15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih
listov

Imetniki rastlin, ki izdajajo rastlinske potne liste, morajo poleg obveznosti, ki izhajajo iz
registracije, zagotavljati izvajanje sledečih obveznosti:
− poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi;
− izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s predpisano vsebino in oznakami;
− poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih listov na način, ki onemogoča njihovo
ponovno uporabo (posebno lepilo za samolepilne etikete, ki se strgaj pri poskusu
odstranitve, na jutaste vreče se etikete prišije in ne lepi, …);
− prijaviti pristojnemu uradnemu pregledniku vse spremembe glede vrste,
oblike in vsebine rastlinskih potnih listov, najmanj 14 dni pred nameravano
spremembo;
− obveščati pristojnega uradnega preglednika v predpisanih rokih o nameravanem
premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v
varovano območje;
− 3 leta hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje vseh vrst rastlinskih potnih
listov;
− v primeru odsotnosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin zagotoviti
drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Če gre za odsotnost,
daljšo od enega tedna, mora odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin s
pisnim pooblastilom imenovati drugo osebo, ki bo opravljala naloge v njenem
imenu. Za odsotnost, daljšo od enega meseca, pa mora upravičenec zagotoviti
drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki mora izpolnjevati vse
predpisane pogoje, in o tem obvestiti pristojnega uradnega preglednika.

Če upravičenec pri izdajanju rastlinskih potnih lisov krši zgoraj navedene obveznosti,
mu pristojni inšpektor lahko odredi enega ali več sledečih ukrepov:
− prepove premeščanje rastlin, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
− odredi ustrezno tretiranje pošiljk, kadar je to možno;
− odredi odstranitev samo okuženih delov pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje
škodljivih organizmov;
− odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti prevozniku oziroma osebi, ki rastline
premeščajo, dokler ni zaključen fitosanitarni pregled oziroma niso znani rezultati
preiskav in uradnih testov;
− dovoli premeščanje rastlin (razen semena in rastlin za saditev) v primeru blage
okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne predstavljajo
nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta industrijske
predelave, pod njegovim nadzorom;
− odredi uničenje pošiljk ter rastlin, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih
organizmov oziroma če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
− začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca (v celoti ali
deloma) in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler se ne ugotovi, da je nevarnost
za širjenje škodljivih organizmov odpravljena;

104


− prepove izdajo rastlinskih potnih listov v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za
njihovo izdajo;
− predlaga Upravi, da v primeru večkratnih kršitev oziroma prenehanju
izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi dovoljenje za izdajo rastlinskih
potnih listov;
− odredi, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku.

15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih
listov

Tudi kupci, ki prejmejo rastline, opremljene z rastlinskimi potnimi listi, imajo določene
obveznosti glede hranjenja prejetih rastlinskih potnih listov. Če uradni preglednik pri
izvajanju nadzora pri njih ugotovi navzočnost škodljivega organizma, ali ga o tem kupci
celo sami obvestijo, je tak dokument dokaz o izvoru okuženih oziroma napadenih
rastlin, ki služi uradnemu pregledniku pri nadaljnjem ugotavljanju vira okužbe in njenem
morebitnem širjenju.

Seveda se dolžnost hranjenja rastlinskih potnih listov ne more naložiti vsem
državljanom RS. Predpisi k temu zavezujejo le tiste kupce oziroma prejemnike, ki se
ukvarjajo s tržno pridelavo oziroma predelavo ali nadaljnjo distribucijo prejetih rastlin, ki
jih spremljajo rastlinski potni listi. To so na primer tržno usmerjeni pridelovalci sadja,
grozdja, vrtnin, okrasnih rastlin, jedilnega krompirja ipd, lastniki gozdov in trgovci, ki
izdajajo nadomestne rastlinske potne liste. Ti morajo hraniti vse vrste prejetih
rastlinskih potnih listov najmanj eno leto. V primeru, da rastlinski potni list sestavljata
uradna etiketa in spremna listina, je potrebno hraniti samo spremno listino.

Glej tudi dodatek 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati
RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete (razen za varovana
območja, kjer je seznam samo za Slovenijo)

15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja

Predpakiran krompir mora biti označen v skladu s Pravilnikom o splošnem označevanju
predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04-popr., 43/05, 64/05-popr. in 83/05),
ki določa, da mora označba vsebovati naslednje podatke:
- ime: krompir;
- neto količina krompirja;
- serija (lot) - enota živila v prometu, ki je pridelana, izdelana ali pakirana pod
enakimi pogoji;
- ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali
prodajalca;
- podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega
potrošnika glede pravega porekla živila.

Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št.
28/2004, 10/2005 in 57/2005) predpisuje, da mora označba na nepredpakiranem živilu
vsebovati naslednje podatke:
- ime: krompir;
- ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali
prodajalca;

105


- podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega
potrošnika glede pravega porekla živila.

S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju
krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS,
št. 120/2004), so med drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnega
krompirja. Vsaka enota pakiranja gomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, na
kateri so vsaj naslednji podatki:
− registrska številka uvoznika ali distributerja;
− poreklo (država porekla oziroma območje pridelave);
− sorta krompirja;
− količina krompirja;
− oznaka: »NI ZA SADITEV«.

Če torej hočemo zadostiti vsem predpisanim zahtevam in se obenem izogniti
podvajanju podatkov, mora etiketa na embalaži jedilnega krompirja vsebovati
naslednje podatke:
- registrska ali evidenčna številka uvoznika ali distributerja (iz FITO registra);
- ime in naslov ali firma in sedež pridelovalca ali tistega, ki krompir pakira, ali
prodajalca;
- država porekla;
- ime: krompir;
- sorta krompirja;
- neto količina krompirja;
- oznaka: "Ni za saditev";
- označbo serije (lot).

Ostali neobvezni podatki:
Na etiketo se lahko navede tudi druge neobvezne podatke, vendar pod pogojem, da so
ti resnični in da ne zavajajo kupca. Neobvezni podatki se lahko označijo v skladu s
priporočili OECD standardov, ki so objavljeni na sledeči spletni strani:
http://www.unece.org/trade/agr/standard/potatoes/pot_e.htm

Za jedilni krompir standard kakovosti v Evropski Uniji ni predpisan, zato podatki glede
kakovosti niso obvezni.

Označbe na etiketi morajo biti v slovenskem jeziku v skladu z Zakonom o varstvu
potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004).

15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega
materiala

V skladu z mednarodnim standardom ISPM-15 mora leseni pakirni material, ki se
uporablja v mednarodnem prometu in ki je narejen iz neobdelanega lesa, izpolnjevati
naslednje fitosanitarne zahteve za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih
škodljivih organizmov:

1. posebna obdelava lesa na enega izmed naslednjih načinov:
− toplotna obdelava – HT (segrevanje, da jedro lesa doseže najmanj 56 oC za
najmanj 30 minut); dokler ustrezajo specifikacijam HT, se sem štejejo tudi:

106


sušenje v peči – KD, impregnacija s kemičnim stiskanjem – CPI ali druge vrste
tretiranja;
− zaplinjevanje z metilbromidom – MB (določeni odmerki pri določeni
temperaturi).

2. posebna oznaka na lesu (žig), ki potrjuje posebno obdelavo v skladu s tem
standardom; oznaka vključuje simbol IPPC, ISO kodo države (XX), registrsko št.
proizvajalca (000000), okrajšavo za način obdelave (YY). Možne okrajšave za
obdelavo so: HT-toplotna obdelava, MB-metilbromid, DB-beljenje (odstranjevanje
lubja).

ISPM 15 v zadnji spremembi iz leta 2008 predvideva naslednje forme znaka:
Primer 1

XX - 000
YY

Primer 2

XX -
000
YY

Primer 3 (zaobljeni vogali)

XX - 000 YY

Primer 4 (pri matričnem odtisu lahko nastanejo prekinjene črte znaka)

XX - 000
YY

107


Primer 5 (za manjše enote LPM)

XX -
000
YY

Primer 6 (za tanjše enote LPM)

XX – 000 YY

Slika 4: Primeri izvedb oznake po ISPM 15, ki mora biti na leseni embalaži vidna,
čitljiva, obstojna in neprenosljiva.

Predpisane zahteve o obdelavi in označevanju ne veljajo za:
- nepredelan lesen pakirni material, ki je tanjši od 6 mm,
- predelan lesen pakirni material (iverke ali drugače zdrobljen in toplotno ali pod
pritiskom obdelan les),
- lesen pakirni material, ki je v obtoku znotraj Evropske Skupnosti.

108


III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
RASTLIN

16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN

Kadar govorimo o škodljivih organizmih v kmetijski pridelavi, mislimo predvsem na tiste
organizme, ki se v agroekosistemih prehranjujo z gojenimi rastlinami in povzročajo ob
večjih pojavih gospodarsko škodo z zmanjšanjem količine oziroma kakovosti pridelka.
Človek skuša z raznimi metodami preprečiti škodljivo delovanje fitofagih organizmov,
zato pri intenzivni pridelavi uporablja kemična sredstva za varstvo rastlin. Še posebej je
narasla uporaba insekticidov kot najbolj strupenih med njimi, zato se z integrirano
pridelavo zadnja desetletja trudijo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev (Vrabl,
1992).

Glede na oblike obvladovanja lahko govorimo o treh kategorijah škodljivih organizmov:
1. Gospodarski škodljivi organizmi, za obvladovanje katerih poskrbi imetnik rastlin
sam ob pomoči javne službe za zdravstveno varstvo rastlin (zlasti prognostične
službe).
2. Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi, za katere pod uradnim
nadzorom poskrbi pridelovalec semenskega in sadilnega materiala sam pod
uradnim nadzorom fitosanitarne službe.
3. Karantenski škodljivi organizmi, za katere uradne ukrepe odredi fitosanitarni
inšpektor, izvrši pa jih imetnik rastlin pod uradnim nadzorom.

Vse tri kategorije se lahko preslikamo tudi na področje gozdarstva, le da tam za
gospodarsko škodljive organizme poskrbi javna gozdarska služba.

V tem poglavju govorimo zlasti o karantenskih škodljivih organizmih, omenjamo pa tudi
nekarantenske nadzorovane škodljive organizme, saj se oboji pojavljajo na istih
rastlinah.

Gospodarski škodljivi organizmi

Osnovno vodilo varstva rastlin pred gospodarsko škodljivimi organizmi v integrirani
pridelavi je, da k uporabi kemičnih ali drugih sredstev preidemo šele, ko je presežen
prag škodljivosti za gojene rastline. Gospodarski prag škodljivosti ali kritično
število je v nekem kraju ugotovljena populacija nekega organizima, ki povzroči tako
veliko škodo, kot znašajo stroški zatiranja (Milevoj, 1994). Ta definicija drži za
gospodarske škodljive organizme, ki so pri nas navzoči in se glede na klimatske in
druge dejavnke redno pojavljajo (npr. jablanov škrlup, peronospora vinske trte,
kromirjeva plesen). Za tovrstne organizme se določi kritično število ali gospodarski
prag škodljivosti

Kritično število ali gospodarski prag škodljivosti je v nekem kraju ugotovljena
populacija nekega organizima, ki povzroči tako veliko škodo, kot znašajo stroški
zatiranja. Pri določanju kritičnih števil in njihovi uporabi upoštevamo:
- vrsto škodljivh organizmov, starost, razvojni stadij, način razmnoževanja, stopnjo
parazitiranosti;
- sorto, razvojni stadij, prehranjenost rastline;

109

ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN

- ceno pridelka, stroške zatiranja.

Kritična števila ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov ali s pomočjo raznih naprav
(lovne posode, feromoni, luči) in so relativna.

Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi

Za nekarantenske nadzorovane škodljive organizme predpisi o trženju semenskega in
razmnoževalnega materiala ne določajo kritičnega števila ali gospodarskega praga
škodljivosti, ampak opredeljujejo, da jis sme biti na rastlinah tako malo število kot je
le mogoče. Države članice vsaka po svoje določajo to mejno vrednost: nekatere v
odstotkih, druge opisno, večina pa vsebinsko določa, da ne sme biti vidnih znamenj
okužbe ali znakov napada škodljivih organizmov.

Karantenski škodljivi organizmi

Za karantenske škodljive organizme je kritično število ali gospodarski prag
škodljivosti enak nič. To pomeni, da ukrepamo ob vsaki najdbi organizma, ki je v
skladu z EU predpisi opredeljen kot karantenski z uvrstitvijo na sezname direktive
2000/29/ES ali pa nujne ukrepe opredeljujejo odločbe Evropske komisje.
Po zakonu ZZVR-1 je vsak imetnik ali druga oseba, ki sumi na navzočnost
karantenskega škodljivega organizma dolžan o tem sumu obvestiti bodisi pooblaščeno
strokovno institucijo, fitosanitarno oziroma gozdarsko inšpekcijo ali fitosanitarno
upravo. Uradne osebe potem po preudarku ukrepajo naprej.
Nevarnost vnosa novih oziroma karantenskih škodljivih organizmov se je povečala z
vse večjim trgovanjem z rastlinami in rastlinskimi pridelki oziroma proizvodi, ki danes
brez težav menjajo države in kontinente. S seboj pa lahko tako blago nosi tudi škodljive
organizme, ki v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov ali pa so gojene rastline
nanje bolj občutljive kot v izvornem okolju.
Še posebej nevarno je trgovanje s sadilnim materialom in semenom rastlin, ker
se uporabljajo za sajenje novih nasadov ali posevkov, kjer imajo škodljivi organizmi
možnost nadaljnjega razvoja in razmnoževanja. Vlade posameznih držav so zato
uzakonile potrebo po preventivnih ukrepih, da nevarnih organizmov sploh ne bi vnesle
na svoja ozemlja, zlasti zaradi varovanja interesov svojih pridelovalcev, posredno pa
tudi svojega gospodarstva, ki je bilo v preteklosti zaradi množičnega uničenja strateških
pridelkov tudi ogroženo.
Značilen primer je bil pojav trtne uši (Viteus vitifoliae (Fitch); Insecta: Homoptera:
Phylloxeridae), ki je bila zanešena v južno Francijo iz Amerike v 70. letih 19. stoletja,
ko so pričeli uvažati ameriške trte. Škodljivec se je hitro razširil po vsej Evropi in
povzročil propad mnogih vinogradov, ker je bila evropska trta zanj zelo občutljiva. Tudi
na slovenskih tleh so prvi pojav trtne uši zabeležili v Slovenski Istri in na Štajerskem
leta 1880 (Valič in Milevoj, 2000). Okužba se je na večje razdalje širila predvsem s
sadilnim materialom, lokalno pa v vinogradih naokrog obolelega trsa. Preden so s
cepljenjem vinske trte rešili problem velikih gospodarskih škod, so najbolj ogrožene
države 3. novembra 1881 podpisale Mednarodno konvencijo o ukrepih, ki jih je treba
izvajati proti trtni uši Phylloxera vastatrix, ki ji je sledila dodatna konvencija, podpisana
v Bernu 15. aprila 1889, in Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, podpisana v
Rimu, 16. aprila 1929 (Slovenija jo je ratificirala z zakonom leta 2000).
S konvencijami so se ogrožene države pogodile, da je mogoče samo z enakovrednimi
ukrepi na ozemlju vseh podpisnic obvladati trtno uš in kasneje druge škodljivce, ki so

110


jih določili kot posebej nevarne. Pri izvajanju ukrepov so organizirale državne službe (v
tistih časih poleg državnih uradnikov le še vojska) in s striktnimi ukrepi sekanja
okuženih vinogradov in nato s kompenzacijskimi ukrepi razdeljevanja zdravih cepljenih
sadik uspele omejiti širjenje in obvladati trtno uš. Trtno uš lahko tako štejemo za prvi
organizem na karantenski listi, državno ukrepanje proti njej pa je bilo zasnova
fitosanitarnih služb, ki jo ima danes 170 držav, podpisnic konvencije IPPC
(International Plant Protection Convention, članstvo dec. 2008).
Ravno primer trtne uši pa nakazuje nevarnost, ki jo predstavlja škodljivi organizem, če
v okolju, kamor je zanesen, nima naravnega sovražnika, ki bi se mu zoperstavljal pri
množenju. Za trtno uš ga namreč še do danes niso odkrili. Cepljenje evropskih trt na
odporne ameriške podlage je bil več desetletij glavni in najuspešnejši ukrep za
zatiranje trtne uši, dokler se ni razvil nov biotip trtne uši. V Avstraliji, Kaliforniji in Italiji
zopet potekajo intenzivne raziskave na vzgoji novih, na trtno uš odpornih podlag (Valič
in Milevoj, 2000). Opisani 130-letni boj s trtno ušjo, v katerem je bila porabljena velika
količina denarja, tako odgovarja na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj je za
karantenski škodljivi organizem kritično število enako nič in je prag zatiranja presežen,
ko najdemo en sam škodljiv organizem.
Uvrstitev posebej nevarnih škodljivih organizmov na karantenske liste in uvedba
uradnega nadzora nad njihovim vnosom na ozemlje države kot tudi preverjanje
domače pridelave sadilnega materiala je prvi preventivni ukrep, ki je nujna
podlaga za vsako nadajnjo integrirano pridelavo. Čeprav še danes le malo
izvajalcev varstva rastin v Sloveniji povezuje fitosanitarno službo z integriranim
varstvom, se je na našem ozemlju, ko je meje varovala še skupna jugoslovanska
služba, že jasno opredeljevalo, da je rastlinska karantena kot preventivni ukrep eden
od elementov dinamičnega integriranega varstva rastlin (Milošević, 1980).
Z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o postopkih za
preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov je od 8. septembra 2001 slovenska
karantenska lista enaka kot v državah članicah EU. Pri opredeljevanju statusa
posameznih škodljivih organizmov v Sloveniji so bile upoštevane uvrstitev na
jugoslovanske karantenske liste pred spremembo zakonodaje (Pravilnik o zdravstveni
kontroli, 1996 in 2000) in dejanska poročila in objave najdb domačih in tujih virov.
Sedanji predpisi določajo vrsto seznamov glede na območje, kamor se rastline oziroma
rastlinski proizvodi vnašajo, vsebino seznamov kot tudi ukrepe pri uvozu in
premeščanju rastlin in rastlinskih proizvodov ter o nadzoru nad rastlinskimi škodljivimi
organizmi.

111


Preglednica 2: Pregled prilog in seznamov direkitve 2000/29/ES, ki se nanašajo na
karantenske škodljive organizme in njihov status navzočnosti v Evropski
uniji - A1 ali A2. V Sloveniji so nekateri A1 škodljivi organizmi navzoči
(Rhagoletis completa, Rhagoletis cingulata) in obratno, nekateri A2
organizmi niso navzoči (Globodera pallida, za katerega je s strani EU
priznano tudi varovano območje – status B).

Priloga I Škodljivi organizmi (ŠO), katerih vnos in širjenje v EU sta prepovedana. Karanten
-ska
lista:
Seznam I.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1
Seznam I.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2
Seznam I. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem
območju EU
Priloga II ŠO, katerih vnos in širjenje sta prepovedana, če so navzoči na določeni Karanten
rastlinski vrsti, delu rastline ali rastlinskemu proizvodu. -ska
lista:
Seznam II.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1
Seznam II.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2
Seznam II. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem
območju EU
Priloga III Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, katerih vnos ___
je prepovedan
Priloga IV Posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje rastlin, A1, A2
rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov.
Seznam IV.A.I: Zahteve pri uvozu v EU
Seznam IV.A.II: Zahteve pri pridelavi/predelavi v EU
Seznam IV.B: Zahteve za določena varovana območja EU
Priloga V Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, za katere je A1, A2
obvezen pregled zdravstvenega stanja
Seznam V.A: pošiljke ob premeščanju po EU spremlja rastlinski potni
list
Seznam V.B: pošiljke ob uvozu v EU spremlja fitosanitarno spričevalo

112


16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja
rastlinskih škodljivih organizmov v Republiko Slovenijo, tako kot to to določa direktiva
Sveta 2000/29/ES za Evropsko unijo.

Uvoz zakon določa kot vnos iz tretjih držav, kar je vnos pošiljke in škodljivih
organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je
bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.

Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer
še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu. To območje je običajno ozemlje
Republike Slovenije.

Tako za škodljive organizme FURS kot pristojni organ vodi strokovno politiko glede na:
a) tveganje za vnos organizma (možne poti vnosa, obseg trgovanja),
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU,
c) kategorizacijo organizma (uvrstitev na sezname),
d) status organizma v Sloveniji (ni navzoč/navzoč),
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi (izvedljivost, učinkovitost glede na
biologijo organizma) in
f) razpoložljive vire (človeške in finančne).

Vidiki biologije škodljivih organizmov, ki delujejo v prid vnosa in naselitve so
npr.:
1. Organizem se uspešno naseli na lokacije izven svoje naravne razširjenosti.

2. Na mestu destinacije so za organizem ugodne klimatske razmere in ustrezni
gostitelji.

3. Organizem je pokazal sposobnosti naselitve na novih gostiteljih.

4. Organizem ima aktivno, neposredeno zmožnost iskanja gostiteljev oziroma
ima vektorje, ki poiščejo direktne gostitelje.
5. Organizem ima visok inokulacijski potencial ali visoko verjetnost
razmnoževanja po vnosu.
6. Organizem je pokazal zmožnost širjenja ob prometu/transportu.
7. Organizem ima visok reprodukcijski potencial.
8. Potencialni gostitelji so kontinuirano porazdeljeni na območju.
9. Novo vzpostavljene populacije lahko ostanejo nezaznane zaradi prikritega
razvoja, biologije ali počasnega razvoja simptomov.
10. Organizem ima širok krog gostiteljev.

Vidike biologije upošteva že ocenjevalec v pripravi ocene tveganja zaradi škodljivega
organizma. Proučiti in oceniti mora tudi:
- Za katere ŠO obstaja verjetnost vnosa po posamezni poti prenosa (s
semenom, z lesom, z vektorjem...)?
- Ali je mogoča naselitev na PRA območju?

113


- Katere so ogrožene rastline v PRA območju?
- Kakšne so klimatske podobnosti sedanje porazdeljenosti organizma s PRA
območjem?
- Katere druge značilnosti PRA območja poleg klimatskih delujejo v prid
naselitve?
- Kateri del PRA območja je ogroženo območje?
- Kakšna škoda lahko nastane za potencialne gostiteljske rastline v PRA
območju?
- Koliko gospodarskega vpliva ima ŠO v sedanji razširjenosti in koliko bi ga
imel v PRA območju?
- Kateri glavni dejavniki lahko vplivajo na sprejemljivost tveganja zaradi vnosa
tega ŠO (npr. vnos v nekativnem obdobju ali vnos v zaprt prostor)?

Na podlagi tovrstnih ugotovitev ocenjevalec ovrednoti verjetnost vstopa, naselitve in
gospodarske škode. Pripravljalec predpisa pa na podlagi zaključkov ocene tveganja
pripravi ustrezne fitosanitarne ukrepe, ki jih potem zakonodajalec sprejme.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj značilnih primerov obvladovanja škodljivih
organizmov glede na opisane principe.

114


16.2 Prva kategorija

Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v prvo
kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:

a) tveganje za vnos organizma je zelo veliko (mednarodna trgovina),
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je zelo velik,
c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname),
d) A1 status organizma v Sloveniji: ni navzoč,
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi in
f) fitosanitarna in gozdarska služba predstavljata razpoložljive vire.

Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus

Sinonimi: Aphelenchoides xylophilus, Bursaphelenchus lignicolus
Sistematika: Tylenchida, Aphelenchoididae
Gostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za iglavce: jelko, cedro,
macesen, smreko, bor, dulgazijo in čugo ter les iglavcev. Najpogosteje napada
nekatere vrste bora: rdeči, črni in obmorski bor, sladkorni bor ter P. densiflora, P.
thunbergii, P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata,
redkeje pa duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo. V Evropi so ogrožene
naslednje vrste bora: rdeči bor, črni bor in obmorski bor. Ameriške avtohtone vrste bora
so odporne na borovo ogorčico.
Poti prenosa: Lokalno širijo okužbo predvsem hroščki iz rodu Monochamus, ki
prenašajo borovo ogorčico v gozdovih z napadenih na zdrava drevesa. Hroščki letijo
nekaj 100 do preko 3 km daleč. Na večje razdalje lahko ogorčico prenesemo predvsem
z napadenim lesom (predvsem hlodovina in žagan les ter tudi lesen pakirni material),
od koder potem hroščki širijo okužbo na zdrava drevesa. Ni nujno, da skupaj z
napadenim lesom prenesemo tudi prenašalca. Borovo ogorčico namreč lahko
prenesejo tudi v Evropi živeče avtohtone vrste kozličkov iz rodu Monochamus
(predvsem M. galloprovincialis). Nevarno je tudi, če v bližini gozdov skladiščimo les z
ostanki lubja, pod katerim živijo ogorčice. Hlodovina in žagan les predstavljajo večjo
nevarnost za vnos vektorja kot na primer leseni ostružki zlasti, če ohranijo lubje. Zato
se ob uvozu iz tretjih držav, v katerih se pojavlja borova ogorčica, nadzira les iglavcev
ter lesen pakirni material iz lesa iglavcev (Priloga IV A 1 Direktive 2000/29/ES). V letu
2008 je bilo v EU več prestrežb borove ogorčice na lesenem pakirnem materialu s
Portugalske, kjer je prvo območje ustalitve borove ogorčice v Evropi, zato je tej poti
prenosa potrebno posvetiti največ pozornosti.
Opis in gospodarski pomen: To vrsto uvrščamo med zelo nevarne škodljivce nekaterih
vrst bora. V eni rastni dobi lahko povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh
starosti. Prvi znak napada je sprememba barve iglic, ki se začnejo sušiti. Značilna je
rdečerjava barva iglic. Napadeno drevo odmre v nekaj tednih ali mesecih po pojavu
prvih znakov. Ličinke borovih ogorčic prenašajo hroščki Monochamus spp. ob
odlaganju jajčec na suha ali propadajoča borova drevesa. V teh drevesih se nematode
ponavadi hranijo s hifami gliv Ceratocystis spp., ki jih prav tako prenešajo hroščki, in se
zelo hitro množijo. Ko se v teh drevesih izležejo odrasli hroščki, pridejo v stik z
ogorčicami in jih po izletanju skupaj z glivo prenesejo na zdrava drevesa, ko se na njih
dopolnilno hranijo pred odlaganjem jajčec. Ogorčice prodrejo v drevo skozi rane na
listih, ki jih naredijo hroščki pri objedanju. V rastlini ogorčice preidejo na prehranjevanje

115


na rastlinskih celicah, ki pričnejo propadati, kar zopet privablja kozličke, ki v ta
propadajoča drevesa potem odlagajo jajčeca in krog prenosa je sklenjen.
Razširjenost: V Sloveniji borova ogorčica ni navzoča, v Evropi pa je navzoča na
Portugalskem. Izhaja iz Severne Amerike, od koder je bila prenesena na Japonsko, od
tam pa na Kitajsko.
Uvrstitev na karantensko listo: II.A1. V EU določa ukrepe za preprečevanje širjenja iż
Portugalske, kjer je navzoča, odločba komisije 2006/133/ES s spremembami. Pri nas
določa ukrepe Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove
ogorčice (UL RS 24/04 in 108/04).
Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista ni opredeljenih posebnih zahtev,
razen, da morajo biti rastline, ki izvirajo iz neevropskih držav, za katere je določen kot
karantenski škodljivi organizem (priloga II A 1 Direktive 2000/29/ES) , pri premeščanju
neokužene. Za te rastline je pri premeščanju iż Portugalske obvezen rastlinski potni
list, s katerim je podana izjava, da rastline ne kažejo simptomov okužbe z borovo
ogorčico in da na mestu pridelave v bližini od začetka zadnjega zaključene rastne dobe
niso bili opaženi simtomi okužbe.

Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis

Sinonimi: Agrilus feretrius, Agrilus marcopoli
Sistematika: Coleoptera, Buprestidae
Gostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline v Aziji so različne vrste jesena
(Fraxinus chinensis, F. japonica, F. lanuginosa, F. mandshurica, F. rhynchophylla),
oreha (Juglans mandshurica), bresta (Ulmus davidiana in U. propinqua) ter Pterocarya
rhoifolia. Tudi v ameriki napada nekatere vrste jesena. S spremembo direktive
2000/29/ES bo predvidoma karantenski škodljivi organizem za sadike, les in lubje za
jesen, oreh, brest in krilati oreškar (Pterocarya), ki izvirajo iz Kanade, Kitajske,
Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.
Poti prenosa: Odrasle žuželke so dobri letalci, letijo lahko tudi več kot 1 km. Ker so
majhni, jih lahko nese tudi veter. Rastline, vključno z bonsaji, četudi so v dormantnem
stanju, lahko pod lubjem prenašajo vse razvojne stadije. Glavni vir prenosa na večje
razdalje je netretiran les in lesen pakirni material.
Opis in gospodarski pomen: Škodljivec je hrošček, škodo pa delajo ličinke, ki vrtajo
pod skorjo v kambiju dolge serpentinaste rove in s tem uničijo prevodne cevi, zaradi
česar drevo propade. Napada tako mlada kot tudi velika drevesa. Prvo leto ponavadi
propade tretjina do polovica drevesa, celotno drevo pa najkasneje v treh letih.
Razširjenost: Škodljivec izvira iz Azije, od koder so ga zanesli v Severno Ameriko. V
Evropi je navzoč v Rusiji (okolica Moskve).
Uvrstitev na karantensko listo: A. planipennis še ni uvrščen na karantensko listo, po
sklepu Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji bo uvrščen
v Prilogo II A 1.
Posebne zahteve: Ker škodljivec v EU ni navzoč, v predlogu spremembe prilog
direktive 2000/29/ES za premeščanje niso predvidene posebne zahteve pri izdaji
rastlinskega potnega lista, so pa predvidene posebne zahteve za sadike jesena, oreha,
bresta in iz rodu Pterocarya, ki izvirajo iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije,
Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA, pri uvozu.

116


Pri uvozu morajo biti za rastline za saditev iz rodov Fraxinus, Juglans mandshurica,
Ulmus davidiana, Ulmus parvifolia in Pterocarya rhoifolia z navedenim poreklom
izpolnjene naslednje posebne zahteve:
- da so rasle v celotni življenjski dobi na območju, kjer ni navzoč A. planipennis
ali
- so rasle na mestu pridelave, kjer najmanj 2 leti pred izvozom ni bilo znakov
napada, kar je bilo ugotovljeno z dvema uradnima pregledoma na leto vključno
s pregledom tik pred izvozom.
Les (razen v obliki sekancev, izoliranega lubja ali lesenega pakirnega materiala ali
podpornega lesa) mora:
- izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali
- biti grobo obdelan (obtesan), da je odstranjena okrogla površina
Les v obliki sekancev, ki je v celoti ali delno pridobljen iz zgoraj naštetih rastlin ter
izolirano lubje iz teh rastlin mora:
- izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali
- biti obdelan(o) v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis

Sistematika: Coleoptera, Cerambycidae
Gostiteljske rastline: napada številne lesnate rastline (več kot 68 vrst iz 19 družin):
najpogostoje napadeno drevo je javor (tudi v Evropi), našli pa so ga tudi na brestih,
brezah, belih gabrih, bukvah, divjem kostanju, dobu, glogih, lagerstremijah, leskah,
citrusih, japonski kriptomeriji, jablanah , navadnem lovorikovcu, panešpljah, topolih,
vrbah, fikusih, oslezih, mlečkovkah (Euphorbiaceae, rod Mallotus), platanah, hruškah in
šipkih. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis
(Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti, ki je bila sprejeta na sestanku
Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji v septembru 2008,
uvaja ukrepe za uvoz iz tretjih držav ter za premeščanje iz napadenih območij v EU za
naslednje rastline: javor, divji kostanj, jelšo, brezo, gaber, citruse, lesko, panešpljo,
bukev, lagerstremijo, jablano, platano, topol, rod Prunus, hruško, vrbo in brest.
Poti prenosa: Odrasli hrošči lahko širijo napad samo lokalno, hrošči večinoma letijo na
krajše razdalje. Na daljše razdalje se prenesejo jajčeca, ličinke ali bube na sadikah ali
bonsajih gostiteljskih rastlin možen je tudi prenos v lesenem pakirnem materialu. Na
Nizozemskem so kitajskega kozlička našli v pošiljki s Kitajske v sadikah debeline okrog
1 cm.
Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, škodo pa delajo predvsem ličinke, ki
vrtajo rove najprej v floemu, nato pa se zavrtajo globlje v les in izmetavajo žagovino, ki
jo najdemo ob vznožju dreves in na koreninah, ki so na površju tal. Odrasli hrošči
izletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm. Hrošči objedajo listje, listne
peclje ter skorjo na vejah v krošnji.
Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa
slabijo in se sušijo.
Tudi pri tej vrsti težko napad odkrijemo pravočasno tudi pri natančnih vizualnih
pregledih. Ko pa odkrijemo izhodne luknje hroščev, so ti že izleteli in širijo napad po
okolici.
Razširjenost: kitajski kozliček je razširjen na Kitajskem (predvsem subtropski predeli),
Japonskem in v Koreji, najden pa je bil tudi na Tajvanu, v Mjanmaru, Vietnamu,
Indoneziji, Filipinih in v Maleziji. Navzoč je tudi v ZDA (na Havajih). V EU je navzoč v
Italiji v pokrajini Lombardija, kjer se je kljub ukrepom izkoreninjenja razširil na več kot 100
ha. Najpogosteje napadeno drevo je javor, pogosto pa so ga našli v bukvi in leski.

117


Kitajskega kozlička so leta 2003 našli tudi v Franciji, kjer pa so ga uspešno izkoreninili.
Najden je bil tudi v Švici. Zadnja leta so na Nizozemskem prestregli več napadenih
pošiljk sadik javorja s Kitajske, kitajskega kozlička pa so našli tudi v okolici drevescnice in
skladišč uvoznika. Napadena sadike javorja so odkrili tudi v Nemčiji in Angliji.
Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1, v letu 2008 pa je
bila sprejeta odločba Komisije.
Posebne zahteve: Začasno določene posebne zahteve predpusje Odločba Komisije
2008/840/ES, ki določa, da morajo rastline javorja, divjega kostanja, jelše, breze,
gabra, citrusov, leske, panešplje, bukve, lagerstremije, jablane, platane, topola, rodu
Prunus, hruške, vrbe in bresta, ki izhajajo iz razmejenih območij v Skupnosti, biti
opremljene z rastlinskim potnim listom, s katerim je podana uradna izjava, da so
rastline najmanj 2 leti pred premeščanjem rasle registriranem mestu pridelave, ki je bilo
ob primernem času 2 krat letno uradno pregledano in niso bila najdena znamenja
napada kitajskega kozlička in:
- so bile te rastline fizično zaščitene pred vnosom ali
- so bila izvedena primerna preventivna tretiranja in je bilo mesto pridelave obdano z
varnostnim pasom najmanj 2 km od napadenega območja, ob najdbi v varnostnem
pasu pa morajo biti takoj izvedeni ukrepi izkoreninjenja.
Pri uvozu morajo biti izpolnjene naslednje posebne zahteve:
- da so rastline rasle na mestu pridelave na nenapadenem območju ali
- na nenapadenem mestu pridelave, ki je pod uradnim nadzorom in kjer je 2 krat
letno opravljen uradni pregled in
o je fizično popolnoma zaščiteno ali
o so bila opravljena preventivna tretiranja in obdaja mesto pridelave 2 km
širok nenapaden varovalni pas,
in
- je bil opravljen uradni pregled rastlin pred izvozom po potrebi z destruktivno
metodo.

Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis

Sistematika: Coleoptera, Cerambycidae
Gostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline na Kitajskem so različne vrste topola:
črni topol, P. deltoides, P. x canadensis in kitajski križanec P. dakhuanensis ter
nekatere vrste vrbe, (npr. vrba žalujka in Salix matsudana). Ostali gostitelji na
Kitajskem: javor, jelša, jablana, murva, platana, rod Prunus, hruška, navadna robinija,
šipek, sofora in brest. V Severni Ameriki je bil škodljivec najden na različnih vrstah
javorja in na navadnem divjem kostanju ter na brezi, jesenu, navadnem tulipanovcu,
beli murvi, topolu, navadni robiniji, vrbi in brestu. Doslej ni bil najden na iglavcih. V
Evropi je bil doslej najpogosteje najden na javorju, brezi, divjem kostanju, topolu in vrbi.
Poti prenosa: hroščki lahko širijo napad samo lokalno, na daljše razdalje pa se
prenesajo jajčeca, ličinke ali bube predvsem v lesenem pakirnem materialu.
Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, ki objeda listje in skorjo, glavno
škodo pa dela ličinka, ki vrta rove v les v deblu ali debelejših vejah v krošnji. Pri tem iz
rovov izmetavajo črvino (žagovino), ki jo lahko najdemo v rogovilah vej in redkeje na
tleh. Ličinke poškodujejo prevodne cevi, listje na napadenih drevesih zato ovene in
porumeni. Odrasli hrošči izletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm.

118


Oslabela drevesa lahko napadejo tudi drugi škodljivci in bolezni, tako da ta propadejo
v nekaj letih. Napad težko odkrijemo pravočasno, ponavadi ugotovimo navzočnost
škodljivca šele takrat, ko drevesa začnejo propadati in hrošči že napadejo tudi
sosednja drevesa.
Razširjenost: škodljivec izhaja iz Kitajske, v vzhodni Aziji je razširjen tudi v Koreji in na
Tajvanu. Iz vzhodne Azije je bil prenesen v ZDA. V Evropo je bil zanesen z lesenim
pakirnim materialom pri uvozu granita s Kitajske. Večkrat se je pojavil na drevesih v
okolici skladišč uvoznikov. Doslej je bil v EU najden v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, v
Franciji in Italiji.
Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1.
Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso predvidene posebne
zahteve. Pri uvozu se nadzira rastline, les in lesen pakirni material iz tretjih držav.

Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata

Sistematika: Nectriaceae (bradavičarke), Hypocreales (blazinovarji),
Sordariomycetidae (trhnobarice), Sordariomycetes, Ascomycota, (zaprtotrosnice),
Fungi (glive)
Anamorf: Fusarium circinatum
Gostiteljske rastline: G. circinata povzroča borov smolasti rak samo na borih. V Severni
Ameriki (gliva verjetno izhaja iz Mehike) so najpomembnejši gostitelji druge vrste
borov: Pinus elliottii, P. palustris, P. patula, P. radiata, P. taeda in P. virginiana. Gliva je
zabeležena na več kot 30 vrstah borov, med katerimi so tudi evropske vrste npr.
alepski bor, primorski bor, pinija, črni bor in rdeči bor. Okužbo lahko gliva G. circinata
povzroči tudi na duglaziji (Pseudotsuga menziessii), vendar na tem gostitelju ne
povzroči značilnih simptomov in odmiranja. Odločba Komisije 2007/433/ES o začasnih
nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell
v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti določa kot občutljive rastline bor (rod Pinus)
in duglazijo, vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja.
Poti prenosa: na krajše razdalje se širi s pomočjo vetra in žuželk, na daljše razdalje pa
jo prenesemo z okuženim semenom in sadikami ter z okuženim lesom. Možen je tudi
prenos s kontaminirano prstjo ter vozili in opremo. V tleh lahko gliva preživi do 6
mesecev, v lesu več kot eno leto.
Opis in gospodarski pomen: Do okužb pride že lahko v drevesnicah, če so sejanke
zrasle iz okuženega semena, lahko pa se okužijo tudi preko korenin, če so v tleh
navzoče spore. Simptomi pri sadikah niso specifični (nekroza skorje, rumenenje,
smolenje, odmiranje iglic), okužbe korenin in koreninskega vratu povzročijo odebelitve
koreninskega vratu, smolenje, nekrozo skorje, venenje iglic; iglice rumenijo, nato rjavijo
in odmirajo. Okužene sadike ponavadi propadejo.
Pri drevesih pride do okužb preko ran na vejah, koreninah in deblih. Na mestu okužbe
nastanejo nekroze skorje in rakaste rane, iz nekroze skorje se močno izloča smola.
Nastanejo motnje v pretoku vode, kar privede do venenja vrhov vej in rumenenja iglic,
ki sčasoma postanejo rdečkaste in odpadejo. Les pod skorjo v bližini razjede je močno
prepojen s smolo in značilno jantarno obarvan. Okužijo se lahko tudi storži, ki so
deformirani in odpadajo, trosi se nahajajo tudi na semenu. Pri močnejših okužbah
drevo lahko odmre. Borov smolasti rak zmanjša odpornost drevesa ter posledično se
poveča verjetnost npr. napada različnih podlubnikov

119


Razširjenost: G. circinata najbrž izvira iz Severne Amerike, v Evropi je bila najdena v
Španiji, Italiji in Franciji ter na Portugalskem.
Uvrstitev na karantensko listo: ni uvrščena v priloge Direktive 2000/29/ES, pač pa njen
karantenski status določa v letu 2007 sprejeta Odločba Komisije 2007/433/ES (glej
poglavje 1.6.6).
Posebne zahteve: z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastline
vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja bodisi s poreklom iz skupnosti
ali uvožene v skupnost
(a) v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave v državi
članici, v kateri pojav G. circinata ni znan ali
(b) so v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave na
uradno vzpostavljenem neokuženem območju ali
(c) rasle na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred premeščanjem
ni bilo znakov G. circinata in so bile testirane neposredno pred premeščanjem.

Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum

Sistematika: Peronosporaceae, Peronosporales
Gostiteljske rastline: gliva lahko okužbi preko 60 rastlinskih vrst iz različnih družin,
večinoma so to lesnate rastline, pretežno listavci, nekaj je tudi iglavcev.
Najpomembnejši gostitelj v ZDA je hrast in Lithocarpus. Ogrožene vrste pri nas so:
jagodičnica, divji kostanj, kamelija, pravi kostanj, bukev, virginski nepozebnik, kalmija,
navadni lovor, Leucothoe fontanesiana, Pieris spp., duglazija, hrast, sleč, španski
bezeg, tisa in brogovita.
Poti prenosa: Okužba se širi z vodnimi kapljicami ob dežju, megli ali ob namakanju ter
z zračnim tokom. Okužba se prenaša ob stiku z okuženo rastlino, z okuženo zemljo ali
substratom za sajenje, z vodo (zoospore), z orodjem in obutvijo. Na velike razdalje se
bolezen širi preko trgovine z okrasnimi rastlinami.
Opis in gospodarski pomen: Bolezen povzroča sušenje dreves in drugih okrasnih ali v
naravi rastočih lesnatih rastlin. Do okužbe pride skozi listne reže, lenticele, razpoke v
drevesni skorji ali skozi rane. Bolezenska znamenja, ki jih povzroča P. ramorum, v
splošnem delimo v tri skupine:
- »Sudden Oak Death« simptomi, ki so značilni za okužbo dreves in se kažejo
večinoma na spodnjih delih debel, kot temne lise na lubju, iz katerih se lahko izceja
sok,
- »odmiranje poganjkov«, do katerega pride bodisi preko okuženih listov ali
neposredno zaradi okužbe poganjka,
- »ožig listov« so bolezenska znamenja, ki nastanejo zaradi okužbe listov in se
kažejo kot lise in pege rjavih odtenkov.
Bolezenska znamenja se na videz ne razlikujejo od znakov, ki jih povzroča okužba z
glivo Phytophthora kernoviae.
Razširjenost: Bolezen je razširjena v Severni Ameriki in ponekod v Evropi, v Sloveniji je
bilo doslej več prestrežb na gostiteljskih rastlinah, ki so se premeščale iz nekaterih
držav, članic EU, v naravnem okolju pa ni navzoča.
Uvrstitev na karantensko listo: je karantenski škodljivi organizem, ni pa uvrščen v
priloge direktive 2000/29/ES. V letu 2002 je bila izdana odločba komisije o začasnih
izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Phytophthora ramorumv

120


Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o
fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum,
ki določa posebne zahteve za rastline za saditev Viburnum spp., Camellia spp. in
Rhododendron spp., (razen Rhododendron simsii Planch)
Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je za rastline za saditev Viburnum
spp., Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii Planch)
podana izjava, da:
- so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali
- na rastlinah na mestu pridelave ob dveh uradnih pregledih vključno z laboratorijskim
preskušanjem niso bila ugotovljena znamenja okužbe od začetka do konca zadnje
celotne rastne dobe ali
- se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave izvede
ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo uničenje okuženih in
vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih rastlin, zadržanje neokuženih
občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter vseh preostalih rastlin iz
prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu pridelave, dodatno pregledovanje
zadržanih rastlin po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje škodljivega organizma, vsaj
dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo, prepoved tretiranj zadržanih rastlin,
kar bi lahko zakrilo znake P. ramorumv ter redno intenzivno pregledovanje vseh drugih
občutljivih rastlin po odkritju okužbe na mestu pridelave.
Posebne zahteve pri uvozu:
Občutljive rastline s poreklom iz ZDA se lahko vnesejo na ozemlje RS, če izpolnjujejo
naslednje posebne fitosanitarne zahteve:
a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P.
ramorum ali
b) da na mestu pridelave med uradnimi pregledi ni bilo znakov neevropskih izolatov P.
ramorum od začetka zadnje popolne rastne dobe (obvezno je laboratorijsko
preskušanje kakršnihkoli sumljivih znamenj).

V zdravstvenem spričevalu je obvezna dopolnilna izjava:
»Ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum Werres, De Cock & Man in
't Veld sp. nov.«

Občutljivi les z izvorom iz ZDA mora ob uvozu izpolnjevati naslednje zahteve:
a) da izhaja z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P. ramorum
ali
b) da je z občutljivega lesa odstranjeno lubje in:
- je z popolnoma odstranjena okrogla površina ali
- da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, ali
- da je les razkužen ustrezno obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodo
ali
(c) da žagan les z ostanki lubja ali brez lubja, sušen v peči (oznaka»Kiln-dried«, »KD«
ali z druga mednarodno priznana oznaka), vsebuje pod 20 % vlage.

Vnesene občutljive rastline se v Skupnosti lahko premeščajo le, če jih spremlja
rastlinski potni list.

121


Primer 7: Hrušev ožig - Erwinia amylovora

Sistematika: Bacteria, Gracilicutes
Karantenski škodljivi organizem za jablano, hruško, šmarno hrušico, japonsko kutino,
panešpljo, glog, kutino, japonsko nešpljo, nešpljo, stranvezijo, ognjeni trn in jerebiko.
Okužuje predvsem rastline iz družine rožnic.
Poti prenosa: Najpogostejši način širjenja bolezni je okužen sadilni material in orodje,
zlasti ob rezi. Na velike razdalje se prenaša s pticami selivkami in prometom. Na krajše
razdalje pa bolezen prenašajo dež, veter in žuželke.
Opis in gospodarski pomen: Bolezenska znamenja se ponavadi pojavijo v 2-4 tednih
po okužbi. Vir okužbe so kapljice izcedka, ki je lahko mlečno bel ali oranžen. Listi na
mladem poganjku ovenijo, se posušijo in potemnijo (pri jablani temno rjave in pri hruški
črne barve). Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol kot pastirska palica. Prizadeti
poganjki in veje so videti, kot da jih je ožgal plamen. Cvetovi in plodovi ovenijo, se
posušijo in potemnijo. Značilno je, da posušeni cvetovi, plodovi in listi ne odpadejo,
ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Bolezen je gospodarsko zelo pomembna za
pečkarje in sicer za pridelavo sadik in sadja ter okrasnih grmovnic, saj ne uniči le
pridelka v letu okužbe, temveč tudi rastline in s tem vso nadaljnjo pridelavo.
Razširjenost: Bolezen je navzoča na celotnem ozemlju EU z izjemo varovanih območij.
V Sloveniji je bolezen po večjih izbruhih v letu 2003 najprej ustaljena na Gorenjskem, v
okolici Maribora, po izbruhih v letu 2007 pa tudi na Koroškem in Notranjskem. Ta
območja so izvzeta iz varovanega območja za hrušev ožig. Posamične najdbe so bile
tudi v Prekmurju, na Štajerskem, v Savinjski dolini, v Posavju, na Dolenjskem in v Beli
Krajini S predpisanimi ukrepi2 so posamične okužbe zatrte, kar omogoča vzdrževanje
varovanega območja.
Uvrstitev na karantensko listo: II.A2 in II.B za varovana območja Avstrije, Estonije,
Finske, Francije, Irske, Italije, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije in Združenega
kraljestva.
Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da je sadilni in
razmnoževalni rastlinski material pridelan v skladu s predpisano zahtevo na
neokuženem območju (a) ali na drugem območju, kjer se hrušev ožig pojavlja (b):
da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki jih je priznal Stalni odbor za
(a) zdravstveno varstvo rastlin (nevtralna in varovana območja)
da so bile uničene rastline, na katerih so se pojavili simptomi hruševega
(b) ali ožiga na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini.

Tudi če je rastlinski potni list izdan v skladu z zgornjo zahtevo (b), se rastline lahko
premeščajo po vsej EU, razen v varovana območja. Za vnos v varovana območja in
premeščanje znotraj njih potrebujejo rastlinski potni list, izdan v skladu z eno od
naslednjih zahtev:

(a) da rastline izvirajo iz varovanih območij
(b) ali da so bile rastline pridelane v "nevtralnem območju" ali če so bile
vanj prenesene, da so rasle tam vsaj v obdobju enega leta:

2
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09 z dne
14. marca 2009; pravilnik je nadomestil istoimenski pravilnik iz objav Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05
in 21/07)

122


− na polju znotraj uradno določenega nevtralnega območja;
lokacija mora biti uradno odobrena pred začetkom zadnje
popolne rastne dobe, na njej in v njenem 500 m širokem
varovalnem pasu se opravljajo redni fitosanitarni pregledi dvakrat
letno (juliju/avgustu in enkrat v septembru/oktobru);
− nevtralno območje mora biti veliko vsaj 50 km2, polja s pridelavo
pa morajo biti 1 km oddaljena od njegovega zunanjega roba; na
celotnem območju se izvajajo fitosanitarni pregledi rastlin
gostiteljic vsaj v 1 km pasu okoli polj vsaj enkrat med julijem in
oktobrom, vključno s testiranjem ob sumu na okužbo;
− na polju in v celotnem nevtralnem območju je treba obveščati
uradno službo o sumljivih znamenjih, okužene rastline pa morajo
biti odstranjene pod uradnim nadzorom.

Primer 7: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine
flavescence dorée

Sistematika: Bacteria, Tenericutes, Mollicutes, Phytoplasma
Karantenski škodljivi organizem za: vinsko trto (Vitis sp.) vključno s podlagami.
Najdena je bila tudi na navadnem srobotu (Clematis vitalba). Možnost zamenjave
znamenj z rumenico vrste ‘črni les’ (fitoplazma Grapevine bois noir).
Poti prenosa: Povzročiteljice rumenic vinske trte so fitoplazme, ki se prenašajo z
okuženim razmnoževalnim materialom in naravnimi prenašalci. Naravni prenašalec
fitoplazme, povzročiteljice zlate trsne rumenice, je ameriški škržatek (Scaphoideus
titanus). Za prenos s sadilnim materialom so problematične predvsem okužene
podlage in tolerantne sorte vinske trte, ki ne kažejo bolezenskih znamenj. Sumijo, da bi
lahko prenos FD iz srobota na vinsko trto prenašal škržatek Dictyophara europea, ki je
pri nas sicer splošno razširjen.
Opis in gospodarski pomen: V rastlinah sta motena pretok hranil in hormonsko
ravnovesje. Količina in kvaliteta pridelka sta zmanjšani. Okužene rastline spomladi
zaostajajo v rasti in včasih tvorijo manj poganjkov. Prve simptome opazimo lahko že
spomladi, najbolj značilni pa se razvijejo šele poleti. Bolezenska znamenja so lahko
omejena le na del rastline ali pa so vidna na celotni rastlini. Okuženi trsi kažejo
poudarjeno bledikavost, pri rdečih pa zgodnje rdečenje. Listni robovi občutljivih sort se
zvijajo navznoter, na listnih ploskvah se ob glavnih listnih žilah pojavijo kremasto
rumene pege, ki se večajo in povežejo v rumena razbarvanja ob žilah, le-ta pa se
razširijo na večji del lista. Pri rdečih sortah so razbarvanja rdečkasta. V sredini
razbarvanih območij tkivo pozneje odmre. Pri belih sortah listi postanejo rumeni, pri
rdečih pa rumeno rdeči. Prizadeti listi so togi in krhki in pogosto odpadejo zaradi vetra,
pri čemer listni peclji ostanejo na rozgi. Rodni nastavek je šibkejši, cvetovi se sušijo in
odpadajo, jagode pa sredi poletja ovenijo in se nato posušijo. Mladike slabo olesenijo,
zato se povešajo in pozimi rozge pogosto pomrznejo in odmrejo.
Povsem enaka bolezenska znamenja kažejo tudi trsi, ki so okuženi s fitoplazmo
počrnelosti lesa vinske trte (fitoplazma Grapevine Bois noir). Ta vrsta fitoplazme pa ni
na seznamu karantenskih škodljivih organizmov, pač pa jo uvrščamo v kategorijo
bolezni, ki so pod uradnim fitosanitarnim nadzorom v pridelavi in trženju sadilnega
materiala vinske trte, kjer se po predpisih opravlja vizualni pregled med rastjo in ob
izkopu cepljenk. Rastline s simptomi trsnega raka je pridelovalec dolžan izločiti, saj
okužba s trsnim rakom zmanjšuje kakovost cepičev oziroma kasneje trsnih cepljenk.

123


V naravi jo prenaša svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus) in verjetno še nekateri
drugi sorodni škržatki. Za katero fitoplazmo gre, je mogoče ugotoviti samo z
laboratorijsko preiskavo. Trsne rumenice povzročajo veliko gospodarsko škodo, zato je
zgodnje odkrivanje bolezni in izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja bolezni nujno pri
selekciji vinske trte in podlag.
Uvrstitev na karantensko listo: II.A2, II B (varovano območje za FD so: Češka, v
Franciji pokrajine Alzacija, Lorena, Champagne-Ardeni ter v Italiji pokrajina Bazilikata).
Razširjenost: zlata trsna rumenica je od leta 2005 navzoča tudi v Sloveniji, najprej je
bila najdena v Primorski vinorodni deželi (Koprsko), v letu 2008 pa tudi na Dolenjskem.
Okužene rastline navadnega srobota (Clematis vitalba) so bile v l. 2008 ugotovljene v
vseh treh vinorodnih deželah, na vinski trti pa v Slovenski Istri in na Dolenjskem. V
Evropi je bolezen razširjena zlasti v Italiji, Franciji Španiji ter Srbiji.
Posebne zahteve:
Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu pridelave niso bili
opaženi simptomi zlate trsne rumenice od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob.
Pri premeščanju v varovana območja (Priloga II B) pa je z izdajo rastlinskega potnega
lista podana izjava, da rastline izvirajo in so bile gojene na mestu pridelave:
(a) v državi, kjer pojav FD ni znan, ali
(b) na območju, kjer je bilo z uradnim postopkom ugotovljeno, da FD ni navzoča, ali
(c) na Češkem, v Franciji v pokrajinah Champagne-Ardeni, Lorena ali Alzacija ali v
Italiji v pokrajini Bazilikata, ali
(d) kjer na matičnih rastlinah v zadnjih dveh zaključenih rastnih dobah ni bilo znamenj
FD ter:
- v trsnici ni bilo znamenj FD ali
- so bile trsne cepljenke tretirane z vročo vodo (45 minut pri najmanj 500C).

124


16.3 Druga kategorija

Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v
drugo kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:

a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina),
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,
d) A1 ali A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v omejenm obsegu in pod uradnim
nadzorom
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi in
f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera
pallida, G. rostochiensis

Sistematika: Tylenchida, Heteroderidae
Gostiteljske rastline: Krompirjeve cistotvorne ogorčice vrst Globodera rostochiensis in
G. pallida zajedajo okoli 90 vrst gostiteljskih rastlin rodu razhudnikov (rod Solanum).
Številne vrste tega rodu izvirajo iz Južne Amerike, v naših podnebnih razmerah pa so
kot možni gostitelji pomembni predvsem krompir, paradižnik in jajčevec.
Poti prenosa: V tleh je prenos omejen le na krajše razdalje (do 1 m), gibljiva je le
drugostopenjska ličinka. Na večje razdalje jih lahko prenesemo s cistami na gomoljih
krompirja (jedilni, semenski, za predelavo), pa tudi z okuženo zemljo na čevljih,
mehanizaciji ali koreninah rastlin. Prenašajo se tudi z vodo ali vetrom. Ob uvozu iz
tretjih držav se nadzirajo rastline s koreninami, sajene ali namenjene za saditev ter
gomolji krompirja, namenjeni za sajenje.
Opis in gospodarski pomen: Obe vrsti sta pomembna školjivca krompirja. Pri začetnem
napadu se na posevku pojavljajo otoki z rastlinami slabše rasti, včasih se pojavi tudi
rumenenje, venenje in odmiranje listja. Znamenja napada na nadzemnih delih
krompirja niso specifična, na koreninah pa lahko v drugi polovici junija opazimo večje
število majhnih bradavičastih izrastkov (zrele samice), ki imajo velikost bucikinih glavic
in proti koncu junija odpadejo s korenin (ciste). Za ugotavljanje navzočnosti cist je
potreben laboratorijski pregled vzorca zemlje. Gomolji so lahko prizadeti (število in
velikost), tudi kadar simptomi na nadzemnem delu niso tako izraziti. Izgube pridelka pri
krompirju so lahko tudi do 80%.
Obe vrsti ogorčic preživita neugodne življenjske razmere v obliki cist v zemlji več let
tudi, kadar gostiteljske rastline tam ne rastejo.
Razširjenost: V Sloveniji G. pallida ni navzoča, bila pa je večkrat prestrežena v uvoznih
pošiljkah krompirja. V omejenem obsegu je navzoča G. rostochiensis (dolina Trente,
Bovško do Kobarida in Sorško polje).
V svetu je G. rostochiensis je bolj razširjena kot G. pallida. G. rostochiensis najdemo v
številnih državah Evrope, v nekaterih državah S in J Amerike, Afrike in Azije.
Krompirjeve cistotvorne ogorčice so značilne za hladnejše rastne predele.
Uvrstitev na karantensko listo: I.A2

125


Globodera pallida: Slovenija, Finska, Litva in Slovaška so uvrščene na seznam
varovanih območij za G. Pallida (Priloga I.B).
Posebne zahteve:
Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da (a) za rastline s koreninami,
sajene ali namenjene za saditev, rastoče na prostem, obstajajo dokazi, da mesto
pridelave ni okuženo z G. pallida in G. rostochiensis oz. (b) gomolji krompirja za
saditev izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo s tema vrstama.
Varovana območja za G. pallida: pri premeščanju gomoljev krompirja v varovana
območja je z izdajo rastlinskega potnega lista podana izjava, da so upoštevane
določbe Direktive 69/465/EGS o obvladovanju krompirjevih ogorčic.

Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus

Sistematika: Hymenoptera, Cynipidae
Gostiteljske rastline: pravi kostanj, japonski kostanj, ameriški kostanj, kitajski kostanj.
Poti prenosa: Na daljše razdalje jo prenesemo z napadenimi sadikami ali cepiči. Na
napadenem območju se širi z aktivnim letenjem, pri čemer ji pomaga veter. V času
aktivnega leta lahko odrasle osice raznašamo tudi s transportnimi sredstvi (tovornjaki,
avtomobili ipd.). Pri uvozu iz tretjih držav nadziramo rastline kostanja, zlasti za saditev.
Opis in gospodarski pomen:
Povzroča tvorbo šišk, ki se oblikujejo spomladi 2 - 3 tedne po začetku odganjanja na
poganjkih, glavnih listnih žilah ali pri osnovi moških socvetij. Šiška nastane kot odziv
rastline na navzočnost ličink v brstih. S tem škodljivec močno prizadene letni prirast
poganjkov in lesa kostanja, predvsem pa pridelek plodov. Močno napadena drevesa
lahko včasih tudi propadejo. Kostanjeva šiškarica je najbolj nevaren škodljivec pravega
kostanja, ki je bil pred kratkim zanesen v Evropo. Kostanjeva šiškarica spada tudi med
pomembne škodljivce kostanja v gozdovih, kjer lahko prizadene letni prirast poganjkov
in lesa ter pridelek plodov.

Razširjenost: Kostanjeva šiškarica izvira s Kitajske, razširjena je tudi na Japonskem, v
Koreji in ZDA. V Evropi je bila kostanjeva šiškarica prvič najdena v Italiji v provinci
Cuneo, kamor so jo zanesli z Japonske. V letu 2009 je v Evropi kostanjeva šiškarica
navzoča v severni Italiji, južnem delu Francije, južnem delu Švice in zahodnem delu
Slovenije. Iz naravnega okolja jo je nemogoče izkoreniniti, zato je potrebno tudi pri nas
uvesti biotično varstvo kostanja ter proučiti možnost naselitve naravnih sovražnikov na
napadena območja.
V Sloveniji je bila prva najdba v letu 2005, odkrili so jo na 4 mestih v na novo sajenih
nasadih iz iste pošiljke sadik pravega kostanja s poreklom iz italijanske province
Cuneo. Navedena žarišča so bila uspešno izkoreninjena, a je bilo v letu 2007 odkrito
novo žarišče na Sabotinu. S tega žarišča se je škodljivec do konca leta 2008 že razširil
na več mest v Vipavski dolini in na spodnjem Krasu. V Evropi je kostanjeva šiškarica
navzoča še v jugovzhodni Franciji.
Uvrstitev na karantensko listo: Škodljivec ni uvrščen na seznam prilog Direktive
2000/29. Leta 2006 je bila izdana Odločba komisije 2006/464/ES o začasnih nujnih
ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in
njegovega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2006 izdan Pravilnik o začasnih
nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu. Izkoreninjenje v EU ni več mogoče, zato je verjetno, da bo
uvrščena v prilogo II za pravi kostanj.

126


Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastline
pravega kostanja:
a) z navedenega mesta pridelave v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v
Skupnost na mesto pridelave rastle v državi članici, v kateri pojav kostanjeve šiškarice
ni znan, ali
b) v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle na
nenapadenem območju kostanjeve šiškarice, ki ga je določila nacionalna organizacija
za varstvo rastlin v državi članici v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne
ukrepe.

Registracija in rastlinski potni list oziroma fitosanitarno spričevalo se zahtevajo za
rastline kostanja:
– Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj);
– Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj);
– Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj);
– Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).

Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola

Sinonimi: Mycosphaerella dearnessii (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko),
Lecanosticta acicola
Sistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae,
Dothideomycetes, Ascomycota (zaprtotrosnice), Fungi (glive)
Gostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za bor. Potencialni gostitelji so
vse vrste bora, med katerimi so v Evropi najpomembnejši: rdeči bor, rušje, alepski bor,
obmorski bor, pinija, P. radiata, zeleni bor, in nekateri drugi.
Poti prenosa: na krajše razdalje se bolezen prenaša s pomočjo dežja, žuželk, lahko pa
jo prenaša tudi človek z delovnim orodjem. Na velike razdalje je najverjetnejši prenos s
sadikami borov in s semenom, ki je onesnaženo z borovimi iglicami.
Opis in gospodarski pomen: najprej se na iglicah pojavijo rjave do rjavo rdeče pege,
iglice porjavijo in odpadejo. Na iglicah nastanejo drobna črna trosišča (acervuli), ki
privzdignejo povrhnjico iglice, vendar je ne pretrgajo. V vlažnem okolju izhajajo iz njih
konidiji v obliki olivno zelenih jezičkov. Okuženi bori slabijo in slabše priraščajo, sušijo
se posamezne veje ali cela drevesa. V naravnem okolju je to najpomembnejša
bolezen, ki preprečuje pomlajevanje borov. Različne vrste borov so zelo različno
občutljive na bolezen.
Možna je zamenjava z rdečo pegavostjo borovih iglic (Mycosphaerella pini), pri kateri
trosišča navadno nastanejo na rdeči pegi, ali z borovim osipom (Lophodermium spp.)
(determinacija mora biti opravljena z mikroskopiranjem). Sum na bolezen je mogoč v
tistih primerih, ko rjavijo eno- ali dve-letne iglice in so odmrli deli enakomerno porjaveli
(nimajo rdečih peg).
Razširjenost: bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki, od koder je bila
zanesena na druge celine, tudi v Evropo. Posamični izbruhi so bili zabeleženi v Švici,
Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Na Hrvaškem je od začetka sedemdesetih let

127


prejšnjega stoletja navzoča na alepskem boru, najdena je bila tudi v Sloveniji na
rdečem boru in rušju (2008).
Uvrstitev na karantensko listo: II.A1
Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene posebne
zahteve, razen, da morajo biti rastline bora brez okužb s S. acicola.

Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini

Sinonim: Mycosphaerella pini (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko), Dothistroma
pini
Sistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae,
Dothideomycetes, Ascomycota, Fungi
Gostiteljske rastline: karantenski škodljivi organizem za vse vrste borov. Glavni
gostitelji: črni bor (Pinus nigra), rušje (Pinus mugo), Pinus radiata; ostali gostitelji:
duglazija, navadni macesen.
Poti prenosa: Bolezen se prenaša s pomočjo dežja, insektov, tudi z orodjem. Na daljše
razdalje se prenaša na okuženih rastlinah ali s semenom. Na rastlinah bora za saditev
se nadzira navzočnost S. pini pri uvozu iz tretjih držav.
Opis in gospodarski pomen: Prvi bolezenski znaki se začnejo pojavljati na starejših
iglicah (ne na letošnjih), prvi znaki so svetlo zelene ali rumeno zelene pege oz. pasovi.
Kasneje se razvijejo pasovi, široki od 1 do 3 mm, ki objamejo celo iglico in so rjave do
opečno rdeče barve. Iglice nad okuženim mestom se posušijo, sčasoma se posušijo
cele iglice. Po 1 do 3 letih iglice odpadejo. Če iglice odpadajo več let zapored, ostanejo
na drevesu le toletne iglice. Drevo sčasoma lahko propade. Posebno pogosta je pri nas
na črnem boru in na rušju. Od podobne glive S. acicola jo ločimo po tem, da črna
trosišča običajno nastajajo na rdečih pegah na porjavelih iglicah ali delih iglice.
Razširjenost: Bolezen izvira iz Amerike, od koder se je razširila na vse kontinente. V
Evropi je navzoča v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, v
Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji in Italiji. V Sloveniji je splošno razširjena in v zadnjih letih
jo najdemo v drevesnicah z bori. Za zagotavljanje zdravih sadik črnega bora in rušja je
treba škropiti s fungicidi v sredini maja in v sredini junija.
Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu
pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scirrhia pini od
začetka zadnje popolne rastne dobe.
Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu
pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scrirrhia pini od

128


16.4 Tretja kategorija

Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v tretjo
kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:

a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina), a se širi tudi lokalno,
tako s trgovino kot naravno
b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,
d) A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih območjih ali v omejenm
obsegu in pod uradnim nadzorom,
e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in
sadilni/razmnoževalni material ter
f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone
Fruit Yellows (ESFY)

Sistematika: Bacteria, Mollicutes, Phytoplasma
Gostiteljske rastline: marelice, breskve in nektarine, slive, cibora, mirabolana, češplja,
češnja, višnja
Poti prenosa: Prenos bolezni je možen z vnosom in uvozom okuženega sadilnega
materiala. Naravni prenašalec bolezni je češpljeva bolšica (Cacopsylla pruni) in
verjetno tudi breskov škržatek Asymmetrasca decedens, ki je pri nas množično navzoč
v poletnem času.
Opis in gospodarski pomen: Bolezen poimenujejo tudi klorotično zvijanje listja
koščičarjev. Okužena drevesa se zgodaj olistajo. Listi obolelih delov krošnje so manjši
in klorotični. Pri marelicah in breskvah so bledo rumeni, pri slivah pa rdečkasti. Poleti
se listni robovi vihajo navzgor vzporedno z glavno žilo. Pri prerezu lubja so vidne
nekroze. Okužena drevesa slabše cvetijo. Večina plodov odpade kmalu po cvetenju,
zato je rodnost slabša. Plodovi so drobni, nepravilnih oblik in slabše kakovosti. Bolezen
povzroča gospodarsko škodo, saj okužena drevesa slabše rodijo, postopno hirajo in v
2-5 letih propadejo.
Splošna bolezenska znamenja: Celotna okužena drevesa ali njihovi deli olistajo bolj
zgodaj, t.j. že pred cvetenjem (zlasti pri marelicah in slivah kitajsko-japonskega izvora).
Listi obolelih delov krošnje ali dreves so spomladi bledikavi (klorotični) in razločno
manjši. Rodnost je opazno slabša, okužena drevesa malo cvetijo, oploditev je slaba,
zato večina plodov odpade kmalu po cvetenju. Značilno je naknadno odganjanje
terminalnih brstov pozno poleti in v jeseni, zato so na isti vejici skupaj stari pogosto že
porumeneli listi in povsem mladi, sveže zeleni list. Stari listi navadno predčasno
odpadejo, medtem ko novi listi ostajajo do pozne jeseni. Veje imajo kratke medčlenke,
pri nekaterih slivah japonsko-kitajskega izvora (Prunus salicina) se lahko pojavi tudi
metličavost. Okužena drevesa pogosto razvijejo posamezne cvetove izven normalnega
obdobja za cvetenje (poleti ali celo jeseni). Drevesa postopno hiranjo in v 2-5 letih
propadejo, odvisno od občutljivosti vrste oz. sorte.
Znamenja na listih: Od začetka julija naprej se listni robovi vihajo navzgor vzporedno z
glavno žilo, zviti listi so bolj mesnati, pri marelicah in breskvah bledo rumenkasti, pri
slivah rdečkasti. Listne žile so izrazito odebeljene, klorotične ali delno nekrotizirane.

129


Znamenja na lubju: Pri tangencialnem prerezu lubja pogosto opazimo nekrotično tkivo,
sprva le na nekaterih vejah, nakar se širi navzdol. Nekroze lubja so pogosto posledica
zgodnjega odganjanja in delne pozebe.
Znamenja na plodovih: Plodovi so navadno drobnejši, pogosto nepravilno oblikovani,
slabega okusa in pogosto predčasno odpadejo.
Možnost zamenjave: Podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo mehanske
ovire, ki preprečujejo normalno funkcioniranje floema (npr. z neprožnim vezivom
prevezana veja ali deblo, neskladnost ali slaba skladnost podlage in žlahtnega dela
drevesa; gniloba koreninskega vratu, ipd.).
Uvrstitev na karantensko listo: I.A2
Razširjenost: v Sloveniji je bolezen navzoča. V EU je navzoča povsod, kjer gojijo
koščičarje.
Posebne zahteve: Ker je fitoplazma ESFY v Sloveniji razširjena, je mogoče pridelovati
rastline za saditev le na uradno vzpostavljenih mestih in enotah pridelave3, za katerega
lokacijo uradno odobri fitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 100
m širok neokužen varovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava,
da rastline koščičarjev Prunus L. za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera je
znano, da niso okužena z ESFY.

Primer 2: Šarka – virus Plum pox

Sistematika: Potyviridae, Potyvirus
Karantenski škodljivi organizem za gostiteljske rastline: sliva, češplja, breskev,
nektarina, marelica, češnja, višnja, mandelj, ringlo, cibora, mirabolana, črni trn,
rešeljika, čremsa ter druge sadne in okrasne vrste ter podlage iz rodu Prunus.
Poti prenosa: Virus se prenaša s cepljenjem in okuženim izhodiščni in sadilni
materialom. Prenašajo ga tudi liste uši, ki sesajo sok okužene rastline.
Opis in gospodarski pomen:
Na listih se pojavljajo svetlejše lise (šare) pege, proge, razbarvanja ali kolobarji in sicer
po vsej rastlini, pogosto pa le na posameznih vejah. Na breskvah lahko opazimo celo
listne deformacije ali nekrotične črte. Pri breskvah z rožastimi cvetovi so venčni listi
lisasti. Na plodovih opazimo različne spremembe, od blagih razbarvanih peg in
obročkov na površini, do značilno nagubane površine s polkrožnimi in obročkastimi
brazdami. Plodovi marelic in sliv so lahko deformirani, meso okuženih plodov pa kaže
znake rjavenja. Plodovi predvsem pri slivah pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo
in so trpkega okusa. Na koščicah okuženih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo
obrobljene pege ali kolobarji. Simptomi šarke se zelo razlikujejo glede na vrsto rastline
in sorto, različek virusa, klimatske razmere in vitalnost rastline.
Virus ima več različnih sevov, ki so različno agresivni do gostiteljskih rastlin. Obolelo
rastlino je potrebno čimprej odstraniti, ker je vir novih okužb. Bolezen ogroža pridelavo
koščičarjev in drugih vrst iz rodu Prunus, saj lahko okuženo drevo najkasneje v nekaj
letih propade.

3
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit
Yellows (Uradni list RS, št. 140/04)

130


Razširjenost: v Sloveniji je bolezen je navzoča v vseh pridelovalnih območjih, v okviru
posebnega nadzora pa s pregledi in testiranjem zagotavljamo pridelavo s PPV
neokuženega razmnoževalnega materiala.
Posebne zahteve:
Ker je PPV v Sloveniji razširjen, je mogoče pridelovati rastline za saditev le na uradno
vzpostavljenih mestih in enotah pridelave4, za katerega lokacijo uradno odobri
fitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 1 km širok neokužen
varovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da rastline
koščičarjev (Prunus) za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera je znano, da niso
okužena s PPV.

Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae

Med karantenske škodljive organizme spadajo tudi številne plodove muhe, ki se
prenašajo na večje razdalje predvsem s plodovi citrusov in njihovih hibridov ter drugimi
plodovkami iz neevropskih držav. Ti se zato nadzirajo ov uvozu plodov iz nekaterih
tretjih držav.
V prilogi I.A1 so naštete naslednje vrste kot neevropske, čeprav so nekatere že
razširjene v Evropi:
Anastrepha fraterculus, Anastrepha ludens, Anastrepha obliqua, Anastrepha suspensa,
Dacus ciliatus, Dacus curcurbitae, Dacus dorsalis, Dacus tryoni, Dacus tsuneonis,
Dacus zonatus, Epochra canadensis, Pardalaspis cyanescens, Pardalaspis quinaria,
Pterandrus rosa, Rhacochlaena japonica, Rhagoletis fausta, Rhagoletis indifferens,
Rhagoletis mendax, Rhagoletis pomonella, Rhagoletis ribicola in Rhagoletis suavis.

Med plodove muhe spadata tudi višnjeva in orehova muha, ki sta navzoči tudi pri nas.

VIŠNJEVA MUHA (Rhagoletis cingulata)
Gostitelji: češnja, višnja, rešeljika, pozna čremsa
Poti prenosa: Na večje razdalje se ga lahko prenese z napadenimi plodovi češenj in
višenj ali z zemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimi
plodovi in prometnimi sredstvi.
Opis in gospodarski pomen: Višnjeva muha je po zunanjosti podobna češnjevi muhi,
enaka je tudi škoda, ki jo povzroča, to je črvivost plodov.
Razširjenost: Domovina višnjeve muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena na
Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem in v Italiji, Nemčiji, Sloveniji (omejeno v
Slovenskih goricah) in Švici.

Orehova muha – Rhagoletis completa

Gostitelj: oreh (Juglans spp.)
Poti prenosa: Na večje razdalje se lahko prenese z napadenimi plodovi oreha ali z
zemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimi plodovi in
prometnimi sredstvi.

4
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox
virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04 in 68/05)

131


Opis in gospodarski pomen: Orehova muha je za zdaj najhujši škodljivec orehov v
Evropi. Ličinke (žerke) razžrejo zeleno oplodje orehov, ki nato počrni in se prisuši na
orehovo lupino. Napadeni plodovi imajo bistveno zmanjšano tržno vrednost.
Razširjenost: Domovina orehove muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena na
Hrvaškem, v Italiji, Franciji, Švici in Sloveniji. V Sloveniji je razširjena po vsem ozemlju,
kjer uspeva oreh, razen v Prekmurju.
Uvrstitev na karantensko listo: I.A1 kot primeri muh iz družine Tephritidae

Posebne zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene.

Posebne zahteve za Tephritidae ob uvozu plodov:

Ob uvozu plodov rodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov,
ki izvirajo iz tretjih držav, kjer so navzoče Tephritidae (neevropske vrste), morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve:
(a) da plodovi izvirajo z območij, kjer Tephritidae (neevropske vrste) niso navzoče;
ali če te zahteve ni mogoče izpolniti:
(b) da ob uradnih inšpekcijskih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v zadnjih treh
mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso bila
opažena znamenja plodovih muh (neevropske vrste) od začetka zadnje popolne rastne
dobe in je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem ugotovljeno, da v plodovih ni plodovih
muh,
ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti:
(c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem reprezentativnih vzorcev ugotovljeno,
da v plodovih ni plodovih muh
ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti:
(d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s sprejemljivo obdelavo z vročo paro,
podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se je pokazalo za učinkovito proti plodovim
muham, ne da bi pri tem poškodovali plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemično
obdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji Skupnosti.

16.5 Četrta kategorija

Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v
četrto kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:

g) tveganje za vnos organizma je srednje (mednarodna trgovina), a se širi tudi
lokalno, tako s trgovino kot naravno
h) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,
i) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname) ali med
nekarantenske nadzorovane škodljive organizme na sadilnem materialu,
j) A2 status ali splošno razširjen organizem v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih
območjih ali v omejenm obsegu in pod uradnim nadzorom,
k) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in
sadilni/razmnoževalni material ter
l) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

132


Primer 1: Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus

Sinonimi: Aspidiotus perniciosus, Quadraspidiotus perniciosus
Sistematika: Hemiptera: Coccoidea: Diaspididae
Gostiteljske rastline: glavni gostitelji so jablana, hruška, ribez, kutina, nešplja, češnja,
breskev, sliva in ribez. Napada tudi mandljevec, citruse, aktinidijo, rdeči dren,
Symphoricarpos rivularis, japonsko kutino, panešpljo, glog, Rosa spp., robido,
jerebiko, oreh, bukev in druge. Skupno napada okrog 160 rastlinskih vrst.
Poti prenosa: z drevesa na drevo se prenaša z živimi ličinkami, predvsem ličinke 1.
stadija lahko prenese veter na razdalje nekaj kilometrov. Na velike razdalje se prenaša
na rastlinah gostiteljskih rastlin (npr. na sadikah) ter na plodovih.
Opis in gospodarski pomen: Ameriški kapar dela škodo s sesanjem rastlinskih sokov.
Napade vse dele rastlin: plodove, les, včasih tudi liste. Pri tem izloča toksine.
Napadena drevesa zastanejo v rasti, hirajo, močno napadena lahko propadejo v 2 do 3
letih. Napadeni plodovi niso za prodajo.
Razširjenost: V Sloveniji je vrsta navzoča. Razširjena je po vsej Evropi, v Ameriki, Aziji,
ponekod v Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji.
Uvrstitev na karantensko listo: Ni na seznamu karantenskih organizmov, a je pod
nadzorom v pridelavi sadilnega materiala v skladu z direktivami o trženju semenskega
materiala.
Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da sadike
javorja, panešplje, gloga, kutine, trdoleske, bukve, oreha, ligusterja, jablane, topola,
hruške, ribeza, vrtnice, vrbe, jerebike, španskega bezga, lipe, bresta in vinske trte niso
napadene z ameriškim kaparjem.
Ker karantenskih ukrepov za škodljive organizme, ki so splošno razširjeni, ne moremo
izvajati, v okviru delovne skupine Sveta podpiramo proučitev, kateri ukrepi iz direktiv so
smiselni ali celo ukinitev direktive, ker je zastarela in ne predpisuje izvedljivih ukrepov
za škodljivca, ki je v EU splošno razširjen.
Drugače pa je z ameriškim kaparjem, ki pa se pojavlja v pridelavi na celem območju
Slovenije. V matičnih nasadih in drevesnicah ga ustrezno zatiramo z insekticidi,
medtem ko je prišlo v nekaterih trajnih nasadih sadnega drevja v zadnjih 5 letih že do
težav zaradi prerazmožitev in škode. Ob močnem napadu lahko drevo celo propade,
zlasti v prvih letih po saditvi. Ugotovljeno je bilo, da do prerazmnožitev prihaja v
nasadih, ki jih varujejo po principih ekološke ali integrirane pridelave, kjer ostrejši
insekticidi niso dovoljeni ali pa se zimsko škropljenje opušča. Kapar je trdovraten
škodljivec, ki ga je mogoče zatirati le z večkratnim škropljenjem. Ustreznih učinkovitih
insekticidov pa tudi ni več registriranih zaradi strožjih predpisov pri registraciji
fitofarmacevtskih sredstev.
Zato je pri proučitvi ustreznosti direktive o ameriškem kaparju potrebno obdržati
preventivne ukrepe pri pridelavi sadilnega materiala, da se s sadikami ne zanese
kaparja v trajne nasade, kjer bi potem povzročal gospodarsko škodo oziroma
povečal rabo insekticidov v pridelavi.
V kmetijski pridelavi pa je potrebno proučiti ustrezne ukrepe zatiranja kaparja in razvoja
opazovalno – napovedovalnih metod za učinkovito spremljanje in zgodnje ukrepanje.

133


Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne
rastline

Nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline so določeni na podlagi Zakona o
gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in 67/02) kot del
varstva gozdov v Sloveniji, hkrati pa so nekateri na seznamih za varovana območja EU
direktive 2000/29/ES:
Mali osmerozobi smrekov lubadar - Ips amitinus Eichhof – II.B
Veliki macesnov lubadar - Ips cembrae Heer – II.B
Ips duplicatus Sahlberg – II.B
Dvanajsterozobi borov lubadar - Ips sexdentatus Börner – II.B
Osmerozobi smrekov lubadar - Ips typographus Heer – II.B
Orjaški smrekov ličar - Dendroctonus micans Kugelan – II.B
Cephalcia lariciphila (Klug) – II.B
Gilphinia hercyniae (Hartig) – II.B
Pinijev sprevodni prelec - Thaumetopoea pityocampa (Den. in Schiff.) – II.B
Navadna borova grizlica - Diprion pini L.
Rjava borova grizlica - Neodiprion sertifer Geoffrey
Mali borov strženar - Blastophagus minor Htg.
Veliki borov strženar - Blastophagus piniperda L.
Pityogenes spp.
Ostrozobi borov lubadar - Ips acuminatus Gyllenhal
Gobar - Lymantria dispar L.
Šesterozobi smrekov lubadar - Pityogenes chalcographus L.
Dvojnooki smrekov ličar - Polygraphus poligraphus L.
Ostrozobi jelov lubadar - Pityocteines spinidens Reitter
Krivozobi jelov lubadar - Pityocteines curvidens Germa
Zrnati jelov lubadar - Cryphalus piceae Ratzeburg
Črnoglavi jelov brstni zavijač - Christoneura muriana Hbn.
Rdečeglavi jelov zavijač - Zeiraphera rufimitrana H.-S.
Molj jelovih iglic - Agryresthia fundella F.v.Rosl.
Mala smrekova grizlica - Pristiphora abietina Christ.
Montanska smrekova grizlica - Pachynematus montanus Zadd.
Molj macesnovih iglic - Coleophora laricella Hb.
Sivi macesnov zavijač - Zeiraphera diniana Guen
Zeleni hrastov zavijač - Tortrix viridana L.
Pedici Geometridae
Majski hrošči - Melolontha spp.

134


16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji

Določeni organizmi imajo poleg lastnosti, da so škodljivi rastlinam, tudi sposobnost, da
prenašajo druge škodljive organizme, ki škodljivost na gostiteljski rastlini še povečajo.
Take organizme imenujemo prenašalci ali vektorji.
Poznan primer so listne uši različnih vrst, ki delajo škodo neposredno s sesanjem
rastlin in hkrati prenašajo različne škodljive viruse (npr. črna fižolova uš prenaša viruse
na krompirju, sladkorni pesi, fižolu, bobu; hmeljeva uš prenaša patogene viruse na
hmelj in nekatere koščičarje, med drugim tudi virus šarke).
Vektorji, ki prenašajo karantenske škodljive organizme, so opisani pri posameznih
organizmih v nadaljevanju. Na tem mestu naj omenimo zlasti nekatere pomembnejše:
− Vironsone ogorčice Longidoridae, med katerimi so nekatere vrste pomembni
fitofagi, ki prenašajo rastlinske viruse pomembne za sadno drevje in vinsko trto
− Bolšice, ki prenašajo fitoplazme sadnega drevja
− Škržatki, ki prenašajo fitoplazme vinske trte
− Hrošči iz rodu Monochamus, ki prenašajo borovo ogorčico,
− Tobakov ščitkar, ki prenaša viruse na vrtninah in okrasnih rastlinah,
− Resarji prenašajo viruse na okrsnih rastlinah,
− Listne zavrtlake (Lyriomiza) pa na vrtninah.

Pri vektorjih je pomemben ukrep njihovo neposredno zatiranje, kadar so na voljo
sredstva za tretiranje rastlin (listne uši, bolšice, škržatki, tobakov ščitkar) oziroma
preprečevanje širjenja bolezni s karantenskimi oziroma preventivnimi ukrepi (vironosne
ogorčice, Monochamus, itd.).

135

VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE

Najširši pravni okvir za karantenske škodljive organizme je dala Mednarodna
konvencija o varstvu rastlin (IPPC – International plant protection convention), ki je bila
sprejeta 1951. leta, nato dopolnjena v letu 1979 in spremenjena leta 1997. Vključila je
sodobni koncept fitosanitarnega nadzora, ki je skladen s Sporazumom o uporabi
sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO-
SPS sporazum).

Svetovna trgovinska organizacija (WTO – World trade organisation) je namreč s
1.1.1995 zamenjala dotedanji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), da bi še
pospešila mednarodno trgovino. Slovenija je WTO-SPS sporazum z zakonom
ratificirala 20. junija 1995 in postala članica WTO s 30. julijem 1995 (Zakon o ratifikaciji,
1995). S tem je Slovenija priznala odprte meje za mednarodno izmenjavo blaga in se
zavezala, da s fitosanitarnimi in veterinarskimi ukrepi ne bo po nepotrebnem ovirala
mednarodne trgovine.

Preglednica 3: Nekateri mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (International
Standards for Phytosanitary Measures –ISPM), sprejeti na podlagi
Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (International Plant Protection
Convention -IPPC, 1997) do 2007.

Št. Naslov standarda Leto
sprejema
ISPM. 1 Načela fitosanitarnega varstva rastlin in uporaba fitosanitarnih ukrepov 1993, revidiran
v mednarodni trgovini 2006
ISPM 4 Zahteve za uvedbo nenapadenih območij 1995
ISPM 5 Slovar fitosanitarnih izrazov 1995, revidiran
- Dodatek 1 (2001): Smernice za razlago in uporabo koncepta letno
uradnega nadzora nadzorovanih škodljivih organizmov
- Dodatek 2 (2003): Smernice za razumevanje potencialnega
gospodarskega pomena in sorodnih izrazov vključno z vidikom okolja
- Dodatek 3 (2007): Obeljen les in les brez lubja
- Dodatek 4 “široko razprostranjen”
ISPM 6 Smernice za celostni nadzor 1997
ISPM 8 Določitev statusa škodljivega oganizama na območju 1998
ISPM 9 Smernice programov za izkoreninjenje škodljivih organizmov 1998
ISPM 10 Zahteve za ustanovitev nenapadenih mest pridelave in nenapadenih 1999
enot pridelave
ISPM 13 Smernice za uradno obvestilo o neskladnosti in nujnih ukrepih 2001
ISPM 14 Uporaba celostnih ukrepov pri sistemskem pristopu ravnanja ob 2002
tveganju zaradi škodljivega organizma
ISPM 16 Nadzorovani nekarantenski škodljvi organizmi: zasnova in uporaba 2002
ISPM 17 Poročanje o škodljivih organizmih 2002
ISPM 19 Smernice za sezname nadzorovanih škodljivih organizmov 2003
ISPM 22 Zahteve za uvedbo območij z nizko stopnjo pojavljanja škodljivih 2005
organizmov
ISPM 23 Smernice za uradne preglede 2005
ISPM 29 Priznavanje nenapadenih območij in območij z nizko stopnjo pojavljanja 2007
škodljive organizme

136


Ker je določene preventivne ukrepe proti širjenju škodljivih organizmov potrebno
izvajati, se je Slovenija vključila v “dobro fitosanitarno prakso” s sprejetjem zakona o
ratifikaciji spremenjene konvencije o varstvu rastlin (Zakon o ratifikaciji, 2000) in se
tako pridružila skupno 140 državam, med katerimi so tudi Evropska Unija in vse njene
države članice.

Države, podpisnice konvencije, upoštevajo mednarodne standarde za zdravstveno
varstvo rastlin (ISPM 1-10, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999), ki so podlaga fitosanitarnim
ukrepom, ki jih izvajajo države podpisnice, še posebej, kadar z njimi omejujejo
mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.

Nova slovenska zakonodaja prenaša k nam določbe evropskih direktiv, mednarodne
konvencije in WTO-SPS sporazuma. Na njeni podlagi Slovenija vzpostavlja sistem, ki
omogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trgu Evropske unije tudi po
ukinitvi državnih meja med Republiko Slovenijo in državami članicami Evropske unije
ter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstva rastlin zmanjšuje
ovire v trgovini.

Glavno poslanstvo fitosanitarnega nadzora je zbiranje informacij o zdravstvenem stanju
rastlin in ukrepanje upravnega organa in/ali inšpektorja ob potrebi.

Prvi vir informacij so profesionalni imetniki rastlin, ki morajo v skladu z zahtevami
zakona pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja,
nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje,
predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in
rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi
uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in
širjenja škodljivih organizmov.

O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A
morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne
službe zdravstvenega varstva rastlin oziroma gozdarstva, ki o tem obvestijo FURS. Če
se odkrije škodljivi organizem, so dolžni izvajati tudi predpisane ukrepe za
preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov. Na podlagi določb
zakona lahko pristojni inšpektor odredi izvedbo ukrepov na stroške imetnika, če imetnik
sam ne izvede določenih ukrepov, saj je širjenje in škodo potrebno nemudoma
preprečiti.

Sicer obveznost obveščanja iz zakona velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi
narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.
Posebej dragocene informacije lahko uradna služba dobi od ljubiteljskih ali
profesionalnih raziskovalcev, ki dobro poznajo biologijo organizmov ali rastlin ter
opazijo nenevadne pojave v naravi. Ker se ne gre zanašati le na prostovoljno zbrane
informacije, ima uradna fitosanitarna služba v sestavi pooblaščene strokovne in
znanstvene institucije, ki po naročilu zbirajo informacije za najbolj nevarne rastlinske
škodljive organizme.

Na podlagi širšega zbiranja informacij, zlasti z delovanjem uradnih služb in znanstvenih
ter strokovnih institucij s področja varstva rastlin, je mogoče presoditi o tveganjih za
zdravje rastlin in uvrstiti organizme na sezname, za katere velja posebna previdnost.
Po definiciji je uvrščanje organizmov na sezname postopek, s katerim se ugotavlja, ali
ima škodljivi organizem značilnosti karantenskega škodljivega organizma ali
nadzorovanega gospodarskega škodljivega organizma. [ISPM št. objave 11, 2001]

137

VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

18.1 Nov pojav škodljivega organizma

Zakon ZZVR-1 nalaga, da če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv
organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega je
Evropska komisija priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se
pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na
podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali
II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način
obvestiti Upravo.

Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter
preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na
način, ki ga določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnega
pooblastila po tem zakonu.

18.2 Potrditev škodljivega organizma

V primeru suma, ko uradni fitosanitarni preglednik sumi na pojav karantenskega ali
novega škodljivega organizma, odvzame uradni vzorec in ga pošlje v pooblaščen
laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s
škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak
način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov
ter da zagotovi identiteto vzorca.

Uradne diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je
dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega
zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona (glej dodatek 5).

Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma na
varovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje ali
drugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe za
obvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi vizualnih
znamenj brez odvzema vzorcev.

Uprava določi obseg žarišča okužbe. O pojavu in nevarnosti škodljivega organizma ter
o obsegu obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z
najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.
Aktualne razmejitve slovenskega ozemlja zaradi rastlinskih škodjivih organizmov so na
spletni strani http://www.furs.si.

138


18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih

Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih
organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na
državni in mednarodni ravni.

Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše
minister. Pravilnik je v programu vlade RS za leto 2009.

Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v
Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način.

V skladu z navodilom o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritih
karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivec (Uradni list RS, št. 40/91) je prepovedano
dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s
seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave.

139

UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN

19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi

Če se med uradnim pregledom pri pridelavi ali predelavi ugotovi, da so rastline,
rastlinski proizvodi ali nadzorovani predmeti okuženi s karantenskimi oziroma
nadzorovanimi škodljivimi organizmi, fitosanitarni inšpektor odredi enega ali več
naslednjih ukrepov:
− tretiranje, če se z njim zagotovi izpolnjevanje predpisanih zahtev;
− odstranitev na način, ki ne predstavlja fitosanitarne nevarnosti (na primer
industrijska predelava, uporaba za krmo po opravljeni toplotni obdelavi,
odlaganje na lokaciji, ki jo odobri inšpektor, in podobno);
− uničenje.

19.1.1 Tretiranje

Tretiranje, kot je dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija, lahko opravi le pravna ali
fizična oseba, ki je registrirana za to dejavnost. Druge ukrepe tretiranja lahko opravljajo
izvajalci varstva rastlin v skladu z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva.
Izvajanje ukrepov iz tega člena nadzira pristojni inšpektor.

Pri novih ali karantenskih organizmih običajno ni registriranih sredstev za ta namen. V
teh primerih se lahko na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih izdata
izjemno dovoljenje ali dovoljenje za razširitev uporabe fitofarmacevtskih
sredsetv (FFS).

1. Zahtevek za izdajo izjemnega dovoljenja se vloži v primeru nenadnega izbruha
škodljivega organizma, za katerega v Republiki Sloveniji ni registriranega ustreznega
FFS oziroma ustrezne uporabe FFS. Vlagatelj zahtevka za izdajo izjemnega dovoljenja
je lahko pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Postopek za
izdajo izjemnega dovoljenja lahko začne pristojni organ tudi po uradni dolžnosti.

Zahtevku je treba priložiti najmanj naslednja dokazila in dokumentacijo:
- natančno obrazložitev razloga, zaradi katerega se vlaga zahtevek (ogrožena
kmetijska rastlina, obseg pridelave, škodljivi organizem, predvidene posledice škode),
- podatke o FFS,
- podatke o načinu uporabe FFS,
- izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah).

Izjemno dovoljenje se glasi na FFS. Dovoljenje mora vsebovati podatke o FFS,
dovoljeni količini FFS, uporabniku, območju in pogojih uporabe. Dovoljenje se izda za
določeno časovno obdobje, ki ni daljše od 120 dni.

2. Razširitev uporabe že registriranega FFS lahko zahteva katerakoli pravna ali
fizična oseba, kadar imetnik registracije nima interesa za spremembo registracije.
Postopek za izdajo dovoljenja za razširitev uporabe lahko začne pristojni organ tudi po
uradni dolžnosti. Zahtevku za razširitev uporabe je treba priložiti najmanj naslednja
dokazila in dokumentacijo:
- podatke o FFS,

140


- podatke o načinu uporabe FFS,
- izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah).

Dovoljenje za razširitev uporabe se glasi na FFS in vsebuje podatke o namenu in
načinu uporabe, rastlinski vrsti, karenci in najvišjih dovoljenih ostankih FFS v rastlini.
Pristojni organ dovoli razširitev uporabe glede na obstoječe podatke o vplivu na zdravje
ljudi, živali in okolje.

Dovoljenje za razširitev uporabe se ne izda, če podatki o načinu uporabe FFS, karenci
in mejnih vrednostih ostankov pesticidov niso dostopni. Odgovornost za vpliv na
tretirane rastline prevzame uporabnik FFS.

Vlogi se vložita na obrazcih, ki sta na razpolago na spletni strani FURS
http://www.furs.si/Obrazci/ffs/obr_ffs.asp.

19.1.2 Uničenje rastlin

Uničenje je potrebno opraviti na način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in
zagotavlja, da se z ostanki škodljivi organizmi ne morejo širiti. Način, kraj in rok uničenja
iz odredi pristojni inšpektor.

S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža.
Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ni
nevarnosti širjenja požara v okolje.

Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, ki
se morajo po uničenju zaorati ali zakopati.

Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice,
embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažo
se v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora biti
potlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastline
oziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodi
pristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, ki
se oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov glede
narave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga ni
dovoljeno obdelovati najmanj tri leta.

Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še ne
oblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo.

19.2 Ukrepi pri premeščanju

Če se med uradnim pregledom pri premeščanju med državami članicami Evropske
unije ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje predpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarni
inšpektor zadrži pošiljko in odredi enega ali več naslednjih ukrepov:

− tretiranje pošiljke, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev za premeščanje
pošiljke;
− dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja
do območij, kjer pošiljka ne predstavlja dodatne nevarnosti;

141

UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN

− dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja
do prostorov za industrijsko predelavo;
− uničenje pošiljke.

19.3 Spremljanje škodljivih organizmov

V skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe – ISPM št. 6 je
spremljanje ali monitornig opredeljen kot stalni uradni postopek ugotavljanja
navzočnosti škodljivih organizmov. Monitoring je ciljana oblika nadzora na določena
rizična mesta ali poti prenosa. Slovenski zakon ga posebej opredeljuje za fitosanitarno
inšpekcijo kot “inšpekcijsko spremljanje”.

Rezultati spremljanj se zbirajo v okviru splošnega stalnega nadzora, ki ga upravlja
Fitosanitarna uprava. ISPM 6 opredeljuje splošni stalni nadzor kot proces, v katerem se
zbirajo informacije o določenih škodljivih organizmih, ki so pomembni za neko območje
in predstavljajo uradni vir informacij (npr. uradne baze podatkov, spisi škodljivih
organizmov), in sicer o navzočnosti škodljivega organizma ali njegovi odsotnosti, s
sistematično raziskavo oziroma posebnim nadzorom, spremljanjem ali z drugim
postopkom.

Da se podatki iz spremljanj koristno uporabijo, državne organizacije za varstvo rastlin
razvijejo sistem, po katerem se zbirajo, verificirajo in evidentirajo ustrezne informacije o
škodljivih organizmih. V okviru načrtnega spremljanja škodljivih organizmov
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije vodi uradno evidenco poročil o škodljivih
organizmih, na podlagi katere se zagotavljajo ustrezne podlage za poročanje zaradi
zakonodajnih obveznosti (za široko javnost ali določene agencije), zaradi mednarodnih
sporazumov o sodelovanju ter mednarodnim organizacijam (npr. EPPO, FAO-IPPC).

Informacije o spremljanju škodljivih organizmov so podpora uradnim izjavam o
nenapadenosti območja kot pomoč za zgodnje odkrivanje navzočnosti novih škodljivih
organizmov ter podlaga za poročanje in arhiviranje spiskov škodljivih organizmov na
gostitelju in na blagu ter poročil o razširjenosti.

Inšpekcijsko spremljanje je primer spremljanja škodljivih organizmov zaradi:
− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov v zaprtih prostorih oziroma
rastlinjakih (ZAP) zlasti glede škodljivcev Liriomyza spp. in Bemisia tabaci; viroz
TSWV, INSV, CSNV in drugih tospovirusov; in bakterioze Xanthomonas
campestris pv.vesicatoria ter (Clavibacter michiganensis subsp. michiganensis)
na sadikah paradižnika in paprike ter ostalih bakterioz;
− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na fitoplazme Apple proliferation
(metličavost jablan) in Pear decline (umiranje hrušk) ter druge fitoplazme;
− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na bakterije Xanthomonas
campestris pv pruni pri rastlinah Prunus namenjenih za saditev;
− izvajanja drugih spremljanj in usmerjenih pregledov v skladu s pojavi škodljivih
organizmov.

142


19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov

Organizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih
organizmov izvaja kot:

− stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem
smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov,
− posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v
primeru najdbe,
− inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega
organizma velika in
− s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so
predpisani npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na
podlagi izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.

Naloge posebnih nadzorov v Republiki Slovenije izvajajo organi v okviru Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pooblaščene strokovne inštitucije. Na področju
gozdarstva je glede zdravstvenega varstva gozdov in gozdnega reprodukcijskega
materiala pooblaščena javna gozdarska služba. Koordinacijo, pripravo in izvajanje
programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov vodi Fitosanitarna uprava
Republike Slovenije preko pooblaščenih koordinatorjev posebnih nadzorov. Programi
posebnih nadzorov se sprejemajo letno na podlagi skupnega programa za fitosanitarno
področje.

Preglednica 4: Seznam rastlinskih škodljivih organizmov (iz prilog I ali II direktive
2000/29 ali določenih z odločbami Komisije za nujne ukrepe za
preprečevanje širjenja v EU), za katere je v letu 2009 organiziran
posebni nadzor.

Škodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska Nekmetij- Druga Drugo Stopnja
/ okrasna ske mesta v (nadzor tveganja
pridelava (gozdne notranj. ovani
idr.) (skla- pred-
rastline dišča, meti)
prod.
centri)

Borova ogorčica - ES nujni ukrepi X X XLPM XLPM I
Bursphelenchus xylophilus
Kitajski kozliček Anoplophora ES nujni ukrepi X X X X I
chinensis
Azijski kozliček - Anoplophora ES nujni ukrepi X X X XLPM XLPM I
glabripennis
Trsne rumenice - Flavescence izbruhi v SLO X X X I
dorée in Bois noir
Potato spindle tuber viroid ES nujni ukrepi, izbruhi X X X I
v SLO
Fitoftorna sušica - ES nujni ukrepi X X X X I

143

POSEBNI NADZOR ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

Škodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska Nekmetij- Druga Drugo Stopnja
/ okrasna ske mesta v (nadzor tveganja
pridelava (gozdne notranj. ovani
idr.) (skla- pred-
rastline dišča, meti)
prod.
centri)
Phytophthora kernoviae
Fitoftorna sušica vejic - ES nujni ukrepi, izbruhi X X X X I
Phytophthora ramorum v SLO
Hrušev ožig - Erwinia EU varovano območje, X X X X X I
amylovora izbruhi v SLO
Kostanjeva šiškarica - ES nujni ukrepi, izbruhi X X X I
Dryocosmus kuriphilus v SLO
Gibberella circinata - borov ES nujni ukrepi X X X II
smolasti rak
Bela krompirjeva ogorčica - EU varovano območje X X X II
Globodera pallida
Rumena krompirjeva ogorčica ES ukrepi, izbruhi v X X X II
- Globodera rostochiensis SLO
Palmov rilčkar - ES nujni ukrepi X X X II
Rhynchophorus ferrugineus
Krompirjeva obročkasta ES direktiva X X X II
gniloba - Clavibacter
michiganensis spp.
sepedonicus
Krompirjeva rjava gniloba - ES direktiva X X X II
Ralstonia solanacearum
Koruzni hrošč - Diabrotica ES nujni ukrepi, izbruhi X III
virgifera virgifera v SLO
Pepino mosaic virus ES nujni ukrepi X X III
Fitoplazma European izbruhi v SLO X X X X III
Stonefruit Yellows
Hmeljeva uvelost - Verticillium izbruhi v SLO X X III
alboatrum in V. dahliae,
Šarka - Plum pox potyvirus izbruhi v SLO X X X X III

Posebni nadzor je trajno ugotavljanje zdravstvenega stanja, da bi preverili značilnosti
populacije škodljivega organizma. Z uradnim postopkom, ki se izvaja v določenem
časovnem obdobju, se določijo značilnosti populacije škodljivega organizma ali se
določi, katera vrsta škodljivega organizma je navzoča na nekem območju. Poseben
status imajo škodljivi karantenski organizmi, ki so navedeni na prilogah Direktive Sveta
2000/29/ES ali pa bi njihova navzočnost povzročila pomembno gospodarsko škodo.

Namen posebnih nadzorov je uskladitev fitosanitarnih ukrepov ob novem pojavu
škodljivega organizma, načrtnem ugotavljanju navzočnosti (monitoring nadzor) ali
evidentiranju pojavov škodljivih organizmov, ki jih zavezujejo EU predpisi, zlasti
predpisi o nujnih ukrepih na podlagi Direktive Sveta 2000/29/ES. Ob ugotovitvi
škodljivega organizma se predpišejo ustrezni postopki uničenja, dezinfekcije,
144


dezinsekcije, sterilizacije, čiščenja ali drugega tretiranja, ki se izvajajo uradno ali na
uradno zahtevo. Posebej programi posebnih nadzorov opredeljujejo uradne preglede
ali testiranja ter prepovedi ali omejitve.

Poseben status imajo posebni nadzori, ki se izvajajo za škodljive organizme, za katere
je Sloveniji s strani EU priznan status varovanega območja v skladu z uredbo komisije
št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti,
izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin. Taka posebna
nadzora se izvajata za hrušev ožig (Erwinia amylovora) in krompirjevo ogorčico
(Globodera pallida in Globodera rostochiensis).

Organizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih
organizmov izvaja kot:
− stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem
smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov,
− posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v primeru
najdbe,
− inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega organizma
velika in
− s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so predpisani
npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na podlagi
izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.

Glede na kraj se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih
organizmov organizirano izvaja:
− na mejnih prehodih, kjer fitosanitarni inšpektor pregleda vsako pošiljko s seznama
V.B, ki se uvaža (Pravilnik o postopkih, 2001) in
− v notranjosti države, kjer je kot najbolj primerno mesto za izvajanje pregledov
zdravstvenega stanja rastlin določeno mesto pridelave za določene rastline in
rastlinske proizvode, ki lahko širijo karantenske škodljive organizme (določene so
predvsem rastline za saditev, seme, les in drugi predmeti nadzora kot je npr.
zemlja).

Za posebej nevarne škodljive organizme organizacija za varstvo rastlin pod
koordinacijo osrednjega odgovornega organa izvaja spremljanja in sistematične
raziskave kot organizirano dejavnost v določenem časovnem obdobju, s katero uradno
pridobi informacije o škodljivih organizmih, ki so pomembni za določena območja, kjer
se pridelujejo rastline. Z raziskovalnimi metodami, uporabo sodobne diagnostične
opreme in ob podpori informacijskega sistema se ugotovi dejansko stanje glede
navzočnosti škodljivih organizmov in omogoči nadzor nad njimi.
Tako pridobljene informacije se uporabijo za potrditev navzočnosti ali razširjenosti ali
odsotnosti škodljivih organizmov na določenem območju ali na gostitelju ali na pošiljki,
za vzpostavitev ali vzdrževanje varovanega območja oziroma za preprečevanje
njihovega vnosa, širjenja in obvladovanje oziroma izkoreninjenje.

145


19.5 Rezultati posebnega nadzora

V skladu z zakonodajo FURS vsako leto poskrbi za izpolnjevanje predpisanih
obveznosti ter za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah z delovnega
področja. V sodelovanju z IRSKGH in pooblaščenimi inštitucijami so bila pripravljena
poročila, analize, informacije in druga gradiva za Evropsko komisijo in države članice
EU ter za mednarodne organizacije, ki jim je Slovenija dolžna poročati v skladu s
predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb. Poročila so na nivoju države sistematično
pripravljena od leta 1998 dalje, ko je Republika Slovenija pričela prilagajati sistem
varstva rastlin sistemu v Evropski uniji.
Programi posebnega nadzora za posamezne organizme se pripravljajo letno, uskladijo
se med upravnim, inšpekcijskim in diagnostičnim izvajalcem in se po odobrenem
načrtu tudi izvedejo.

Da FURS izpolni naloge osrednjega odgovornega organa za zdravstveno varstvo
rastlin v Republiki Sloveniji, ki skrbi za koordinacijo in izmenjavo informacij med organi
in izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski Komisiji, mora zagotoviti izvajanje
stalnega in posebnega nadzora škodljivih organizmov.

Stroški stalnega nadzora in programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov se
krijejo iz postavke »Zdravstveno varstvo rastlin« (PP 4275). FURS je v letu 2008
uskladila izvedbene programe in pripravila anekse k letnim pogodbam s 7 javnimi
zavodi kot izvajalci. Sprejela je 16 programov posebnih nadzorov škodljivih
organizmov, ki se izvajajo v okviru teh pogodb z izvajalci (2007 le 14).

V letih 2006-2008 se je izvajal tudi posebni nadzor kostanjeve šiškarice, ki se zaradi
programa izkoreninjanja krije iz postavk »Ukrepi za varstvo rastlin« (PP 9441 in 9445).
Ukrepe izkoreninjanja je FURS priglasila Evropski komisiji na podlagi uredbe Komisije
št. 1040/2002, ki določa pravila za denarni prispevek Skupnosti za stroške
fitosanitarnega nadzora, kot so stroški uničenja rastlin ter uradnih pregledov ali
testiranja, izvedenega uradno ali na uradno zahtevo. Do 50% stroškov posebnega
nadzora za leto 2007 bo proračun RS prejel v letu 2009.

O izsledkih programov posebnih nadzorov s področja zdravstvenega varstva rastlin v
letu 2007 so izvajalci pripravili posebna letna poročila, ki so FURS služila tudi za
izpolnjevanje obveznosti za mednarodno poročanje Evropski komisiji. Predpisane
obveznosti o obveščanju Evropske komisije in drugih držav članic so bile v letu 2008
izpolnjene z oddajo 11 poročil o posebnih nadzorih, in sicer o nadzoru:
- hruševega ožiga Erwinia amylovora zaradi ohranitve varovanega območja
pridelave sadilnega materiala jablan, hrušk, kutin in okrasnih rastlin, gostiteljic
te bakterije. V letu 2008 je bilo opravljenih 4880 pregledov in testiranih 110
sumljivih vzorcev, kar je skoraj trikrat manj kot leta 2007, ko smo beležili
izbruhe (317 vzorcev). Okužbe so bile najdene zlasti v bližini okuženega
območja Gorenjske, Koroške, Maribora in Notranjske. Od prvega pojava v
Sloveniji v letu 2003 FURS izdaja odločbe o razmejitvi območij napada
hruševega ožiga (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008
petkrat spremenjena, kar pa je še vedno pol manj kot preteklo leto, ko je bilo
zaradi izbruhov izdanih 13 odločb;

146


- krompirjevih cistotvornih ogorčic zaradi ohranitve varovanega območja
pridelave krompirja zaradi bele krompirjeve ogorčice (Globodera pallida);
opravljenih je bilo 602 odvzemov vzorcev, kar je enako kot preteklo leto, okužb
pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; o razmejitvi območij napada in ukrepih za
zatiranje rumenih krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis) je FURS v letu
2008 izdala eno odločbo;
- obročkaste in rjave gnilobe krompirja, Clavibacter michiganensis spp.
sepedonicus in Ralstonia solanacearum, zaradi dokazov o obvladovanju obeh
bolezni v skladu z Direktivo Sveta 93/85/EGS in 98/57/ES; opravljenih je bilo
208 odvzemov vzorcev, kar je 11% manj kot v letu 2007 (233), okužb pa tudi v
letu 2008 dokazano ni bilo; Slovenija je ena redkih EU držav, ki nima nobene od
teh bakterioz na svojem ozemlju;
- virusa Pepino Mosaic zaradi ugotavljanja navzočnosti v semenih iz drugih
držav in pridelavi paradižnika v skladu z Odločbo Evropske komisije
2004/200/ES; opravljenih je bilo 52 odvzemov vzorcev, kar je 25% manj kot v
letu 2007 (69), okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo;
- fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum in P. kernoviae zaradi
ugotavljanja navzočnosti pri okrasnih rastlinah rododendrona, brogovite in
kamelije iz drugih držav ter omejevanje širjenja v gozdove v skladu z Odločbo
Evropske komisije 2002/757/ES s spremembami; opravljenih je bilo 218
testiranj vzorcev, kar je na enaki ravni kot v letu 2007, okužb pa v naravi tudi v
letu 2008 dokazano ni bilo;
- borove ogorčice Bursphelenchus xylophilus zaradi ugotavljanja navzočnosti v
lesu, lesenem pakirnem materialu in sadikah iz drugih držav ter omejevanja
širjenja v gozdove v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/133/EC s
spremembami; opravljenih je bilo 81 testiranj vzorcev lesa, lesenega pakirnega
materiala in bora, kar je na isti ravni kot leta 2007; okužb pa tudi v letu 2008
dokazano ni bilo;
- borovega smolastega raka Gibberella circinata, ki smo ga v letu 2008 prvič
spremljali sistematično, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z
Odločbo Evropske komisije 2007/433/ES; opravljenih je bilo 83 testiranj
vzorcev, medtem ko preteklo leto le 8, okužb pa v letu 2008 ni bilo;
- koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera zaradi spremljanja navzočnosti
in izvajanja ukrepov za omejevanje širjenja v okviru zadrževalnega programa v
skladu z Odločbo Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami; opravljen je
bil monitoring na 214 lokacijah po Sloveniji, kjer pridelujejo koruzo, kar je za
18% manj kot v letu 2007 (260 lokacij); koruzni hrošč pa se je razširil skoraj na
vsa pridelovalna območja Slovenije; za razmejitev območij napada in
zadrževalnih ukrepih je FURS v letu 2008 izdala eno odločbo, medtem ko so
bile v letu 2007 zaradi ugodnih razmer za širitev koruznega hrošča izdane 3
odločbe;
- kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus v nasadih za pridelavo plodov in v
gozdovih v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/464/ES; opravljenih je
bilo 1473 ali sedemkrat več pregledov kot v letu 2007 in testiranih 9 vzorcev;
šiškarica se je razširila v gozdove na površini, medtem ko nasadi maronov niso
bili napadeni; v letu 2007 je FURS izdala le eno odločbo o razmejitvi območij
napada, v letu 2008 pa 3, ker je zaradi naraščanja populacije prišlo do širitve;
- viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid -
PSTVd) v okrasnih rastlinah in krompirju iz drugih držav, ki se je v 2006 zanesel
v Slovenijo z okrasnimi rastlinami Brugmasia suavolens iz Nizozemske; nadzor
poteka v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/410/ES; opravljenih je bilo

147


120 testiranj sumljivih vzorcev, kar je 10% več kot v letu 2007, okužbe pa so
bile tudi v letu 2008 le na okrasnih rastlinah, ki so izvirale iz drugih držav članic;
- palmovega rilčkarja Rhynchophorus ferrugineus, ki smo ga v letu 2008
spremljali prvič, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo
Evropske komisije 2007/365/ES; opravljenih je bilo 19 testiranj vzorcev, kar je
na enaki ravni kot v 2007, najdb pa tudi v letu 2008 ni bilo.

Skupaj z izvajalci terenskih pregledov smo izvedli 4 predvidene programe v kmetijski
pridelavi zaradi preprečevanja širjenja in zatiranje karantenskih bolezni, ki zaradi
pojavljanja povzročajo ali lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo. Tako smo
ugotovili stanje in pripravili poročila o izsledkih posebnih nadzorov, ki se izvajajo v
nacionalnem interesu:
- Šarka, ki jo povzroča Plum pox potyvirus in je pri nas splošno razširjena. Od
leta 1999 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje bolezni in
vzpostavitev neokuženih mest pridelave sadik koščičarjev v Sloveniji na podlagi
Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča
virus Plum pox (U.l. RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07). V letu 2008 je bilo
opravljenih 1164 testiranj vzorcev, kar je na isti ravni kot v letu 2007 (1160).
Ugotovljena je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice
se vedno teže vzdržujejo neokuženi matični nasadi breskev, marelic in sliv.
Sadike v premeščanju pa niso bile okužene.
- Leptonekroza koščičarjev, ki jo povzroča fitoplazma ESFY na podlagi
Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European
Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07). V letu 2008 je bilo
opravljenih 45 testiranj vzorcev, kar je 20% manj kot leta 2007 (56). Ugotovljena
je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice se vedno teže
vzdržujejo matični nasadi breskev, marelic in sliv, sadike v premeščanju pa niso
bile okužene.
- Hmeljeva uvelost, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum in V. dahliae na
hmelju. Od leta 2001 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje
letalne oblike hmeljeve uvelosti na podlagi Pravilnika o ukrepih za
preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzroč ata
glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn
(U.l. RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in
sadik hmelja, U.l. RS RS 31/04). V letu 2008 je bilo opravljenih 186 testiranj
vzorcev, kar je 22% manj kot leta 2007 (240). Ugotovljena je pogosta reinfekcija
nasadov, sajenih na zemljišča v premeni, sadike v premeščanju pa niso bile
okužene.
- Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée,
je ena od rumenic vinske trte, ki jih v slovenskih vinogradih sistematično
ugotavljamo od leta 2002 dalje. Od prvega pojava v Sloveniji v letu 2005 je v
veljavi odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate
trsne rumenice (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008
dvakrat spremenjena. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 testiranj vzorcev, kar je
50% več od leta 2007. Ugotovljena je sorazmerno pogosta infekcija navadnega
srobota v okolici vinogradov, medtem ko je šlo v vinogradih za okužbe
posamičnih trt in ne za izbruhe.

V letu 2008 smo prvič pripravili in izvedli program posebnega nadzora za tujerodna
hrošča Anoplophora chinensis (kitajski kozliček) in Anoplophora glabripennis (azijski
kozliček) z namenom ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije
2008/840/ES. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 pregledov v gozdovih, 63 v parkih, 34

148


v vrtnih centrih, pregledane so bile tudi vse drevesnice, ki gojijo javor in druge
drevesne vrste in skladišča lesenega pakirnega materiala iz Kitajske in drugih
napadenih držav, a navzočnosti nismo odkrili.

Na podlagi stalnega spremljanja škodljivih organizmov v letu 2008, ki ga izvajajo
pooblaščene institucije, ki opravljajo javno službo na področju kmetijstva, gozdarstva,
zdravstvenega varstva rastlin in opazovalno napovedovalne dejavnosti za varstvo
rastlin je bila FURS obveščena o več najdbah škodljivih organizmov v pridelavi oziroma
v naravi. Med njimi smo za 4 ugotovili, da gre za nove potencialno zelo škodljive
organizme, zato je FURS Evropski komisiji poročala o naslednjih novih najdbah v
Republiki Sloveniji:
- izbruhu jesenovega ožiga, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea na jesenu;
ugotovljeno je bilo hitro širjenje okužb po celi Sloveniji, gliva pa povzroča
odmiranje glavnih poganjkov, kar uničuje predvsem mlada drevesa;
- prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon na palmah na
Koprskem; palmov vrtač je novi karantenski škodljivec,
- prvem pojavu rjavenja borovih iglic, ki ga povzroča gliva Scirrhia acicola
(Mycosphaerella dearnessii) na boru,
- prvem pojavu plesni vodenk, ki jo povzroča gliva Plasmopara obducens na
vodenkah.

O prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon ter gliv Scirrhia acicola
(Mycosphaerella dearnessii), Plasmopara obducens ter Chalara fraxinea v Sloveniji je
FURS poročala tudi Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO).

V skladu z evropskimi derogacijami in drugimi Odločbami Komisije je FURS v letu 2008
Evropski komisiji posredovala še 10 drugih poročil o predpisanem nadzoru:
- uvozu hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA, ki jih v Slovenijo uvaža en registrirani
uvoznik za predelavo v furnir, nepravilnosti ni bilo ugotovljenih
- začasnem uvozu rastlin vinske trte Hrvaške, kjer gre za uvoz cepičev, cepljenje
in vzgojo cepljenk pri 3 registriranih pridelovalcih in ponovni izvoz sadik na
Hrvaško;
- uvozu egiptovskega krompirja, ki ga v letu 2007 ni bilo;
- uvozu bonsajev iz Japonske in Koreje, ki ga v letu 2007 ni bilo;
- uvoz plodov citrusov iz Brazilije, ki ga v letu 2007 ni bilo;
- uvozu kontaminirane zemlje, ki ga v letu 2007 ni bilo;
- uvozu sadik jagod iz JAR, Čila in Argentine, ki ga v letu 2007 ni bilo;
- uvozu in premeščanju v znanstvene namene; izdali smo __ dovoljenj za uvoz in
__ za premeščanje;
- zmanjšani pogostosti zdravstvenih pregledov pošiljk iz tretjih držav, ki jih
Slovenija ne implememntira;
- seznamu odpornih sort krompirja na krompirjeve ogorčice in krompirjev rak.

Evropski komisiji smo v letu 2008 poročali za predhodno leto 2007 tudi glede
izvrševanja Večletnega nacionalnega programa nadzora za področje varne hrane
2007/2009 (MANCP - Multi annual national Control Plan), ki se na področju na
področju zdravstvenega varstva rastlin izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 in
direktivo Sveta 2000/29/ES.

149

UPORABLJENI VIRI

20 UPORABLJENI VIRI

Bartlett, P., Akesson, I., Baginska, H., Hnizdl, M., Horn, N., Knapič, V., Orlinski, A.,
Perez, C., Pacheco, C., Sarens, A., Schrader, G., Arijs, H., Vereecke, M. 2006.
Plant Health Commission Working Group Report on Review of Annexes I, II, IV
and V to Council Directive 2000/29/EC; Brussels; 12 str.

Celar, F., V. Knapič. Rastlinske kužne bolezni / Plant Epidemic Diseases/. V:
UŠENIČNIK, Bojan (ur.). Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana: Uprava
RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, 2002, str. 365-371

Crop Protection Compendium, Global mode, CD; ISSN 1365-9065; ISBN 0 85199
416 4, CAB International, 1999

Dolinar, M., N. Ferant, M. Žolnir, A. Simončič, V. Knapič. Bolezni, škodljivci in
pleveli v hmeljskih nasadi /Diseases, pests and weeds in hop production/. V:
Majer, Dušica (ur.), Čerenak, Andreja. Priročnik za hmeljarje. Žalec: Inštitut
za hmeljarstvo in pivovarstvo, 2002, str. 51-101

EPPT Plant Protection Thesaurus (Bayer Code System), CD-version 2, European
and Mediterranean Plant protection organisation, 2001-5

Gomboc S.(1999): Helicoverpa armigera Hbn. (Lep., Noctuidae) in Slovenia. Lectures
and papers presented at the 4th Slovenian Conference on Plant Protection in
Portoroz, March 3-4, 1999, p. 247-253.

Gomboc, S., Jankovič, T.: Prve najdbe in spremljanje nageljnovega zavijača
Cacoecimorpha pronubana (Hübner, 1799) (Lepidoptera: Tortricidae) v Sloveniji

Holzinger, W., G. Seljak (2001): New records of planthoppers and leafhoppers from
Slovenia, with a checklist of hitherto recorded species (Hemiptera:
Auchenorrhyncha). Acta entomologica Slovenica, 9(1); 39-66.

ISPM 1, 1995. Načela rastlinske karantene glede na mednarodno trgovino - Principles
of plant quarantine as related to international trade.- International standards for
phytosanitary measures, Pub. No. 1. FAO, Rome
ISPM 5, 1996. Slovar fitosanitarnih izrazov - Glossary of phytosanitary terms.-
International standards for phytosanitary measures, Pub. No. 5, FAO, Rome

ISPM 8, 1998. Določitev statusa škodljivega organizma na območju - Determination of
pest status in an area, 1998, ISPM Pub. No. 8, FAO Rome,

Jurc, D., A. Piltaver, N. Ogris. Glive Slovneije, Vrste in razširjenost. Ljubljana:
Gozdarski inštitut Slovenije, 2005, : Strokovna in znanstvena dela. Znanstvena
monografija. ISBN: 961-6425-24-2.

Jurc, M.. Gozdna zoologija Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire. Univerzitetni učbenik, ISBM: 961-6020-30-7.

Knapič, V.: Reguliranje novih škodljivih organizmov rastlin v Evropski uniji.- Zbornik
PVR 2007

150


Knapič, M., T. Seliškar, S. Gomboc, V. Knapič. GIS na področju varstva rastlin pred
škodljivimi organizmi. V: PERKO, Drago (ur.), NARED, Janez (ur.), ČEH,
Marjan (ur.), HLADNIK, David (ur.), KREVS, Marko (ur.), PODOBNIKAR,
Tomaž (ur.), ŠUMRADA, Radoš (ur.). Geografski informacijski sistemi v
Sloveniji 2005-2006. Ljubljana: Založba ZRC, 2006, str. 243-251, ilustr., zvd

Ličen R., Seljak G. (1999): Tobaco Whitefly (Bemisia tabaci (Gennadius)) a serious
pest in glasshouses. Lectures and papers presented at the 4 th Slovenian
Conference on Plant Protection in Portoroz, March 3-4, 1999, p. 221-229.

Maček, J. (1999): Hiponomološka favna Slovenije. Dela Opera SAZU 37; 385 str.

Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Biotehniška fakulteta,
Agonomski oddelek, 2 izd., 1991, p. 232.

Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija poljščin. Biotehniška fakulteta,
Agonomski oddelek, 3 izd., 1991, p. 285.

Maček, J. (1990): Posebna fitopatologija. Patologija sadnega drevja in vinske trte.
Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 2 izd., 1990, p. 276.

Milevoj, L. (1994): Integrirano varstvo vrtnin. Predavanje, Entomologija. Biotehniška
fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Milevoj, L., S. Gomboc, S. Trdan (2000): Sistematika žuželk: Entomologija.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana http://www.bf.uni-
lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htm

Milevoj, L., G. Urek (1996). Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera Le Conte), novi
škodljivec koruze v Evropi.- Sodobno kmetijstvo 29(96)9, s. 355-362.

Milevoj, L.: Realne možnosti integriranega varstva poljščin pred boleznimi in škodljivci.
BF, 1994

Milošević, B., J. Kišpatić, M. Maceljski (1980). Priručnik o karantenskim biljnim
bolestima I štetočinama SFR Jugoslavije.- Fakultet poljoprivrednih znanosti
Sveučilišta u Zagrebu, Institut za zaštitu bilja, 500 s.

Nast, J., (1987): The Auchenorrhyncha (Homoptera) of Europe. Annales zoologici Tom
40, nr. 15; 535-661.

Plant Protection Tezavrus, Bayer Codes; EPPO European Plant Protection
Organisation, 2001

PQR Plant Quaratine Requirements, CD, European and Mediterranean Plant
protection organisation, 2000

Poročilo o predsedovanju Slovenije Svetu EU (1. januar - 30. junij 2008), Vlada
Republike Slovenije, 3. julij 2008, http://ppeu.sigov.si

Pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na
notranjem tržišču.- Uradni list RS, št. 38, 1996 s. 2459 in št. 57, 2000, s. 7518

Pravilnik o pogojih (2001) za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva

151

UPORABLJENI VIRI

rastlin in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, Uradni list RS, št. 93,
2001

Pravilnik o postopkih (2001) za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih
organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.- Uradni
list RS, št. 69, 2001

Priročnik fitosanitarne inšpekcije.- Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Quarantine Pests for Europe (2nd Edition). Data Sheets on quarantine pests for the
European Union and for the European and Mediterranean Plant Protection
Organization; Prepared by CABI and EPPO for the European Union, 1997,
1425 s.

Ravnikar, M., Mehle, N., Boben, J., Švigelj, S., Mavrič, I., Pirc, M., Petrovič, N. 2003.
Identifikacija virusa stebelnih nekroz krizantem - CSNV v Sloveniji =
Identification of Chrysanthemum stem necrosis virus - CSNV in Slovenia. V: 6.
slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, 4.-6. marec 2003, Zreče, Slovenija.
Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, str. 75-76.

Seljak G. (1999): Annual report on determinations of Agromyzidae to NPPO.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999

Seljak, G. (2001): Pojavi in gibanje škodljivih organizmov v letu 2001 na Primorskem.
Poročilo Upravi za varstvo rastlin in semenarstvo; 15 str.
Urek, G., A. Hržič (1998). Ogorčice - nevidni zajedavci rastlin : fitonematologija.
Ljubljana: samozal. G. Urek, 1998. 240 s.
Urek, G.: Ogroženost pridelave semenskega krompirja v Sloveniji zaradi rumene
krompirjeve ogorčice, Globodera rostochiensis (Woll., 1923) Behrens, 1975

Valič, N., L. Milevoj (2000). Trtna uš - Viteus vitifoliae (Fitch).- Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo, Ljubljana; http://www.bf.uni-
lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htm

Vrabl, S. (1992). Škodljivci poljščin.- ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1992, 143 s.

Vrabl, S. (1999). Posebna entomologija - škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju.-
ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1999, 170 s.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene).- Uradni list RS-
Mednarodne pogodbe, št. 23, 2000; Uradni list RS, št. 84, 2000)

Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske
organizacije.- Uradni list RS, mednarodne pogodbe 10, 1995, s. 193

152


IV. DODATKI

153

SEZNAM PREDPISOV

DODATEK 1:

Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva
rastlin

Zakon, mednarodna konvencija, uvoz - izvoz

1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007; ZZVR-1-
UPB2 uradno prečiščeno besedilo)
Začetek veljavnosti: 22. junij 2001. S tem dnem je prenehal veljati Zakon o zdravstvenem varstvu
rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, 8/00 - ZUT, 11/01 - ZFfS) in naslednji predpisi:
- tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00,
44/00, 81/00 in 33/01 - ZVet-1);
- Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva,
gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo rastlin (Uradni
list RS, št. 52/98 in 60/98).
ZZVR-1-UPB2 združuje osnovni zakon, objavljen v UL RS št. 45/01 in spremembe: 52/02 - ZDU-1,
45/04-ZdZPKG, 86/04-ZZVR-1A in št. 40/2007-ZZVR-1B z dne 7.5.2007
Z dnem uveljavitve tega zakona so se prenehali uporabljati:
1. Odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi boleznimi in škodljivci U.l. SFRJ, št. 67-1066/78
2. Odlok o zatiranju prosene (koruze) vešče na območju SR Slovenije U.l. SRS, št. 20-1320/78
3. Odlok o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja U.l. SRS,
št. 20-1321/78
4. Uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor U.l. SRS, št. 4-213/78

2 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list
RS-Mednarodne pogodbe, št. 23/00; Uradni list RS, št. 84/00)

- Mednarodni standardi za fitosanitarne preglede št. 1 - 32

3 Mejna vstopna mesta - Uredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih
pogojih za izvajanje inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04)

4 FITO-pravilnik - Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in
širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov (Uradni list RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07)
Začetek veljavnosti: 01. 05. 2004. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o postopkih
za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 69/01, 109/01 in 93/03), ki je pričel veljati 8. sept. 2001 in s tem
dnem preklical veljavnost
Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (U.l. RS,
št. 38-2459/96 in št. 57-7518/00) razen 5., 11., 12., 52., 53. in 54. člena, ki so veljali do izdaje novih predpisov
ter
Pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78).

5 PREGLEDI V NOTRANJOSTI - Pravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti
izpolnjeni za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov
pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izven vstopnih mest (Uradni list RS, št.
142/04)

6 PRIJAVA POŠILJK - Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljke rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega

154


materiala oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcijski
pregled pri uvozu (Uradni list RS, št. 93/02 in 93/04)

7 NOTIFIKACIJE - Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih
organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih
organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04)

Registracija in rastlinski potni list

8 FITO-register in RPL - Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev,
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št.
94/05, 54/07)
− Z uveljavitvijo tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov
določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega
varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, U.l. RS, št. 93/01, 117/02, 131/03 in
48/04), ki je začel veljati: 25. nov. 2001, ko so se prenehale uporabljati določbe Pravilnika o
obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in
gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, 52/86), ki se nanašajo na sezname karantenskih škodljivih
organizmov in so prenehali:
− s tem dnem veljati: Odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja
sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93, 82/94 in 45/01).
− S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne
organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih
posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za
pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78, 82/94 in 45/01),
− S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odločba o pooblastitvi določenih strokovnih organizacij
združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za
pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje
sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 10/78).
− S 1. januarjem 2003 veljati 5., 52., 53. in 54. člen Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin
pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS, št. 38/96, 57/00, 45/01 in
69/01). Do tega datuma se določbe teh členov uporabljajo le za pošiljke rastlin za saditev iz
rodov Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Erhr., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl.,
Fragaria L., Humulus lupulus L., Malus Mill., Mespilus L., Prunus L., Pyracantha Roem., Pyrus
L., Rubus L., Sorbus L., Stranvaesia Lindl. in Vitis L.

9 KROMPIR SKLADIŠČA - Pravilnik o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih
držav in premeščanju krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih
organizmov (Uradni list RS, št. 120/04 in 31/07)

10 LESEN PAKIRNI MATERIAL (LPM) - Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za
lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 108/04 in
21/07)

11 USPOSABLJANJE ZVR - Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju
znanja zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 93/05)

Pristojbine in odškodnine

12 PRISTOJBINE - Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva
rastlin (Uradni list RS, št. 142/04, 93/05 in 36/09)

13 ODŠKODNINE - Pravilnik o odškodninah na področju zdravstvenega varstva
rastlin (Uradni list RS, št. 27/03, 33/05 in 30/07)

155

SEZNAM PREDPISOV

Nadzor rastlinskih škodljivih organizmov

14 ZNANOST - Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih
organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za
poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin
(Uradni list RS, št. 69/01 in 40/04)
− Začetek veljavnosti: 8. sept. 2001. S tem dnem je prenehal veljati: Pravilnik o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77)

15 VAROVANA OBMOČJA - Pravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih
sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št.
91/03 in 82/05)

16 BIOTIČNO VARSTVO - Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin (Uradni list RS, št.
45/2006)

17 HRUŠEV OŽIG - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje
hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09)
Začetek veljavnosti: 14. marec 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o
ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in
21/07), ki je veljal od 28. feb. 2004 in je preklical prej veljavni: Odredbo o ukrepih za preprečevanje širjenja
in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št.13/91) in Odločbo o določitvi mej posebno
nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga
(Uradni list RS, št. 48/03).

- Odločba FURS o določitvi mej okuženega in nevtralnega območja ter žarišč
okužbe s hruševim ožigom (http://www.furs.si)
- Načrt ukrepov: Obvladovanje hruševega ožiga (http://www.furs.si)
18 ŠARKA - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje
šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04,
68/05 in 30/07)
Začetek veljavnosti: 01.03. 2002. Z dnem uveljavitve te odredbe (kasneje popravljena v pravilnik) preneha
veljati Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox
potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, št. 39/00, št. 21/01, 70/01).

19 ESFY - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme
European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07)

20 ZLATA TRSNA RUMENICA – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. /09)
Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate trsne
rumenice (fitoplazma Grapevine flavescence dorée), (http://www.furs.si)
- Načrt ukrepov: Izkoreninjenje zlate trsne rumenice (http://www.furs.si)

21 FITOFTORNA SUŠICA - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje
vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in
88/07)

22 KOSTANJEVA ŠIŠKARICA - Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za
preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06)
- Odločba FURS o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve
šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, (http://www.furs.si)

156


23 HMELJEVA UVELOST - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje
širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium
alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št.
65/01, 117/02; Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja,
Uradni list RS 31/04 in 21/07)

24 KROMPIRJEVA RJAVA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih za
preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni
list RS, št. 31/07)

25 KROMPIRJEVA OBROČKASTA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih
za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe
(Uradni list RS, št. 31/07)

26 KROMPIRJEVE OGORČICE - Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in
krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone
) (Uradni list RS, št. 51-3680/98)
- Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje rumenih
krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll.), (http://www.furs.si)

27 ODPORNE SORTE KROMPIRJA - Seznam sort krompirja, ki so odporne proti
krompirjevemu raku in krompirjevim ogorčicam, in imajo dovoljenje za trgovanje
v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 38/05)

28 PEPINO MOSAIC - Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in
širjenja pepino mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04)

29 BOROVA OGORČICA - Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa
in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 45/09)
Začetek veljavnosti: 30. junij 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o
dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 24/04 in 108/04).

Načrt ukrepov v primeru izbruha borove ogorčice z namenom njenega
izkoreninjenja v Republiki Sloveniji (http://www.furs.si)

30 KORUZNI HROŠČ - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja
koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04, 106/06 in 22/09)
- Odločba o razmejitvi območij napada ter ukrepih za zatiranje koruznega
hrošča, (http://www.furs.si)
- Načrt ukrepov: Obvladovanje koruznega hrošča (http://www.furs.si)
31 MAJSKI HROŠČ Uredba o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in
zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča (Uradni list RS, št.
71/07 z dne 07.08.2007)

Delovanje Slovenske organizacije za varstvo rastlin

32 STROKOVNI SVET - Pravilnik o strokovnem svetu za zdravstveno varstvo
rastlin (Uradni list RS, št. 57/2007)

157

SEZNAM PREDPISOV

33 STROKOVNI IZPIT - Pravilnik o strokovnem izpitu s področja zdravstvenega
varstva rastlin (Uradni list RS, št. 124/2007)

34 LABORATORIJI - Pravilnik o pogojih glede strokovne, prostorske in tehnične
usposobljenosti laboratorijev za izvajanje laboratorijskih preiskav zaradi
diagnostike škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 82/02 in 131/03)

35 JAVNA POOBLASTILA - Pravilnik o pogojih za opravljanje nalog
zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu (Uradni list RS, št.
110/2005, 36/2007)

36 JAVNA SLUŽBA - Pravilnik o pogojih in nalogah opravljanja javne službe
zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006, 36/2007)

37 CENE JAVNE SLUŽBE - Pravilnik o cenah storitev javne službe
zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006)

38 FITO-preglednik - Pravilnik o službeni izkaznici in znački za opravljanje
fitosanitarnega pregleda (Uradni list RS, št. 20/2007)

39 POROČANJE - Pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih
rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega
širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št.61-855/77)

40 OBJAVLJANJE NAJDB - Navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in
razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev
(Uradni list RS, št. 40-448/91)

Ostalo

50 Uredba o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 38-1541/94 in št. 44-
2158/95)

51 DDD SKLADIŠČA - Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati skladišča in
drugi prostori za skladiščenje rastlin, in podjetja, ki se ukvarjajo z dezinfekcijo in
dezinsekcijo rastlin ter z deratizacijo prostorov (Uradni list SFRJ, št. 33-389/91
[ZFFS])

52 ODLOČBE O POOBLASTITVI (DO 30. JUN. 2009) - Odločba o pooblastitvi
…… za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list
RS, št. 38/01):
- Kmetijskega inštituta Slovenije
- Nacionalnega inštituta za biologijo
- Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
- Inštituta za fitomedicino na Biotehniški fakulteti
- KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica
- KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto
- KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

158


Drugi predpisi*

41 TRŽENJE SADILNEGA IN RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA KMETIJSKIH
RASTLIN - Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin - uradno
prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/ (Ur.l. RS, št. 25/05)

42 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV - Pravilnik o vodenju registra dobaviteljev
semenskega materiala kmetijskih rastlin (Ur.l. RS, št. 29/03, 71/03, 72/03, 24/05
in 45/07)

43 MATERIAL KROMPIRJA - Pravilnik o trženju semenskega krompirja (Ur.l. RS,
št. 105/06)

44 MATERIAL HMELJA - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik
hmelja (Ur.l. RS, št. 21/07 in 19/08)

45 MATERIAL TRTE - Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje
trte (Ur.l. RS, št. 93/05)

46 MATERIAL SADNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala
in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Ur.l. RS, št. 17/06)

47 MATERIAL OKRASNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega
materiala okrasnih rastlin (Ur.l. RS, št. 61/05)

48 TRŽENJE GRM - Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Ur.l. RS, št.
58/2002)

49 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV GRM - Pravilnik o pogojih za vpis v register
dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje
gozdnega reprodukcijskega materiala (Uradni list RS, št. 109/03)

50 Evidenca subjektov - Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08)

51 Register kmetijskih gospodarstev – Pravilnik o registru kmetijskih
gospodarstev (Ur.l. RS, št. 65/05, 7/06, 121/06).

52 Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in
67/02)

53 Pravilnik o varstvu gozdov (Ur.l. RS, št. 92/2000)

*
Slovenski predpisi s področja tržnih direktiv podrobneje urejajo samo rodove in vrste, ki so navedeni v seznamu v
posameznem pravilniku o trženju. Če vrsta ni omenjena v nobenem od pravilnikov, veljajo za razmnoževalni in sadilni
material take vrste le predpisi o ZVR. Tak material se pred dajanjem na trg označiti:
- samo z RPL, če se za material zahteva izdaja RPL
- če se RPL ne zahteva: z osnovnimi podatki o proizvodu, kot je določeno po tržnih predpisih za neposredno trženje
neprofesionalnim pridelovalcem.

159

DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES

DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES (1. marec 2009)

PRILOGA I, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V
DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVE

Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V
KATEREM KOLI DELU SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja
1. Acleris spp. (neevropski)
2. Amauromyza maculosa (Malloch)
3. Anomala orientalis Waterhouse
4. Anoplophora chinensis (Thomson)
4.1 Anoplophora glabripennis (Motschulsky)
5. Anoplophora malasiaca (Forster)
6. Arrhenodes minutus Drury
7. Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) vektor virusov:
(a) virus Bean golden mosaic
(b) virus Cowpea mild mottle
(c) virus Lettuce infectious yellows
(d) virus Pepper mild tigré
(e) virus Squash leaf curl
(f) virus Euphorbia mosaic
(g) virus Florida tomato
8. Cicadellidae (neevropske), ki so znane kot vektor za Piercevo bolezen (ki jo
povzroča Xylella fastidiosa):
(a) Carneocephala fulgida Nottingham
(b) Draeculacephala minerva Ball
(c) Graphocephala atropunctata (Signoret)
9. Choristoneura spp. (neevropske)
10. Conotrachelus nenuphar (Herbst)
10.0. Dendrolimus sibiricus Tschetverikov
10.1 Diabrotica barberi Smith in Lawrence
10.2 Diabrotica undecimpunctata howardi Barber
10.3 Diabrotica undecimpunctata undecimpunctata Mannerheim
10.4 Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith
11. Heliothis zea (Boddie)
11.1 Hirschmanniella spp., razen Hirschmanniella gracilis (de Man) Luc in Goodey
12. Liriomyza sativae Blanchard
13. Longidorus diadecturus Eveleigh in Allen
14. Monochamus spp. (neevropski)
15. Myndus crudus Van Duzee
16. Nacobbus aberrans (Thorne) Thorne in A1len
16.1 Naupactus leucoloma Boheman
17. Premnotrypes spp. (neevropski)
18. Pseudopityophthorus minutissimus (Zimmermann)
19. Pseudopityophthorus pruinosus (Eichhoff)
19.1. Rhynchophorus palmarum (L.)
20. Scaphoideus luteolus (Van Duzee)
21. Spodoptera eridania (Cramer)
22. Spodoptera frugiperda (Smith)
23. Spodoptera litura (Fabricus)

160


24. Thrips palmi Karny
25. Tephritidae (neevropske):
(a) Anastrepha fraterculus (Wiedemann)
(b) Anastrepha ludens (Loew)
(c) Anastrepha obliqua Macquart
(d) Anastrepha suspensa (Loew)
(e) Dacus ciliatus (Loew)
(f) Dacus curcurbitae Coquillet
(g) Dacus dorsalis Hendel
(h) Dacus tryoni (Froggatt)
(i) Dacus tsuneonis Miyake
(j) Dacus zonatus Saund.
(k) Epochra canadensis (Loew)
(l) Pardalaspis cyanescens Bezzi
(m) Pardalaspis quinaria Bezzi
(n) Pterandrus rosa (Karsch)
(o) Rhacochlaena japonica Ito
(p) Rhagoletis cingulata (Loew)
(q) Rhagoletis completa Cresson
(r) Rhagoletis fausta (Osten-Sacken)
(s) Rhagoletis indifferens Curran
(t) Rhagoletis mendax Curran
(u) Rhagoletis pomonella Walsh
(v) Rhagoletis ribicola Doane
(w) Rhagoletis suavis (Loew)
26. Xiphinema americanum Cobb sensu lato (neevropske populacije)
27. Xiphinema californicum Lamberti in Bleve-Zacheo

(b) Bakterije
1. Xylella fastidiosa (Well in Raju)

(c) Glive
1. Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt
2. Chrysomyxa arctostaphyli Dietel
3. Cronartium spp. (neevropske vrste)
4. Endocronartium spp. (neevropske vrste)
5. Guignardia laricina (Saw.) Yamamoto in Ito
6. Gymnosporangium spp. (neevropske vrste)
7. Inonotus weirii (Murril) Kotlaba in Pouzar
8. Melampsora farlowii (Arthur) Davis
9. Monilinia fructicola (Winter) Honey
10. Mycosphaerella larici-leptolepis Ito et al.
11. Mycosphaerella populorum G. E. Thompson
12. Phoma andina Turkensteen
13. Phyloosticta solitaria Ell. in Ev.
14. Septoria lycopersici Speg. var. malagutii Ciccarone in Boerema
15. Thecaphora solani Barrus
15.1 Tilletia indica Mitra
16. Trechispora brinkmannii (Bresad.) Rogers

1. Mikoplazma Elm phlöem necrosis
2. Krompirjevi virusi in virusom podobni organizmi:
(a) virus Andean potato latent
(b) virus Andean potato mottle

161


(c) virus Arracacha B, sev oca
(d) virus Potato black ringspot virus
(e) viroid Potato spindle tuber
(f) virus Potato T
(g) neevropski izolati krompirjevih virusov A, M, S, V, X in Y
(vključno z Yo, Yn in Yc) in Potato virus leaf roll
3. virus Tobacco ringspot
4. virus Tomato ringspot
5. Virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill.,
Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.:
(a) virus Blueberry leaf mottle
(b) virus Cherry rasp leaf (ameriški)
(c) virus Peach mosaic (ameriški)
(d) Peach phony rikecija
(e) virus Peach rosette mosaic
(f) mikoplazma Peach rosette
(g) mikoplazma Peach X-disease
(h) mikoplazma Peach yellows
(i) virus Plum line pattern (ameriški)
(j) virus Raspberry leaf curl (ameriški)
(k) virus Strawberry latent C‘
(l) Strawberry vein banding
(m) mikoplazmaStrawberry witches‘ broom
(n) Neevropski virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia
Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L.,
Rubus L. in Vitis L.
6. Virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaci Genn.:
(a) virus Bean golden mosaic
(b) virus Cowpea mild mottle
(c) virus Lettuce infectious yellows
(d) virus Pepper mild tigré
(e) virus Squash leaf curl
(f) virus Euphorbia mosaic
(g) virus Florida tomato

(e) Parazitske rastline
1. Arceuthobium spp. (neevropske)

162


PRILOGA I, DEL A:

ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH
SE PREPOVE

Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V
SKUPNOSTI IN POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah svojega razvoja
0.1. Diabrotica virgifera virgifera Le Conte
1. Globodera pallida (Stone) Behrens
2. Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens
6.1 Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije)
6.2 Meloidogyne fallax Karssen
7. Opogona sacchari (Bojer)
8. Popilia japonica Newman
8.1 Rhizoecus hibisci Kawai in Takagi
9. Spodoptera littoralis (Boisduval)

(b) Bakterije
1. Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann in
Kotthoff) Davis et al.
2. Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith

(c) Glive
1. Melampsora medusae Thümen
2. Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival

1. Mikoplazma Apple proliferation
2. Mikoplazma Apricot chlorotic leafroll
3. Mikoplazma Pear decline

163


PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V
DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH
RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH

Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V
SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST


Vrste Predmet kontaminacije
1. Aculops fuchsiae Keifer rastline Fuchsia L za saditev, razen
semena
1.1 Agrilus planipennis Fairmaire rastline za saditev, razen rastlin v tkivnih
kulturah in semena, les in lubje Fraxinus
L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus
davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq.
in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s
poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske,
Mongolije, Republike Koreje, Rusije,
Tajvana in ZDA
2. Aleurocantus spp. rastline Citrus L, Fortunella Swingle,
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
plodov in semena
3. Anthonomus bisignifer (Schenkling) rastline Fragaria L za saditev, razen
semena
4. Anthonomus signatus (Say) rastline Fragaria L za saditev, razen
semena
5. Aonidellla citrina Coquillet rastline Citrus L, Fortunella Swingle,
plodov in semena
6. Aphelenchoides besseyi Christie* seme Oryza spp.
7. Aschistonyx eppoi Inouye rastline Juniperus L, razen plodov in
semena, ki izvirajo iz neevropskih držav
8. Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in rastline Abies Mill., Cedrus Trew, Larix
Buhere) Nickle et al. Mill., Picea A. Dietr., Pinus L.,
Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razen
plodov in semena, ter les iglavcev
(Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih
držav
9. Carposina niponensis Walsingham rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus
L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz
neevropskih držav
10. Diaphorina citri Kuway rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
Poncirus Raf. in njihovi hibridi ter Murraya
König, razen plodov in semena
11. Enarmonia packardi (Zeller) rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus
neevropskih držav
12. Enarmonia prunivora Walsh rastline Crataegus L., Malus Mill., Photinia
Ldl, Prunus L. in Rosa L. za saditev,
razen

(*) Aphelenchoides besseyi Christie ni navzoč na Oryza spp. v Skupnosti.

164


13. Eotetranychus lewisi Mc Gregor rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
__________
15. Grapholita inopinata Heinrich rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus
L. in Pyrus L, razen semena, ki izvirajo iz
neevropskih držav
16. Hishomonus phycitis rastline Citrus L, Fortunella Swingle,
plodov in rastlin
17. Leucaspis japonica Ckll. rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
18. Listronotus bonariensis (Kuschel) semena Cruciferae, Gramineae in
Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine,
Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije in
Urugvaja
19. Margarodes, neevropske vrste: rastline Vitis L., razen plodov in semena
a) Margarodes vitis (Phillipi)
b) Margarodes vredendalensis de Klerk
c) Margarodes prieskaensis Jakubski
20. Numonia pyrivorella (Matsumura) rastline Pyrus L., razen semena, ki izvirajo
iz
neevropskih držav
21. Oligonychus perditus Pritchard in rastline Juniperus L., razen plodov in
Baker semena, ki izvirajo iz neevropskih držav
22. Pissodes spp. (neevropske vrste) rastline iglavcev (Coniferales), razen
plodov in semena, les iglavcev
(Coniferales) z lubjem in izolirano lubje
iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz
neevropskih držav
23. Radopholus citrophilus Huettel rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
Dickson in Kaplan Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
plodov in semena, ter rastline Araceae,
Marantaceae, Musaceae, Persea spp.
Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim
substratom, ki se drži rastlin ali te v njem
rastejo
__________
25. Scirtothrips aurantii Faure rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
semena
26. Scirtothrips dorsalis Hood rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
27. Scirtothrips citri (Moultex) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
28. Scolytidae spp. (neevropski) rastline iglavcev (Coniferales), ki so višje
od
3 m, razen plodov in semena, les iglavcev
(Coniferales) z lubjem in izolirano lubje
iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz
neevropskih držav.

165


28.1 Scrobipalpopsis solanivora Povolny gomolji Solanum tuberosum L.
29. Tachypterellus quadrigibbus Say rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus
neevropskih držav
30. Toxoptera citricida Kirk. rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
31. Trioza erytreae Del Guercio rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
32. Unaspis citri Comstock rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena

(b) Bakterije

1. Citrus greening bakterija rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
2. Citrus variegated chlorosis rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
3. Erwinia stewartii (Smith) Dye seme Zea mays L.
4. Xanthomonas campestris (vsi sevi, rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
patogeni za Citrus) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
semena
5. Xanthomonas campestris pv. oryzae seme Oryza spp.
(Ishiyama) Dye in pv. oryzicola (Fang. et
al.) Dye

(c) Glive

1. Alternaria alternata (Fr.) Keissler rastline Cydonia Mill., Malus Mill. in Pyrus
(neevropski patogeni izolati) L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz
neevropskih držav
1.1 Anisogramma anomala (Peck) E. rastline Corylus L., namenjene sajenju,
Müller razen semen, s poreklom iz Kanade in
Združenih držav Amerike
2. Apiosporina morbosa (Schwein.) v. Arx rastline Prunus L. za saditev, razen
semena

3. Atropellis spp. rastline Pinus L., razen plodov in semena,
izolirano lubje in les Pinus L.
4. Ceratocystis virescens (Davidson) rastline Acer saccharum Marsh., razen
Moreau plodov in semen, s poreklom iz ZDA in
Kanade, les Acer saccharum Marsh.,
vključno z lesom, ki ni ohranil svoje
naravne okrogle površine, s poreklom iz
ZDA in Kanade
5. Cercoseptoria pini-densiflorae (Hori in rastline Pinus L., razen plodov in semena,
Nambu) Deighton in les Pinus L.

166


6. Cercospora angolensis Carv.
in rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
Mendes Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
semena
7. Ciborinia camelliae Kohn rastline Camelia L. za saditev, razen
8. Diaporthe vaccinii Shaer rastline Vaccinium spp. za saditev, razen
semena
9. Elsinoe spp. Bitanc. in Jenk. Mendes rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf.
in njihovi hibridi, razen plodov in semena,
ter rastline Citrus L. in njihovi hibridi,
razen semena in plodov, z izjemo plodov
Citrus reticulata Blanco in Citrus sinensis
(L.) Osbeck, ki izvirajo iz Južne Amerike
10. Fusarium oxysporum f. sp. albedinis rastline Phoenix spp., razen plodov in
(Kilian in Maire) Gordon semena
11. Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
patogeni za Citrus) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
semena
12. Guignardia piricola (Nosa) Yamamoto rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus
neevropskih držav
13. Puccinia pittieriana Hennings rastline Solanaceae, razen plodov in
semena
14. Scirrhia aciola (Dearn.) Siggers rastline Pinus L., razen plodov in semena
14.1 Stegophora ulmea (Schweinitz : rastline Ulmus L. in Zelkova L. za saditev,
Fries) Sydow & Sydow razen semena
15. Venturia nashicola Tanaka in rastline Pyrus L. za saditev, razen
Yamamoto semena, ki
izvirajo iz neevropskih držav


1. Virus Beet curly top (neevropski izolati) rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen
semena
2. Virus Black raspberry latent rastline Rubus L. za saditev
3. Ožig in ožigu podobni (blight and blight- rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
like) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
plodov in semena
4. Viroid Cadang-Cadang rastline Palmae za saditev, razen semena,
ki izvirajo iz neevropskih držav
5. Virus Cherry leafroll* rastline Rubus L. za saditev
5.1 Virus Chrysanthemum stem necrosis rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. in
Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex
Farw. za saditev, razen semena
6. Virus Citrus mosaic rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
7. Virus Citrus tristeza (neevropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
8. Leproza rastline Citrus L., Fortunella Swingle,

(*) Cherry leaf roll virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti.

167


plodov in semena
9. Little cherry pathogen (neevropski rastline Prunus cerasus L., Prunus avium
izolati) L., Prunus incisa Thunb., Prunus sargentii
Rehd., Prunus serrula Franch., Prunus
serrulata Lindl., Prunus speciosa (Koidz.)
Ingram, Prunussubhirtella Miq., Prunus
yedoensis Matsum. ter njihovi hibridi in
kultivarji za saditev, razen semena
10. Psoroza Naturally spreading rastline Citrus L. Fortunella Swingle,
plodov in semena
11. Mikoplazma Palm lethal yellowing rastline Palmae za saditev, razen semena,
ki izvirajo iz neevropskih držav
12. Virus Prunus necrotic ringspot** rastline Rubus L. za saditev
13. Virus Satsuma dwarf rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
14. Virus Tatter leaf rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
15. Metličavost (witches' broom (MLO)) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena

(**) Prunus necrotic ringspot virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti.

168


PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V
DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH
RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH

Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V
SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST


1. Aphelenchoides besseyi Christie rastline Fragaria L. za saditev, razen
semena
2. Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) rastline Vitis L. razen plodov in semena
3. Ditylenchus destructor Thorne cvetlične čebulice in koreninske
zadebelitve Crocus L., miniaturni kultivarji
in njihovi hibridi iz rodu Gladiolus Tourn.
ex L., so Gladiolus callianthus Marais,
Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus
hort., Gladiolus ramosus hort., Gladiolus
tubergenii hort., Hyacinthus L., Iris L.,
Trigridia Juss. Tulipa L. za saditev in
krompirjevi gomolji (Solanum tuberosum
L.) za saditev
4. Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev semena in čebulice Allium ascalonicum L.,
Allium cepa L. in Allium schoenoprasum
L. za saditev in rastline Allium porrum L.
za saditev, čebulice in koreninske
zadebelitve Camassia Lindl., Chionodoxa
Boiss., Crocus flavus Weston „Golden
Yellow“, Galanthus L., Galtonia candicans
(Baker) Decne, Hyacinthus L., Ismene
Herbert, Muscari Miller, Narcissus L.,
Ornithogalum L., Puschkinia Adams,
Scilla L., Tulipa L. za saditev ter semena
Medicago sativa L.
5. Circulifer haematoceps rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
6. Circulifer tenellus rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
6.1. Eutetranychus orientalis Klein rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
Poncirus Raf. in njihovi hibridi razen
plodov in semena
6.2. Helicoverpa armigera (Hübner) rastline Dendranthema (DC.) Des Moul,
Dianthus L., Pelargonium l'Hérit. ex Ait. in
iz družine Solanaceae, namenjene za
saditev,
razen semen
6.3 Parasaissetia nigra (Nietner) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
7. Radopholous similis (Cobb) Thorne rastline Araceae, Marantaceae,
Musaceae, Persea spp., Strelitziaceae,

169


ukoreninjene ali z
rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te
v njem rastejo
8. Liriomyza huidobrensis (Blanchard) rezano cvetje, listne vrtnine vrste Apium
graveolens L. in zelnate rastline,
namenjene sajenju, razen:
— čebulice,
— stebelni gomolji,
— rastline družine Gramineae,
— korenike,
— semena
9. Liriomyza trifolii (Burgess) rezano cvetje, listnate vrtnine vrste Apium
graveolens L. in zelnate rastline,
namenjene sajenju, razen:
— čebulice,
— rastline družine Gramineae,
— korenike,
— semena
10. Paysandisia archon (Burmeister) rastline Palmae za saditev s premerom
debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov:
Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops
L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br.,
Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart.,
Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart.,
Washingtonia Raf.

(b) Bakterije

1. Clavibacter michiganensis spp. seme Medicago sativa L.
Insidiosus (Mc Culloch) Davis et al.
2. Clavibacter michiganensis spp. rastline Lycopersicon lycopersicum (L.)
Michiganensis (Smith) Davis et al. Karsten ex Farw. za saditev
3. Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et rastline Amelanchier Med., Chaenomeles
al. Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L.,
Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus
Mill., Mespilus L., Photinia davidiana
(Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus
L. in Sorbus L. za saditev, razen semena
4. Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola rastline Dianthus L. za saditev, razen
(Hellmers) Dickey semena

5. Pseudomonas caryophylli (Burkholder) rastline Dianthus L. za saditev, razen
Starr in Burkholder semena

6. Pseudomonas syringae pv. persicae rastline Prunus persica (L.) Batsch in
(Prunier et al.) Young et al. Prunus persica var. nectarina (Ait.) Maxim
za saditev, razen semena
7. Xanthomonas campestris pv. phaseoli seme Phaseolus L.
(Smith) Dye
8. Xanthomonas campestris pv. pruni rastline Prunus L. za saditev, razen
(Smith) Dye semena

170


9. Xanthomonas campestris pv. rastline Lycopersicon lycopersicum (L.)
vesicatoria (Doidge) Dye Karsten ex Farw. in Capsicum spp. za
saditev

10. Xanthomonas fragariae Kennedy in rastline Fragaria L. za saditev, razen
King semena
11. Xylophilus ampelinus (Panagopoulus) rastline Vitis L., razen plodov in semena
Willems et al.

(c) Glive

1. Ceratocystis fimbriata f. spp. platani rastline Platanus L. za saditev, razen
Walter semena, in les Platanus L. z lesom, ki ni
ohranil naravne okrogle površine
__________
3. Cryphonectria parasitica (Murril) Barrrastline Castanea Mill in Quercus L.,
namenjene za sajenje, razen semena
4. Didymella ligulicola (Baker, Dimock rastline Dendrathema (DC.) Des Moul. za
in Davis) v. Arx saditev, razen semena
5. Phialophora cinerescens (Wollenweber) rastline Dianthus L. za saditev, razen
van Beyma semena
6. Phoma tracheiphila (Petri) Kanchaveli rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
in Gikashvili Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen
semena
7. Phytophthora fragariae Hickmann var. rastline Fragaria L. za saditev, razen
fragariae semena

8. Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. In seme Helianthus annuus L.
de Toni
9. Puccinia horiana Hennings rastline Dendranthema (DC.) Des Moul.
10. Scirrhia pini Funk in Parker rastline Pinus L. za saditev, razen semena
11. Verticillium albo-atrum Reinke in rastline Humulus lupulus L. za saditev,
Berthold razen
semena
12. Verticillium dahliae Klebahn rastline Humulus lupulus L. za saditev,
razen
semena


Vrsta Predmet kontaminacije
1. Virus Arabis mosaic rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,
razen semena
2. Virus Beet leaf curl rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen
semena
3. Viroid Chrysanthemum stunt rastline Dendranthema (DC.) Des Moul.
4. Virus Citrus tristeza (evropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
5. Citrus vein enation woody gall rastline Citrus L., Fortunella Swingle,

171


plodov in semena
6. Grapevine flavescence dorée MLO rastline Vitis L., razen plodov in semena
7. Virus Plum pox rastline Prunus L. za saditev, razen
semena
8. Mikoplazma Potato stolbur rastline Solanaceaeza saditev, razen
semena
9. Virus Raspberry ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,
razen semena
10. Spiroplasma citri Saglio et al. rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
plodov in semena
11. Virus Strawberry crinkle rastline Fragaria L. za saditev, razen
semena
12. Virus Strawberry latent ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,
razen semena
13. Virus Strawberry mild yellow edge rastline Fragaria L. za saditev, razen
semena
14. Virus Tomato black ring rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,
razen semena
15. Virus Tomato spotted wilt rastline Apium graveolens L., Capsicum
annuum L., Cucumis melo L.,
Dendranthema (DC.) Des Moul., vse sorte
novogvinejskih hibridov Impatiens,
Lactuca sativa L., Lycopersicon
lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.
Nicotiana tabacum L., o katerih obstajajo
dokazi, da jih nameravajo prodati za
poklicno pridelavo tobaka. Solanum
melongena L. in Solanum tuberosum L. za
saditev, razen semena.
16. Virus Tomato yellow leaf curl rastline Lycopersicon lycopersicum (L.)
Karsten ex Farw. za saditev, razen
semena

172


PRILOGA III, DEL A:

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KATERIH VNOS SE
PREPOVE V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH

Opis Država izvora
1. Rastline Abies Mill., Cedrus Trew, neevropske države
Chamaecyparis Spach, Juniperus L., Larix
Mill., Picea A., Dietr., Pinus L.,
Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razen
plodov in semena
2. Rastline Castanea Mill. in Quercus L. z neevropske države
listi, razen plodov in semena
3. Rastline Populus L. z listi, razen plodov severnoameriške države
in semena
_________
5. Izolirano lubje Castanea Mill. tretje države
6. Izolirano lubje Quercus L., razen severnoameriške države
Quercus suber L.
7. Izolirano lubje Acer saccharum Marsh. severnoameriške države
8. Izolirano lubje Populus L. države na ameriški celini
9. Rastline Chaenomeles Ldl., Cydonia neevropske države
Mill., Crateagus L., Malus Mill., Prunus L.,
Pyrus L., in Rosa L. za saditev, razen
rastlin v stadiju mirovanja brez listov,
cvetov in plodov
9.1 Rastline Photinia Ldl. za saditev, ZDA, Kitajska, Japonska, Republika
razen rastlin v stadiju mirovanja brez Koreja in Ljudska demokratska republika
listov, cvetov in plodov Koreja
10. Gomolji Solanum tuberosum L., tretje države, razen Švice
semenski krompir
11. Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo tretje države
pritlike ali gomolje, ali njihovi hibridi za
saditev, razen gomoljev Solanum
tuberosum L., kakor je podrobneje
opredeljeno v Prilogi III A (10)
12. Gomolji vrst Solanum L. in njihovi Brez poseganja v posebne zahteve, ki
hibridi, razen tistih, ki so podrobneje veljajo za krompirjeve gomolje, navedene
opredeljeni v točkah 10 in 11 v oddelku I dela A Priloge IV, tretje
države, razen Alžirije, Egipta, Izraela,
Libije, Maroka, Sirije, Švice, Tunizije in
Turčije in razen evropskih tretjih držav, ki
so ali niso priznane kot neokužene s
Clavibacter michiganensis ssp.
sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff)
Davis et al. v skladu s postopkom iz člena
18(2) ali v katerih se ravna v skladu z
določbami, ki so priznane kot
enakovredne določbam Skupnosti za boj
proti Clavibacter michiganensis ssp.
sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff)
Davis et al., v skladu s postopkom iz člena
18(2)
13. Rastline Solanaceae za saditev, razen tretje države, razen evropskih in

173


semena in postavk iz Priloge III A (10), mediteranskih držav
(11) ali (12)
14. Zemlja in rastni substrat, ki je v celoti Turčija, Belorusija, Moldavija, Rusija,
ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih Ukrajina in tretje države, ki ne sodijo v
organskih snovi, kot so rastlinski deli, celinsko Evropo, razen naslednjih: Egipt,
humus, vključno s šoto ali lubjem, razen Izrael, Libija, Maroko, Tunizija
tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote

15. Rastline Vitis L., razen plodov tretje države, razen Švice
16. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, tretje države
plodov in semena
17. Rastline Phoenix spp., razen plodov in Alžirija, Maroko
semena
18. Rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
Prunus L. in Pyrus L. in njihovi hibridi ter
rastline, navedene v Prilogi III A (9), kjer je
Fragaria L. za saditev, razen semena ustrezno, neevropske države, razen
mediteranskih držav, Avstralije, Nove
Zelandije, Kanade in celinskih držav ZDA
19. Rastline družine Graminacae, razen tretje države, razen evropskih in
rastlin okrasnih večletnih trav poddružin mediteranskih držav
Bambusoideae in Panicoideae ter rodov
Buchloe, Bouteloua Lag., Calamagrostis,
Cortaderia Stapf., Glyceria R. Br.,
Hakonechloa Mak. ex Honda, Hystrix,
Molinia, Phalaris L., Shibataea, Spartina
Schreb., Stipa L. in Uniola L. za saditev,
razen semena

174


PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE
DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH
PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ
NJIH
Oddelek 1
RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO ZUNAJ
SKUPNOSTI

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve

1.1 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je bil les ustrezno:
oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa
(Coniferales) z izjemo Thuja L., razen lesa v dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj
naslednjih oblikah: 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor
— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z
odpadki in ostanki, delno ali v celoti znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo,
pridobljeni iz teh iglavcev,
— lesena embalaža v obliki zabojev za ali
pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena
nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz
dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede
vseh vrst, učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa,
— les, ki se uporablja za zagozditev ali odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h),
podporo nelesenega tovora,
— les Libocedrus decurrens Torr., če obstaja ali
dokaz, da je bil les obdelan ali predelan v
svinčnike s toplotno obdelavo z doseganjem c) impregniran s kemičnim stiskanjem s
najnižje temperature 82 °C za obdobje 7–8 proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom
dni, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz
svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz člena 13.1.(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali
Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, kPa) in koncentracija (%).
Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et
Bührer) Nickle et al.
1.2 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je bil les ustrezno:
oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa
(Coniferales) z izjemo Thuja L., v obliki: dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj
— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz
odpadki in ostanki, delno ali v celoti člena 13.1(ii),
pridobljeni iz teh iglavcev, s poreklom iz
Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, ali
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena
Bührer) Nickle et al. v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz
se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede
učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa,
odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h).
1.3 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:
oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., a) brez lubja,
razen lesa v naslednjih oblikah:
— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni ali
odpadki in ostanki,
— lesena embalaža v obliki zabojev za b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih bila dosežena ob upoštevanju ustreznega
nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se razmerja časa/temperature. V dokaz se les ali
dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov embalažo opremi z znakom „kiln-dried“
vseh vrst, (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno
— les, ki se uporablja za zagozditev ali priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo,

175


podporo nelesenega tovora, s poreklom iz
Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, ali
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et c) toplotno ustrezno obdelan, tako da je
Bührer) Nickle et al. sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56
°C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali
embalaža, kakor tudi spričevala iz člena
13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s
sedanjo rabo,

ali

d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila
odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2.
V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii)
navede učinkovino, najmanjšo temperaturo
lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h),

ali

e) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem
s proizvodom, odobrenim v skladu s
postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na
spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo
učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija
(%).
oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., v a) izdelan iz olupljene hlodovine,
obliki:
— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih ali
odpadkov in ostankov, s poreklom iz Kanade,
Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, b) bil sušen v peči do manj kakor 20 %
Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju
Bührer) Nickle et al. ustreznega časovnega/temperaturnega
razporeda,

ali

c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila

ali

d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je
sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56
°C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na
spričevalih iz člena 13.1(ii).
oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) s poreklom z območij, ki so znana kot
(Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: neokužena z:
— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni — Monochamus spp. (neevropske vrste)
odpadki in ostanki, delno ali v celoti — Pissodes spp. (neevropske vrste)
pridobljeni iz teh iglavcev, — Scolytidae spp. (neevropske vrste)
— lesena embalaža v obliki zabojev za Območje se navede na spričevalih iz člena
pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora,“
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih

176


nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se ali
dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov
vseh vrst, b) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke
— les, ki se uporablja za zagozditev ali rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), za
podporo nelesenega tovora, vendar vključno z ta namen opredeljene kot tiste s premerom več
lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle kakor 3 mm,
površine, s poreklom iz Rusije, Kazahstana in
Turčije. ali

c) je bil sušen v peči do manj kakor 20 %
vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe
snovi, ki je bila dosežena z ustreznim
časovnim/temperaturnim razporedom. V dokaz
se les ali embalažo opremi z znakom „kiln-
dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim
mednarodno priznanim znakom v skladu s
sedanjo rabo,

ali

d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je
sedanjo rabo,

ali

e) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila

ali

f) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem
(%).
oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke
(Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), za
— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni ta namen opredeljene kot tiste s premerom,
odpadki in ostanki, delno ali v celoti večjim od 3 mm,
pridobljeni iz teh iglavcev,
— lesena embalaža v obliki zabojev za ali
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je
dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov bila dosežena ob upoštevanju ustreznega
vseh vrst, časovnega/temperaturnega razporeda. V
— les, ki se uporablja za zagozditev ali dokaz se les ali embalažo opremi z znakom
podporo nelesenega tovora, vendar vključno z „kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim
lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle mednarodno priznanim znakom v skladu s
površine, s poreklom iz tretjih držav, razen: sedanjo rabo,
— Rusije, Kazahstana in Turčije,

177


— evropskih držav, ali
— Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje,
Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila
pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2.
et Bührer) Nickle et al. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii)

ali

d) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem
(%),

ali

e) toplotno ustrezno obdelan, tako da je
sedanjo rabo.
oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki a) s poreklom z območij, ki so znana kot
sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih neokužena z:
odpadkov in ostankov, delno ali v celoti — Monochamus spp. (neevropske vrste)
pridobljenih iz iglavcev (Coniferales), s — Pissodes spp. (neevropske vrste)
poreklom iz — Scolytidae spp. (neevropske vrste)
— Rusije, Kazahstana in Turčije, Območje se navede na spričevalih iz člena
— neevropskih držav, razen Kanade, 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora“
Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana
in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja ali
Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et
Bührer) Nickle et al. b) izdelan iz olupljene hlodovine,

ali

c) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je
bila dosežena ob upoštevanju ustreznega
časovnega/temperaturnega razporeda,

ali

d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila
V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena
13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo
temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas
izpostavljenosti (h),

ali

e) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa
dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj
30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz
člena 13.1(ii).

178


2. Lesena embalaža v obliki zabojev za Lesena embalaža je:
pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne — brez lubja, razen posameznih kosov, če so
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) ali
nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2,
vseh vrst, razen surovega lesa debeline 6 mm in
ali manj in predelanega lesa, izdelanega z
lepilom, vročino in tlakom ali njihovo — obdelana na enega od načinov, kot so
kombinacijo, ki prihaja iz tretjih držav, razen določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu
Švice. za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o
Smernicah za zakonsko urejanje lesene
embalaže v mednarodni trgovini, ter

— opremljena z oznako, kakor je določeno v
Prilogi II k Mednarodnemu standardu za
fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah
za zakonsko urejanje lesene embalaže v
mednarodni trgovini, ki navaja, da je bila
lesena embalaža predmet odobrene
fitosanitarne obdelave.

Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.
2.1 Les Acer saccharum Marsh., vključno z Uradna izjava, da je bil les sušen v peči do
lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot
površine, razen lesa v obliki: odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob
— lesa, namenjenega za proizvodnjo listov za upoštevanju ustreznega
furniranje, časovnega/temperaturnega razporeda. V
— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih dokaz se les ali embalažo opremi z znakom
odpadkov in ostankov, s poreklom iz ZDA in „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim
Kanade. mednarodno priznanim znakom v skladu s
sedanjo rabo.
2.2 Lesa Acer saccharum Marsh., Uradna izjava, da ima les poreklo na območjih,
namenjenega za proizvodnjo listov za ki so znana kot neokužena s Ceratocystis
furniranje, s poreklom iz ZDA in Kanade. virescens (Davidson) Moreau, in je namenjen
za proizvodnjo listov za furniranje.
oznako KN v delu B Priloge V, les Fraxinus L., (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna
Juglans mandshurica Maxim., Ulmus organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v
davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za
Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,
lesa v naslednjih oblikah: prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali
— sekanci, v celoti ali delno pridobljeni iz teh
dreves, (b) grobo obdelan (obtesan), tako da se
— lesen pakirni material v obliki zabojev za popolnoma odstrani okrogla površina.
embalaže, palet, zabojastih palet in drugih
nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se
vseh vrst,
— les, ki se uporablja za zagozditev ali
podporo nelesenega tovora, toda vključno z
lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine,
s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske,
Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana
in ZDA
oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna
sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v
Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za
Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,

179


Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali
s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske,
Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana (b) obdelan v kose, ki niso debeli in široki več
in ZDA kot 2,5 cm.
2.5 Izolirano lubje Fraxinus L., Juglans Uradna izjava, da je izolirano lubje:
mandshurica Maxim., Ulmus davidiana (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna
Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v
rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za
Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,
Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali

(b) obdelano v kose, ki niso debeli in široki več
kot 2,5 cm.
3. Les Quercus L., razen lesa v obliki: Uradna izjava, da je les:
— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih a) grobo obdelan (obtesan), tako da se
odpadkov in ostankov, popolnoma odstrani okrogla površina,
— sodov, kadi, veder in drugih kletarskih
proizvodov in njihovih delov, vključno z ali
dogami, če obstaja dokaz, da je bil les
pridobljen ali izdelan s pomočjo toplotne b) brez lubja in vsebnost vode, izražena kot
obdelave in doseganju temperature najmanj odstotek suhe snovi, ne presega 20 %,
176 °C za 20 minut vendar vključno z lesom,
ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s ali
poreklom iz ZDA
c) brez lubja in je bil razkužen z ustrezno
obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodo,

ali

d) če je žagan, z ali brez ostankov lubja, bil
sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
časovnega/temperaturnega razporeda. V
dokaz se les ali embalažo opremi z znakom
Kiln-dried (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim
sedanjo rabo.
__________
5. Les Platanus L., razen lesa v obliki Uradna izjava, da je bil les sušen v peči do
sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot
odpadkov in ostankov, vendar vključno z odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob
lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle upoštevanju ustreznega
površine, s poreklom iz ZDA ali Armenije časovnega/temperaturnega razporeda. V
„Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim
sedanjo rabo.
6. Les Populus L., razen lesa v obliki Uradna izjava, da je les:
sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih — brez lubja
odpadkov in ostankov, vendar vključno z
lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle ali
površine, s poreklom iz držav ameriške celine
— sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
časovnega/temperaturnega razporeda. V
„Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim

180


sedanjo rabo.
oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki a) izdelan iz olupljene hlodovine,
sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih
odpadkov in ostankov, delno ali v celoti ali
pridobljen iz:
— Acer saccharum Marsh., s poreklom iz b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
ZDA in Kanade, vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je
— Platanus L., s poreklom iz ZDA ali bila dosežena ob upoštevanju ustreznega
Armenije, časovnega/temperaturnega razporeda,
— Populus L., s poreklom z ameriške celine
ali

c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila

ali

d) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa
člena 13.1(ii).
oznako KN v delu B Priloge V les v obliki a) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti
sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je
odpadkov in ostankov, delno ali v celoti bila dosežena ob upoštevanju ustreznega
pridobljen iz Quercus L., s poreklom iz ZDA časovnega /temperaturnega razporeda,

ali

b) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila

ali

c) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa
člena 13.1(ii).
7.3 Izolirano lubje iglavcev (Coniferales), s Uradna izjava, da je izolirano lubje:
poreklom iz neevropskih držav a) ustrezno zaplinjan s fumigantom, odobrenim
v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz
se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede
učinkovino, najmanjšo temperaturo lubja,
odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h)

ali

b) toplotno obdelan tako, da je bila dosežena
najmanj temperatura 56 °C za najmanj 30
minut, kar je treba navesti na spričevalih iz
člena 13.1(ii).

181


8. Les, ki se uporablja za zagozditev ali Les je:
podporo nelesenega tovora, vključno z lesom, — brez lubja, razen posameznih kosov, če so
ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) ali
razen surovega lesa debeline 6 mm ali manj so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2,
in predelanega lesa, izdelanega z lepilom,
toploto in tlakom ali njihovo kombinacijo, ki in
prihaja iz tretjih držav, razen Švice.
— obdelan na enega od načinov, kot so
določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu
za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o
Smernicah za zakonsko urejanje lesene
embalaže v mednarodni trgovini, ter

— opremljen z oznako, kakor je določeno v
Prilogi II k Mednarodnemu standardu za
fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah
za zakonsko urejanje lesene embalaže v
mednarodni trgovini, ki navaja, da je bil les
predmet odobrene fitosanitarne obdelave.

Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.
8.1 Rastline iglavcev (Coniferales), razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
plodov in semena, ki izvirajo iz neevropskih rastline, navedene v Prilogi III(A)(I), kjer je
držav ustrezno, uradna izjava, da so bile rastline
pridelane v drevesnicah in da mesto pridelave
ni okuženo s Pissodes spp. (neevropske
vrste).
8.2 Rastline iglavcev (Coniferales), razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
plodov in semena, višje od 3 m, ki izvirajo iz rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi
neevropskih držav IV(A)(I) (8.1), kjer je ustrezno, uradna izjava,
da so bile rastline pridelane v drevesnicah in
da mesto pridelave ni okuženo s Scolytidae
spp. (neevropske vrste).
9. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi
IV(A)(I) (8.1), (8.2), uradna izjava, da niso bili
opaženi simptomi Scirrhia aciola (Dearn.)
Siggers ali Scirrhia pini Funk in Parker na
mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini
od začetka zadnje popolne rastne dobe.
10. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A. Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi
Carr. za saditev, razen semena IV(A)(I) (8.1), (8.2) ali (9), kjer je ustrezno,
uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi
Melampsora medusae Thümen na mestu
pridelave ali v njegovi neposredni bližini od
11.01 Rastline Quercus L., razen plodov in Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
semen, s poreklom iz ZDA rastline iz Priloge III(A)(2), uradna izjava, da
imajo rastline poreklo na območjih, ki so znana
kot neokužena s Ceratocystis fagacearum
(Bretz) Hunt.
11.1 Rastline Castanea Mill. in Quercus L., Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
razen plodov in semen, s poreklom iz rastline iz Priloge III(A)(2) in IV(A)(I)(11.01),
neevropskih držav uradna izjava, da v kraju pridelave ali njegovi
neposredni bližini od začetka zadnje popolne
rastne dobe niso bila opažena znamenja
Cronartium spp. (neevropske vrste).
11.2 Rastline Castanea Mill. in Quercus L. za Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline,
saditev, razen semena navedene v Prilogi III(A)(2) in (IV)(A)(I)(11.1),

182


uradna izjava:

(a) da rastline izvirajo z območij, za katera je
znano, da niso okužena s Cryphonectria
parasitica (Murrill) Barr;

ali

(b) da niso bili opaženi simptomi Cryphonectria
parasitica (Murrill) Barr na mestu pridelave ali v
njegovi neposredni bližini od začetka zadnje
popolne rastne dobe.
11.3 Rastline Corylus L., namenjene sajenju, Uradna izjava, da so bile rastline pridelane v
razen semen, s poreklom iz Kanade in vrtnarijah in:
Združenih držav Amerike
(a) so s poreklom iz območja, za katerega je v
državi izvoza državna služba za varstvo rastlin
ugotovila, da ni okuženo z glivo Anisogramma
anomala (Peck) E. Müller, v skladu z
ustreznimi mednarodnimi standardi za
fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na
spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive v rubriki
„Dopolnilna izjava“,

ali

(b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero
je v državi izvoza državna služba za varstvo
rastlin ugotovila, da ni okuženo z glivo
Anisogramma anomala (Peck) E. Müller z
uradnimi pregledi, opravljenimi na mestu
začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob, v
skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za
fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v
spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki
„Dopolnilna izjava“ in je priznano, da ni
okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck)
E. Müller.
11.4 Rastline Fraxinus L., Juglans Uradna izjava, da so rastline:
mandshurica Maxim., Ulmus davidiana (a) v celotni življenjski dobi rasle na območju,
Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya ki ga je nacionalna organizacija za varstvo
rhoifolia Siebold & Zucc. Za saditev, razen rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi
semena in rastlin v tkivnih kulturah s poreklom standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila
iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, kot območje, prosto Agrilus planipennis
Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA Fairmaire, ali

(b) vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu
pridelave, na katerem z 2 uradnima
fitosanitarnima pregledoma na leto ob
primernem času, vključno s pregledom
neposredno pred izvozom, ni bilo odkrito
znakov Agrilus planipennis Fairmaire.
12. Rastline Platanus L., namenjene za Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi
sajenje, razen semen, s poreklom iz ZDA ali Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter na
Armenije mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini
13.1 Rastline Populus L. za saditev, razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz tretjih držav rastline, navedene v Prilogi III(A)(3), uradna
izjava, da niso bili opaženi simptomi

183


Melampsora medusae Thümen na mestu
13.2 Rastline Populus L., razen plodov in Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav na ameriški celini rastline, navedene v Prilogi III(A)(3) in
IV(A)(I)(13.1) uradna izjava, da niso bili
opaženi simptomi Mycosphaerella populorum
G.E. Thompson na mestu pridelave ali v
14. Rastline Ulmus L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
semena, ki izvirajo iz severnoameriških držav rastline iz Priloge IV (A)(I)(11.4), uradna izjava,
da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni
bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe
niso bili ugotovljeni znaki mikoplazme Elm
phlöem necrosis.
15. Rastline Chaenomeles Lindl., Crataegus Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (18) in
Prunus L. in Pyrus L. za saditev, razen Prilogi III(B) (1), kjer je ustrezno, uradna izjava:
semena, ki izvirajo iz neevropskih držav — da rastline izvirajo iz države, za katero je
znano, da ni okužena z Monilinia fructicola
(Winter) Honey;

ali

— da rastline izvirajo z območja, ki je priznano,
da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter)
Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2) in
da niso bili opaženi simptomi Monilinia
fructicola (Winter) Honey na mestu pridelave
od začetka zadnje popolne rastne dobe
16. Od 15. februarja do 30. septembra plodovi Uradna izjava:
Prunus L., ki izvirajo iz neevropskih držav — da plodovi izvirajo iz države, za katero je
znano, da ni okužena z Monilinia fructicola
(Winter) Honey

ali

— da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano,
da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter)
Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2)

ali

— da so bili plodovi ustrezno fitosanitarno
pregledani in tretirani pred spravilom in/ali
izvozom, da se prepreči okužba z Monilinia
spp.
16.1 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Plodovi so brez pecljev in listov in na embalaži
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz je ustrezna označba izvora.
tretjih držav
16.2 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.3), (16.4) in
tretjih držav (16.5), uradna izjava:

(a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana,
da ni okužena s Xanthomonas campestris (vsi
sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom
iz člena 18(2)

184


ali

(b) da plodovi izvirajo z območja, ki je
priznano, da ni okuženo s Xanthomonas
campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) v
skladu s postopkom iz člena 18(2) in
navedenem na spričevalih iz člena 7 ali 8 te
direktive,

ali

(c) bodisi
— da v uradnem sistemu nadzora in preverjanj
niso bili opaženi simptomi Xanthomonas
campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) na
polju in v njegovi neposredni bližini od začetka
zadnje rastne dobe

in

da plodovi, pridelani na polju, niso kazali
simptomov Xanthomonas campestris (vsi sevi,
patogeni za Citrus),

in

da so bili plodovi tretirani na primer z natrijevim
ortofenilfenatom, kar je navedeno
na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive,

ter

da so bili plodovi pakirani na posesti ali v
distribucijskih centrih, ki so registrirani za ta
namen, bodisi

— da je zagotovljena v skladu s katerim koli
sistemom potrjevanja, ki je priznan kot
enakovreden gornjim določbam v skladu s
postopkom iz člena 18(2).
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.4) in
tretjih držav (16.5), uradna izjava:

da ni okužena s Cercospora angolensis Carv.
et Mendes v skladu s postopkom iz člena 18(2)

ali

priznano, da ni okuženo s Cercospora
angolensis Carv. et Mendes v skladu s
postopkom iz člena 18(2) in navedenim na
spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive,

ali

(c) da niso bili opaženi simptomi Cercospora
angolensis Carv. et Mendes na polju in v

185


rastne dobe,

ter

da z ustreznim uradnim preverjanjem plodov,
pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni
simptomi tega organizma
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.3) in
Citrus aurantium L., izvirajoči iz tretjih držav (16.5) uradna izjava:

da ni okužena z Guignardia citricarpa Kiely (vsi
sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom
iz člena 18(2),

ali

priznano, da ni okuženo z Guignardia citricarpa
Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s
postopkom iz člena 18(2) in navedenim na
spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive,

ali

(c) da niso bili opaženi simptomi Guignardia
citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) na
polju in v njegovi neposredni bližini od začetka
zadnje rastne dobe in da pri ustreznem
uradnem preverjanju plodov, pridelanih na
polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega
organizma,

ali

(d) da plodovi izvirajo iz polja, ki se ustrezno
tretira proti Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi,
patogeni za Citrus),

in

da pri ustreznem uradnem preverjanju plodov,
pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni
simptomi tega organizma.
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi III(B)(2), (3) in Prilogi
tretjih držav, za katere je znano, da so tam IV(A)(I)(16.1), (16.2) in (16.3), uradna izjava:
navzoče Tephritidae (neevropske vrste) na
plodovih (a) da plodovi izvirajo z območij, ki niso
okužena z značilnim organizmom; ali če te
zahteve ni mogoče izpolniti

(b) da ob uradnih fitosanitarnih pregledih,
izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih
pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi
neposredni bližini niso bili opaženi znaki
značilnega organizma od začetka zadnje
popolne rastne dobe in je bilo z ustreznim

186


uradnim preverjanjem ugotovljeno, da noben
od plodov, pridelanih na mestu pridelave, ne
kaže znamenj značilnega organizma, ali če
tudi te zahteve ni mogoče izpolniti;

(c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem
reprezentativnih vzorcev ugotovljeno, da
plodovi niso okuženi z značilnim organizmom
na vseh stopnjah njihovega razvoja ali če te
zahteve tudi ni mogoče izpolniti;

(d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s
sprejemljivo obdelavo z vročo paro,
podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se
je pokazalo za učinkovito proti značilnim
organizmom, ne da bi pri tem poškodovali
plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemično
obdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji
Skupnosti.
17. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (9.1), (18),
Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Prilogi III(B)(1) ali Prilogi IV(A)(I)(15), kadar je
Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) to primerno, uradna izjava:
Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in
Sorbus L. za saditev, razen semena (a) da rastline izvirajo iz držav, ki so priznane,
da so neokužene z Erwinia amylovora (Burr.)
Winsl. et al. po postopku iz člena 18(2),

ali

(b) da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki
so bila določena v zvezi z Erwinia amylovora
(Burr.) Winsl. et al. v skladu z ustreznim
mednarodnim standardom za fitosanitarne
ukrepe in priznana kot taka po postopku iz
člena 18(2),

ali

(c) da so bile na polju pridelave in v njegovi
neposredni bližini odstranjene rastline, ki so
kazale simptome Erwinia amylovora (Burr.)
Winsl. et al.
18. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in rastline, navedene v Prilogi III(A)(16), kjer je
semena, in rastline Araceae, Marantaceae, ustrezno, uradna izjava:
Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae,
ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se (a) da rastline izvirajo iz držav, za katere je
drži rastlin ali te v njem rastejo znano, da niso okužene z Radopholus
citrophilus Huettel et al. in Radopholus similis
(Cobb) Thorne;

ali

(b) da je bilo od začetka zadnje popolne rastne
dobe opravljeno nematološko testiranje
reprezentativnih vzorcev zemlje in korenin z
mesta pridelave vsaj za Radopholus citrophilus
Huettel et al. in Radopholus similis (Cobb)
Thorne in da je bilo s testiranjem ugotovljeno,

187


da niso okuženi s temi škodljivimi organizmi.
19.1 Rastline Crataegus L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in Prilogi
znano, da je tam navzoč Phyllosticta solitaria IV(A)(I) (15) in (17), uradna izjava, da na
Ell. & Ev. rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi
simptomi Phyllosticta solitaria Ell. & Ev. od
19.2 Rastline Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) ter
za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, Prilogi IV (A)(I)(15) in (17), kjer je ustrezno,
za katere je znano, da so tam navzoči značilni uradna izjava, da od začetka zadnje popolne
škodljivi organizmi na zadevnih rodovih rastne dobe na rastlinah na mestu pridelave
niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jo
Značilni škodljivi organizmi so: povzročajo škodljivi organizmi.
— na Fragaria L.:
— Phytophtora fragariae Hickman, var.
fragariae,
— virus Arabis mosaic,
— virus Raspberry ringspot,
— virus Strawberry crinkle,
— virus Strawberry latent ringspot,
— virus Strawberry mild yellow edge,
— virus Tomato black ring,
— Xanthomonas fragariae Kennedy et King;
— na Malus Mill.:
— Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.;
— na mikoplazmo
— Apricot chlorotic leafroll,
— Xanthomonas campestris pv. prunis
(Smith) Dye,
— na Prunus persica (L.) Batsch:
— Pseudomonas syringae pv. persicae
(Prunier et al.) Young et al.;
— na Pyrus L.:
— Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.;
— na Rubus L.:
— virus Arabis mosaic,
— virus Raspberry ringspot,
— virus Strawberry latent ringspot,
— virus Tomato black ring,
— na vseh vrstah: neevropski virusi in
virusom podobni organizmi.
20. Rastline Cydonia Mill. in Pyrus L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) in
katere je znano, da je tam navzoča Prilogi IV (A)(I)(15), (17) in (19.2), uradna
mikoplazma Pear decline izjava, da so bile rastline na mestu pridelave in
v njegovi neposredni bližini, ki kažejo sumljive
simptome kontaminacije z o pear decline
mycoplasm, uničene na tem mestu v zadnjih
treh popolnih rastnih dobah.
21.1 Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) in Prilogi
znano, da so tam navzoči škodljivi organizmi IV(A)(I) (19.2), uradna izjava:

Značilni škodljivi organizmi so: (a) da so bile rastline, razen tistih, ki so
— virus Strawberry latent „C“, vzgojene iz semena:
— virus Strawberry vein banding, — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
— mikoplazma metličavosti jagod ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz
(mikoplazma Strawberry witches' broom ) materiala, ki je bil hranjen pod ustreznimi
pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne

188


škodljive organizme ob uporabi ustreznih
indikatorjev ali enakovrednih metod in za
katerega je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni
okužen s temi škodljivimi organizmi,

ali

— da izvirajo neposredno iz materiala, ki se
vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil vsaj
enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah
uradno testiran na značilne škodljive
organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali
ustreznih metod in za katerega je bilo v teh
testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi

(b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo
značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na
rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih
rastlinah v njegovi neposredni bližini od
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogi
znano, da je tam navzoč Aphelenchoides IV(A)(I) (19.2) in (21.1), uradna izjava:
besseyi Christie
(a) da simptomi Aphelenchoides besseyi
Christie niso bili opaženi na rastlinah na mestu
pridelave od začetka zadnje popolne rastne
dobe

ali

(b) da rastline, če gre za rastline v tkivnih
kulturah, izvirajo iz rastlin, ki so v skladu z
razdelkom (a) te točke ali so bile uradno
testirane z ustrezno nematološko metodo in je
bilo ugotovljeno, da niso okužene z
Aphelenchoides besseyi Christie.
semena rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogi
IV(A)(I) (19.2), (21.1) in (21.2), uradna izjava,
da rastline izvirajo z območja, za katero je
znano, da ni okuženo z Anthonomus signatus
Say in Anthonomus bisignifer (Schenkling).
22.1 Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18),
znano, da so tam navzoči značilni škodljivi Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17) in
organizmi na Malus Mill. (19.2), uradna izjava:

Značilni škodljivi organizmi so: (a) da so rastline:
— virus Cherry rasp leaf (ameriški), — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
— virus Tomato ringspot, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz
materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi
pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne
škodljive organizme ob uporabi primernih
katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da
ni okužen s temi škodljivimi organizmi,

ali

189


vzdržuje pod ustreznimi pogoji, in je bil uradno
testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih
rastnih dobah vsaj za značilne škodljive
organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali
enakovrednih metod in za katerega je bilo v
teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi
škodljivimi organizmi;

(b) da simptomi bolezni, ki jo povzročajo
značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na
22.2 Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18),
znano, da je tam navzoča metličavosti jablan Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17),
(mikoplazma Apple proliferation) (19.2) in (22.1), uradna izjava

znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple
proliferation;

ali

(b) (aa) da so rastline, razen tistih, vzgojenih iz
semena:

— ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz
pogoji in je bil uradno testiran vsaj za
mikoplazmo razraščanja jablan (Apple
proliferation mycoplasm) ob uporabi primernih
katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da
ni okužen s tem škodljivim organizmom,

ali

vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno
testiran vsaj enkrat v zadnjih šestih popolnih
rastnih dobah vsaj za mikoplazmo Apple
proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev
ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v
teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem
škodljivim organizmom,

(bb) da simptomi bolezni, ki jo povzroča
mikoplazma Apple proliferation, niso bili
opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na
občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini
23.1 Rastline naslednjih vrst Prunus L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) ter
katere je znano, da je tam navzoč virus Plum Prilogi IV (A)(I)(15) in (19.2), uradna izjava
pox:
— Prunus amygdalus Batsch, (a) da so rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz

190


— Prunus armeniaca L., semena:
— Prunus blireiana Andre, — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
— Prunus brigantina Vill., ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz
— Prunus cerasifera Ehrh., materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi
— Prunus cistena Hansen, pogoji in je bil uradno testiran vsaj za virus
— Prunus curdica Fenzl in Fritsch., Plum pox ob uporabi ustreznih indikatorjev ali
— Prunus domestica ssp. domestica L., enakovrednih metod in za katerega je bilo v
— Prunus domestica ssp. insititia (L.) C.K. teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem
Schneid., škodljivim organizmom,
— Prunus domestica ssp. italica (Borkh.)
Hegi., ali
— Prunus glandulosa Thunb.,
— Prunus holosericea Batal., — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se
— Prunus hortulana Bailey, vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno
— Prunus japonica Thunb., testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih
— Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, rastnih dobah vsaj za virus šarke (virus plum
— Prunus maritima Marsh., pox) ob uporabi ustreznih indikatorjev ali
— Prunus mume Sieb in Zucc., enakovrednih metod in za katerega je bilo v
— Prunus nigra Ait., teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem
— Prunus persica (L.) Batsch, škodljivim organizmom;
— Prunus salicina L.,
— Prunus sibirica L., (b) da simptomi bolezni, ki jo povzroča virus
— Prunus simonii Carr., Plum pox, niso bili opaženi na rastlinah na
— Prunus spinosa L., mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v
— Prunus tomentosa Thunb., njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih
— Prunus triloba Lindl., treh popolnih rastnih dob
— druge vrste Prunus L., občutljive na virus
šarke (plum pox virus). (c) da so bile odstranjene rastline na mestu
pridelave, na katerih so se pojavili simptomi
bolezni, ki jo povzročajo drugi virusi ali virusom
podobni patogeni.
23.2 Rastline Prunus L. za saditev Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline,
ki so, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi
(a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da III(A)(9) in (18) ali Prilogi IV(A)(I)(15), (19.2) in
so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na (23.1), uradna izjava
Prunus L.
(a) da so rastline:
(b) razen semena, ki izvirajo iz držav, za — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
katere je znano, da so tam navzoči značilni ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala,
škodljivi organizmi ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil
uradno testiran vsaj za značilne škodljive
(c) razen semena, ki izvirajo iz neevropskih organizme z uporabo primernih indikatorjev ali
držav, za katere je znano, da so tam navzoči enakovrednih metod in za katerega je bilo v
značilni škodljivi organizmi teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi
Značilni škodljivi organizmi so:
— pod (a): ali

— virus Tomato ringspot, — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se
vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v
— pod (b): zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat
— virus Cherry rasp leaf (ameriški), organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali
— virus Peach mosaic (ameriški), enakovrednih metod in za katerega je bilo v
— Peach phony rikecija, teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi
— mikoplazma Peach rosette, škodljivimi organizmi,
— mikoplazma Peach yellows,
— virus Plum line pattern (ameriški), (b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo
— mikoplazma Peach Xdisease, škodljivi organizmi, niso bili opaženi na

191


— ali (c): rastlinah v njegovi neposredni bližini od
začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.
— Little cherry patogen.
24. Rastline Rubus L. za saditev: Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(19.2),
(a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da
so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na (a) na rastlinah ni listnih uši ne njihovih jajčec
Rubus L.
(b) uradna izjava:
(b) razen semena, ki izvirajo iz držav, za
katere je znano, da so tam navzoči značilni (aa) da so rastline:
škodljivi organizmi. — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,
ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala,
Značilni škodljivi organizmi so: ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil
— pod (a): organizme z uporabo primernih indikatorjev ali
— virus obročkaste gnilobe paradižnika teh testiranjih
(tomato ringspot virus), ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi
— virus Black raspberry latent, organizmi,
— virus Cherry leafroll,
— virus Prunus necrotic ringspot, ali

— pod (b): — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se
vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v
— virus Raspberry leaf curl (ameriški) zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat
— virus Cherry rasp leaf (ameriški) uradno testiran vsaj za značilne škodljive
organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali
teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi
škodljivimi organizmi

(bb) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo
škodljivi organizmi, niso bili opaženi na
začetka zadnjih popolnih rastnih dob.
25.1 Gomolji Solanum tuberosum L., ki Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11), in
navzoč Synchytrium endobioticum (12), uradna izjava:
(Schilbersky) Percival
(a) da gomolji izvirajo z območij, za katera je
znano, da niso okužena s Synchytrium
endobioticum (Schilbersky) Percival (vse rase,
razen Rasa 1, navadna evropska rasa) in na
mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini
niso bili opaženi simptomi Synchytrium
endobioticum (Schilbersky) Percival od
začetka ustreznega obdobja;

ali

(b) da so bile v državi izvora izpolnjene
določbe, priznane kot enakovredne določbam
Skupnosti o boju proti Synchytrium
endobioticum (Schilbersky) Percival v skladu s
postopkom iz člena 18(2)
25.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, navedene v Prilogi
(A) (10), (11) in (12) ter Prilogi IV (A)(I)(25.1),
uradna izjava:

192


(a) da gomolji izvirajo iz držav, za katere je
znano, da niso okužene s Clavibacter
michiganensis ssp. sepedonicus
(Spieckermann in Kotthoff) Davis et al.;

ali

(b) da so bile v državi izvora izpolnjene
določbe, priznane kot enakovredne določbam
Skupnosti o boju proti Clavibacter
(Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. v
skladu s postopkom iz člena 18(2).
25.3 Gomolji Solanum tuberosum L., razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
zgodnjega krompirja, ki izvirajo iz držav, za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in
katere je znano, da je tam navzoč viroid (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1) in (25.2),
Potato spindle tuber zadrževanje sposobnosti kaljenja
25.4 Gomolji Solanum tuberosum L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
saditev gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in
(12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3),
uradna izjava, da gomolji izvirajo s polja, za
katero je znano, da ni okuženo z Globodera
rostochiensis (Wollenweber) Behrens in
Globodera pallida (Stone) Behrens

in

(aa) da gomolji izvirajo z območij, za katera je
znano, da Pseudomanas solanacearum
(Smith) Smith tam ni navzoč;

ali

(bb) da na območjih, za katera je znano, da je
tam navzoč Pseudomonas solanacearum
(Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta
pridelave, za katero je ugotovljeno, da ni
okuženo s Pseudomonas solanacearum
(Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja
ustreznega postopka za izkoreninjenje
Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v
skladu s postopkom iz člena 18(2)

in

(cc) da gomolji izvirajo z območij, za katera je
znano, da tam nista navzoča Meloidogyne
chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in
Meloidogyne fallax Karssen ali

(dd) na območjih, za katera je znano, da sta
tam navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et
al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax
Karssen,
— bodisi gomolji izvirajo z mesta pridelave, za
katero je, na podlagi letne sistematične
raziskave gojenih gostiteljskih rastlin z
vizualnim fitosanitarnim pregledom gostiteljskih
rastlin ob ustreznem času in z vizualnim

193


fitosanitarnim pregledom zunanjosti in
rezanjem gomoljev po spravilu krompirja, ki je
rasel na mestu pridelave, ugotovljeno, da ni
okuženo z Meloidogyne chitwoodi Golden et al.
(vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen
— bodisi se gomolji po spravilu naključno
vzorčijo in se preveri navzočnost simptomov z
ustrezno metodo za induciranje simptomov ali
z laboratorijskim testiranjem in z fitosanitarnim
vizualnim pregledom zunanjosti in rezanjem
gomoljev ob ustreznem času in vseh
možnostih pri zapiranju paketov ali
kontejnerjev pred trženjem v skladu z
določbami o zapiranju Direktive Sveta
66/403/EGS z dne 14. junija 1996 o trženju
semenskega krompirja (1), in simptomi
Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse
populacije) ter Meloidogyne fallax Karssen niso
bili ugotovljeni.
25.4.1 Gomolji Solanum tuberosum L., razen Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
tistih za saditev gomolje, navedene v Prilogi III(A)(12) ter
Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna
izjava, da gomolji izvirajo z območij, za katera
je znano, da Pseudomonas solanacearum
(Smith) Smith tam ni navzoč.
25.4.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in
(12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2), (25.3),
(25.4) in (25.4.1), uradna izjava, da:

(a) gomolji izvirajo iz države, za katero je
znano, da Scrobipalpopsis solanivora Povolny
tam ni navzoč, ali

(b) gomolji izvirajo z območja, ki ga je
nacionalna organizacija za varstvo rastlin v
fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,
prosto Scrobipalpopsis solanivora Povolny.
25.5 Rastline Solanaceae za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz držav, za katere je gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11),
znano, da je tam navzoča mikoplazma Potato (12) in (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2),
stolbur. (25.3) in (25.4), uradna izjava, da na rastlinah
na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi
mikoplazme Potato stolbur od začetka zadnje
25.6 Rastline Solanaceae za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
gomoljev Solanum tuberosum L. in razen rastline, navedene v Prilogi III(A)(11), (13) in
semena Lycopersicon lycopersicum (L.) Prilogi IV (A)(I)(25.5), kjer je ustrezno, uradna
Karsten ex Farw., ki izvirajo iz držav, za izjava, da na rastlinah na mestu pridelave niso
katere je znano, da je tam navzoč viroid bili opaženi simptomi viroida Potato spindle
Potato spindle tuber. tuber od začetka zadnje popolne rastne dobe

25.7 Rastline Capsicum annum L., Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex rastline, navedene v Prilogi III(A)(11) in (13) ter
Farw., Musa L., Nicotiana L. in Solanum Prilogi IV(A)(I)(25.5) in (25.6), kjer je ustrezno,
melongena L. za saditev, razen semena, ki uradna izjava:
izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam
navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je
Smith ugotovljeno, da niso okužena s Pseudomonas

194


solanacearum (Smith) Smith;

ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili
opaženi simptomi Pseudomonas
solanacearum (Smith) Smith od začetka
zadnje popolne rastne dobe.
__________
26. Rastline Humulus lupulus L. za saditev, Uradna izjava, da na hmelju niso bili opaženi
razen semena simptomi Verticillium alboatrum Reinke in
Berthold in Verticillium dahliae Klebahn na
mestu pridelave od začetka zadnje popolne
rastne dobe.
27.1 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Uradna izjava:
Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit. ex Ait. za
saditev, razen semena (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi
nobeni znaki Helicoverpa armigera (Hübner) ali
Spodoptera littoralis (Boisd.) od začetka zadnje
popolne rastne dobe

ali

(b) da so bile rastline ustrezno tretirane proti
navedenim organizmom.
27.2 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit. ex Ait., rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1),
razen semena
(a) na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni
znaki Spodoptera eridiana Cramer,
Spodoptera frugiperda Smith ali Spodoptera
litura (Fabricius) od začetka zadnje popolne
rastne dobe

ali

(b) rastline so bile ustrezno tretirane proti
28. Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
za saditev, razen semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in
(27.2), uradna izjava:

(a) da rastline niso več kot tretja generacija
vegetativnega dela, ki izvira iz materiala, za
katerega so virološki testi pokazali, da ni
okužen z viroidom Chrysanthemum stunt, ali
neposredno izvirajo iz materiala, za katerega
se med uradnim inšpekcjskim pregledom, ki se
izvaja med cvetenjem, ugotovi, da vsaj 10 %
reprezentativnega vzorca ni okuženega z
viroidom Chrysanthemum stunt;

(b) da rastline ali potaknjenci:

— prihajajo s posesti, na katerih so bile uradno
fitosanitarno pregledane vsaj mesečno v treh
mesecih, preden so bile odposlane, in na
katerih v tem obdobju niso bili opaženi
simptomi Puccinia horiana Hennings in v
njihovi neposredni bližini niso bili ugotovljeni

195


nobeni simptomi Puccinia horiana Hennings v
treh mesecih pred izvozom,

ali

— da so bile ustrezno tretirane proti Puccinia
horiana Hennings;

(c) da pri izkoreninjenih podtaknjencih niso bili
opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker,
Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali na
rastlinah, iz katerih izvirajo potaknjenci, ali da
pri ukoreninjenih potaknjencih niso bili opaženi
simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock
in Davis) v. Arx na potaknjencih ali ukorenišču.
28.1 Rastlini Dendranthema (DC.) Des Moul. Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi
Farw. Za saditev, razen semena IV(A)(I) (25.5), (25.6), (25.7), (27.1), (27.2) in
(28), uradna izjava, da:

(a) so rastline v celotnem življenjskem obdobju
rasle v državi, ki je prosta virusa
Chrysanthemum stem necrosis, ali

(b) so rastline v celotnem življenjskem obdobju
rasle na območju, ki ga je nacionalna
organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v
fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,
prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis,
ali

(c) so rastline v celotnem življenjskem obdobju
rasle na mestu pridelave, ki je bilo
vzpostavljeno kot prosto virusa
Chrysanthemum stem necrosis in potrjeno z
uradnimi fitosanitarnimi pregledi in, kadar je
bilo primerno, testiranji.
29. Rastline Dianthus L. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in

— da rastline izvirajo neposredno iz matičnih
rastlin, za katere je bilo z uradno odobrenimi
preskusi, izvedenimi vsaj enkrat v dveh
predhodnih letih, ugotovljeno, da niso okužene
z Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola
(Hellmers) Dickey, Pseudomonas caryophylli
(Burkholder) Starr in Burkholder in Phialophora
cinerescens (Wollenw.) Van Beyma,

— da na rastlinah niso bili opaženi simptomi
zgoraj navedenih škodljivih organizmov.
30. Čebulice Tulipa L. in Narcissus L., razen Uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženi
tistih, za katere je na njihovi embalaži ali kako simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev od
drugače jasno označeno, da so za prodajo začetka zadnje popolne rastne dobe.
končnim porabnikom, ki niso vključeni v
poklicno pridelavo rezanega cvetja
31. Rastline Pelargonium L'Herit. ex Ait. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in

196


katere je znano, da je tam navzoč virus (27.2),
Tomato ringspot:

(a) za katere ni znano, ali je tam navzoča uradna izjava:
Xiphinema americanum Cobb sensu lato (a) da rastline neposredno izvirajo z mest
(neevropske populacije) ali drugi vektorji pridelave, za katera je ugotovljeno, da niso
virusa Tomato ringspot okužena z virusom Tomato ringspot;

ali

(b) da rastline niso več kot četrta generacija
vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin,
za katere se v uradno odobrenem sistemu
testiranja na viruse ugotovi, da niso okužene z
virusom Tomato ringspot.

(b) za katere je znano, da je tam navzoča uradna izjava:
Xiphinema americanum Cobb sensu lato (a) da rastline neposredno izvirajo z mest
(neevropske populacije) ali drugi vektorji pridelave, za katera je ugotovljeno, da zemlja
virusa Tomato ringspot ali rastline niso okužene z virusom Tomato
ringspot;

ali

(b) da rastline niso več kot druga generacija
vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin,
za katere je v uradno odobrenem sistemu
testiranja na viruse ugotovljeno, da niso
okužene z virusom Tomato ringspot.
32.1 Zelnate rastline, namenjene sajenju, Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
razen: rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),
— čebulice, (27.2), (28) in (29), kjer je to primerno, uradna
— stebelni gomolji, izjava, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah
— rastline družine Gramineae, in:
— korenike,
— semena, (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v
— gomolji, državi izvoza državna služba za varstvo rastlin
s poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da ugotovila, da ni napadeno z listnimi zavrtalkami
se pojavljata vrsti Liriomyza sativae Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza
(Blanchard) in Amauromyza maculosa maculosa (Malloch) v skladu z ustreznimi
(Malloch) mednarodnimi standardi za fitosanitarne
ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena
7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“,

ali

rastlin ugotovila, da ni okuženo z listnimi
zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in
Amauromyza maculosa (Malloch) v skladu z
ustreznimi mednarodnimi standardi za
fitosanitarne ukrepe in je navedeno v
spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki
„Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki
so bili opravljeni vsaj mesečno v zadnjih treh
mesecih pred izvozom, priznano, da ni
okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza
sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa
(Malloch),

197


ali

(c) če so bile tik pred izvozom tretirane z
ustreznimi sredstvi proti listnim zavrtalkam
Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza
maculosa (Malloch) in je bilo na uradnem
pregledu ugotovljeno, da niso okužene z
listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae
(Blanchard) in Amauromyza maculosa
(Malloch).

Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v
spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.
32.2 Rezano cvetje Dendranthema (DC) Des. Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnate
Moul., Dianthus L., Gypsophila L. in Solidago vrtnine:
L., ter listnate vrtnine Apium graveolens L. in
Ocimum L. — s poreklom iz države, ki ni okužena z
listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae
(Blanchard) in Amauromyza maculosa
(Malloch),

ali

— bile tik pred izvozom uradno pregledane in
je bilo ugotovljeno, da niso okužene z listnimi
zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in
Amauromyza maculosa (Malloch).
32.3 Zelnate rastline, namenjene sajenju, Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
razen: rastline iz Oddelka I (27.1), (27.2), (28), (29) in
— čebulice, (32.1) dela A Priloge IV, uradna izjava, da:
— rastline družine Gramineae, (a) so rastline s poreklom iz območja, za
— korenike, katerega je znano, da ni okuženo z listnimi
— semena, zavrtalkami Liriomyza huidobrensis
— gomolji, (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess),
s poreklom iz tretjih držav
ali

(b) na uradnih pregledih, ki so se opravljali vsaj
mesečno v zadnjih treh mesecih pred
spravilom pridelka, na mestu pridelave niso bili
opaženi sledovi listnih zavrtalk Liriomyza
huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii
(Burgess)

ali

(c) so bile rastline tik pred izvozom uradno
pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso
okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza
(Burgess) in je bilo opravljeno ustrezno
tretiranje proti listnim zavrtalkam Liriomyza
(Burgess).
33. Rastline s koreninami, posajene ali Uradna izjava, da mesto pridelave ni okuženo
predvidene za saditev, rastoče na prostem s Clavibacter michiganensis ssp.,
sependoniscus (Spieckermann in Kotthoff)
Davis et al., Globodera pallida (Stone)

198


Behrens, Globodera rostochiensis
(Wollenweber) Behrens in Synchytrium
endobioticum (Schilbersky) Percival.
34. Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin Uradna izjava:
ali te v njem rastejo, ki se v celoti ali deloma
sestoji iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kot (a) da je bil rastni substrat ob sajenju:
so deli rastlin, humus vključno s šoto ali — brez zemlje in organskih snovi,
lubjem ali ki ga deloma sestavlja katera koli
trdna anorganska snov, namenjen za ali
vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:
— Turčije, — je bilo ugotovljeno, da ni okužen z insekti in
— Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije, škodljivimi ogorčicami in je bil ustrezno
Ukrajine, neevropskih držav razen Alžirije, pregledan ali obdelan z visoko temperaturo ali
Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije zaplinjen proti okužbi z drugimi škodljivimi
organizmi,

ali

— je bil ustrezno obdelan z visoko temperaturo
ali zaplinjen proti okužbi s škodljivimi organizmi
in

(b) ob sajenju:

— so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da bi se rastni
substrat zavaroval proti okužbi s škodljivimi
organizmi,

ali

— je bil rastni substrat odstranjen z rastlin v
dveh tednih pred pošiljanjem in ga je ostalo le
toliko, kakor je potrebno za vzdrževanje
vitalnosti med prevozom, in če je ponovno
posajen, rastni substrat, ki se uporablja za ta
namen, izpolni zahteve pod (a).
35.1 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi
razen semena virusa Beet curly top (neevropski izolati) na
mestu pridelave od začetka zadnje popolne
rastne dobe.
35.2 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(35.1),
znano, da je tam navzoč virus Beet curly top uradna izjava:

(a) da ni znano, ali je virus Beet curly top
navzoč na območju pridelave;

in

(b) da na mestu pridelave ali v njegovi
neposredni bližini niso bili opaženi simptomi
virusa Beet curly top od začetka zadnje
36.1 Rastline, namenjene sajenju, razen Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
— čebulice, rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),
— stebelni gomolji, (27.2), (28) (29), (31), (32.1) in (32.3), uradne
— korenike, izjave, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah,
— semena, in:
— gomolji,
s poreklom iz tretjih držav (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v

199


ugotovila, da ni napadeno z resarjem Thrips
palmi Karny, v skladu z ustreznimi
mednarodnimi standardi za fitosanitarne
ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena
7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“,

ali

rastlin ugotovila, da ni napadeno z resarjem
Thrips palmi Karny v skladu z ustreznimi
ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7
ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in
je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj
mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom,
priznano, da ni napadeno z resarjem Thrips
palmi Karny,

ali

(c) so bile tik pred izvozom tretirane z
ustreznim sredstvom proti resarju Thrips palmi
Karny in je bilo na uradnem pregledu
ugotovljeno, da niso napadene z resarjem
Thrips palmi Karny. Podrobni podatki o
tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7
ali 8 te direktive.
36.2 Rezano cvetje Orchidaceae in plodovi Uradna izjava, da so rezano cvetje in plodovi:
Momordica L. ter Solanum melongena L., s
poreklom iz tretjih držav — s poreklom iz države, ki ni napadena z
resarjem Thrips palmi Karny,

ali

— bili tik pred izvozom uradno pregledani in je
bilo ugotovljeno, da niso napadeni z resarjem
Thrips palmi Karny.
37. Rastline Palmae za saditev, razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za
semena, ki izvirajo iz neevropskih držav rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), kjer je
ustrezno, uradna izjava:

(a) da rastline izvirajo z območja, za katero je
znano, da ni okuženo z mikoplazmo Palm
lethal yellowing in z viroidom Cadang-Cadang
in da na mestu pridelave ali v njegovi
neposredni bližini niso bili opaženi simptomi od
začetka zadnje rastne dobe;

ali

(b) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi
mikoplazme Palm lethal yellowing in viroida
Cadang-Cadang od začetka zadnje popolne
rastne dobe in da so bile rastline na mestu
pridelave, na katerih so se pojavili simptomi, ki
vzbujajo sum na kontaminacijo s temi
organizmi, uničene na tem mestu in ustrezno

200


tretirane, da bi se odpravil Myndus crudus Van
Duzee;

(c) da so bile rastline v tkivnih kulturah
pridobljene iz rastlin, ki izpolnjujejo zahteve
pod (a) ali (b)
37.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom Brez poseganja v prepovedi, ki se uporabljajo
debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: za rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), in v
Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., zahteve, ki so navedene v Prilogi (IV)(A)(I)(37),
Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., uradna izjava, da so rastline:
Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus
H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf (a) v celotni življenjski dobi rasle v državi, za
katero je znano, da tam Paysandisia archon
(Burmeister) ni navzoč, ali

(b) v celotni življenjski dobi rasle na območju,
ki ga je nacionalna organizacija za varstvo
rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi
standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila
kot območje, prosto Paysandisia archon
(Burmeister), ali

(c) vsaj v obdobju dveh let pred izvozom rasle
na mestu pridelave:
— ki ga je registrirala in ga nadzoruje
nacionalna organizacija za varstvo rastlin v
državi porekla in
— kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je
bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom
Paysandisia archon (Burmeister) ali na
katerem so bila izvedena ustrezne preventivna
tretiranja, in
— na katerem s 3 uradnimi fitosanitarnimi
pregledi na leto ob primernem času, vključno s
pregledom neposredno pred izvozom, niso bili
odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).
38.1 Rastline Camellia L. za saditev, razen Uradna izjava:
znano, da niso okužena s Ciborinia camelliae
Kohn;

ali

(b) da na cvetočih rastlinah na mestu pridelave
niso bili opaženi simptomi Ciborinia camelliae
Kohn od začetka zadnje popolne rastne dobe.
38.2 Rastline Fuchsia L. za saditev, razen Uradna izjava, da na mestu pridelave niso bili
semena, ki izvirajo iz ZDA ali Brazilije opaženi simptomi Aculops fuchsiae Keifer in
da so bile rastline fitosanitarno pregledane
neposredno pred izvozom in je bilo
ugotovljeno, da niso okužene z Aculops
fuchsiae Keifer.
39. Drevnate rastline in grmovnice za saditev, Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
razen semena in rastlin v tkivnih kulturah, ki rastline, navedene v prilogi III(a)(1), (2), (3),
izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih in (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1)
mediteranskih držav in Prilogi IV(A)(I)(8.1), (8.2), (9), (10), (11.1),
(11.2), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18),
(19.1), (19.2), (20), (22.1), (22.2), (23.1),
(23.2), (24), (25.5.), (25.6), (26), (27.1), (27.2),

201


(28), (29), (32.1), (32.2), (33), (34), (36.1),
(36.2), (37), (38.1) in (38.2), kjer je ustrezno,
uradna izjava:

— da so rastline čiste (tj. brez rastlinskih
ostankov) in brez listov in plodov,
— da so bile vzgojene v drevesnicah,
— da so bile fitosanitarno pregledane ob
ustreznem času in pred izvozom ter je bilo
ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih
bakterij, virusov in virusom podobnih
organizmov in je bilo ugotovljeno, da so ali
brez znakov ali znakov škodljivih ogorčic,
insektov, pršic in gliv ali pa so bile ustrezno
tretirane, da bi se odstranili taki organizmi.
40. Listnata drevesa in grmovnice za saditev, Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za
razen semena in rastlin v tkivnih kulturah, rastline iz Priloge III(A)(2), (3), (9), (15), (16),
izvirajoča iz tretjih držav, razen evropskih in (17) in (18), Priloge III(B)(1) in Priloge IV (A)(I),
mediteranskih (11.1), (11.2), (11.3), (12), (13.1), (13.2), (14),
(15), (17), (18), (19.1), (19.2), (20), (22.1),
(22.2), (23.1), (23.2), (24), (33), (36.1), (38.1),
(38.2), (39) in (45.1) kjer je to primerno, uradna
izjava, da so rastline v dormantem (mirujočem)
stanju in brez listja.
41. Enoletne in dveletne rastline, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
Gramineae, za saditev, razen semena, ki rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi
izvirajo iz neevropskih ali nemediteranskih III(A)(11), (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.5), (25.6),
držav (32.1), (32.2), (32.3), (33), (34), (35.1) in

— da so bile rastline gojene v vzgajališčih,
— da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in
plodov,
— da so fitosanitarno pregledane ob
ustreznem času in pred izvozom in
— je bilo ugotovljeno, da so brez znakov
škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih
organizmov ter
— je bilo ugotovljeno, da so ali brez znakov ali
znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv
ali so bile ustrezno tretirane, da bi se odpravili
taki organizmi.
42. Rastline družine Gramineae okrasnih Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
večletnih trav poddružin Bambusoideae, rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi
Panicoideae in rodov Buchloe, Bouteloua IV(A)(I)(33) in (34), uradna izjava:
Lag., Calamagrostis, Cortaderia Stapf.,
Glyceria R. Br., Hakonechloa Mak. Ex Honda, — da so bile rastline vzgojene v vzgajališčih,
Hystrix, Molinia, Phalaris L., Shibataea,
Spartina Schreb., Stipa L. in Uniola L. za in
saditev, razen semena, ki izvirajo iz
neevpropskih ali nemediteranskih — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in
plodov,

ter

— da so bile fitosanitarno pregledane pred
izvozom in
— je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov
škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih
organizmov ter

202


— je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov ali
znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in
gliv, ali pa so bile ustrezno tretirane, da se
odstranijo taki organizmi.
43. Naravno ali siljeno pritlikave rastline za Brez poseganja v določbe, ki veljajo za
saditev, razen semena, ki izvirajo iz rastline, navedene v Prilogi III(A)(1), (2), (3),
neevropskih držav (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1)
ter Prilogi IV(A)(I)(8.1), (9),(10),(11.1),(11.2),
(12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1),
(19.2),(20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24),
(25.5), (25.6), (26), (27.1), (27.2), (28), (32.1),
(32.2), (33), (34), (36.1), (36.2), (37), (38.1),
(38.2), (39), (40), in (42), kjer je ustrezno,
uradna izjava:

(a) da morajo rastline, vključno s tistimi, ki so
nabrane neposredno iz naravnih rastišč, rasti v
uradno registriranih vzgajališčih, pod uradnim
režimom nadzora oziroma jih morajo tam
vzdrževati in vzgajati vsaj dve zaporedni leti,
preden se odpošljejo,

(b) da so rastline v vzgajališčih, navedene pod
(a):

(aa) vsaj v obdobju, navedenem v (a):
— posajene v lončke na policah najmanj 50 cm
nad tlemi,
— ustrezno tretirane, da bi se preprečilo
širjenje okužbe z neevropskimi vrstami rje:
aktivna snov, koncentracija in datum uporabe
sredstev so navedeni v fitosanitarnem
spričevalu, predpisanem v členu 7 te direktive
pod rubriko „dezinfestacija in/ali dezinfekcija“.
— uradno fitosanitarno pregledane najmanj
šestkrat letno v ustreznih časovnih presledkih
za navzočnost škodljivih organizmov,
navedenih v prilogah k tej direktivi. Ti
fitosanitarni pregledi, ki se izvajajo tudi na
rastlinah v neposredni bližini vzgajališč,
navedenih v (a), se opravljajo vsaj z vizualnim
pregledom vsake vrste na polju ali vzgajališču
in z vizualnim pregledom vseh delov rastline
nad rastnim substratom ob uporabi
naključnega vzorca vsaj 300 rastlin nekega
rodu, kadar število rastlin tega rodu ni večje od
3000, ali 10 % rastlin, če je več kakor 3000
rastlin iz tega rodu,
— v teh fitosanitarnih pregledih je ugotovljeno,
da niso okužene s škodljivimi organizmi, kakor
je navedeno v prejšnji alinei. Okužene rastline
se odstranijo. Ostale rastline je treba, kadar je
ustrezno, učinkovito tretirati in jih zadržati
ustrezno dolgo ter fitosanitarno pregledati
zaradi zagotovila, da niso okužene z nevarnimi
škodljivimi organizmi, posajene v nerabljen
umetni rastni substrat ali naravni rastni
substrat, ki je zaplinjen ali ustrezno obdelan z
visoko temperaturo in brez vseh škodljivih
organizmov,

203


— vzdrževane v pogojih, ki zagotavljajo, da se
rastni substrat ne okuži s škodljivimi organizmi
in so bile v dveh tednih pred odpošiljanjem:
— otresene in sprane s čisto vodo, da se
odstrani prvotni rastni substrat, in hranjene z
golimi koreninami ali
— otresene in sprane s čisto vodo, da se
odstrani naravni rastni substrat, in ponovno
posajene v rastni substrat, ki izpolnjuje pogoje,
določene v
— v peti alinei ali
— ustrezno tretirane, da se zagotovi rastni
substrat brez škodljivih organizmov, aktivna
snov, koncentracija in datum uporabe sredstev
pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu,
predvidenem v členu 7 te direktive pod rubriko
„dezinfestacija in/ali dezinfekcija“,

(bb) pakirane v zaprtih posodah, ki so bile
uradno zaplombirane in označene z registrsko
številko registriranega vzgajališča; ta številka
je tudi navedena pod rubriko dopolnilna izjava
na fitosanitarnem spričevalu, predvidenem v
členu 7 te direktive, kar omogoča identifikacijo
pošiljk.
44. Širokolistne večletne rastline za saditev, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo, kjer je
razen semena družin Caryophyllaceae (razen ustrezno, za rastline, navedene v Prilogi IV(A)
Dianthus L.), Compositae (razen (I)(32.1), (32.2), (32.3), (33) in (34), uradna
Dendranthema (DC.) Des Moul.), Cruciferae, izjava:
Leguminosae in Rosaceae (razen Fragaria — da so rastline vzgojene v vzgajališčih in
L.), ki izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in
in mediteranskih plodov ter
— so bile fitosanitarno pregledane ob
ustreznem času in pred izvozom in
— je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov
škodljivih bakterij, virusov ali virusom podobnih
organizmov, je bilo ugotovljeno, da nimajo
znakov škodljivih bakterij, virusov ali virusom
podobnih organizmov, ter
— je bilo ugotovljeno, da bodisi nimajo znakov
ali simptomov škodljivih ogorčic, pršic in gljiv
bodisi so bile ustrezno tretirane, da bi se
odstranili taki organizmi.
45.1 Zelnate rastline in rastline Ficus L. in Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
Hibiscus L., namenjene sajenju, razen rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),
čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in (27.2), (28), (29), (32.1), (32.3) in (36.1),
gomoljev, s poreklom iz neevropskih držav uradna izjava, da rastline:

(a) so s poreklom iz območja, za katerega je v
ugotovila, da ni napadeno s tobakovim
ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske
populacije), v skladu z ustreznimi
ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz člena 7
ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“,

ali


204


rastlin ugotovila, da ni napadeno s tobakovim
populacije) v skladu z ustreznimi
ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7
ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in
je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj
vsake tri tedne v zadnjih devetih tednih pred
izvozom, priznano, da ni napadeno s
tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn.
(neevropske populacije),

ali

(c) v primerih, ko je bila na mestu pridelave
ugotovljena navzočnost tobakovega ščitkarja
Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije),
se ohranjajo ali pridelujejo na tem mestu
pridelave in je bilo opravljeno ustrezno
tretiranje, da bi zagotovili nenapadenost s
tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn.
(neevropske populacije), kasneje pa je bilo
zaradi izvajanja ustreznih postopkov za
izkoreninjenje tobakovega ščitkarja Bemisia
tabaci Genn. (neevropskih populacij) tako med
uradnimi pregledi, ki so se opravljali tedensko
devet tednov pred izvozom kot med
nadzornimi postopki v celotnem navedenem
obdobju ugotovljeno, da to mesto pridelave ni
napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia
tabaci Genn. (neevropske populacije).
Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v
spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.
45.2 Rezano cvetje Aster spp., Eryngium L., Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnate
Gypsophila L., Hypericum L., Lisianthus L., vrtnine:
Rosa L., Solidago L., Trachelium L., in listnate — s poreklom iz države, ki ni napadena s
vrtnine Ocimum L., s poreklom iz neevropskih tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn.
držav (neevropske populacije),

ali

— bili tik pred izvozom uradno pregledani in je
bilo ugotovljeno, da niso napadeni s tobakovim
populacije).
45.3 Rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
Karsten ex Farw. Za saditev, razen semena, rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi
ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je IV(A)(I) (25.5), (25.6) in (25.7), kjer je ustrezno
tam navzoč virus Tomato yellow leaf curl
uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženi
(a) za katere je znano, ali je tam navzoča simptomi virusa Tomato yellow leaf curl
Bemisia tabaci Genn.
uradna izjava:

(b) za katere je znano, da je tam navzoča (a) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi
Bemisia tabaci Genn. virusa Tomato yellow leaf curl in

(aa) da rastline izvirajo z območij, za katera je
znano, da Bemisia tabaci Genn tam ni navzoča

205


ali

(bb) da je bilo ob uradnih fitosanitarnih
pregledih, ki se izvajajo vsaj enkrat mesečno v
treh mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da
mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci
Genn;

ali

(b) da simptomi virusa Tomato yellow leaf curl
niso bili opaženi na mestu pridelave in da je
bilo tam opravljeno ustrezno tretiranje proti
okužbi z Bemisia tabaci Genn.
46. Rastline za saditev, razen semena, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
čebulic, gomoljev, koreninskih zadebelitev in rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi
korenik, ki izvirajo iz držav, za katere je IV(A)(I) (25.5.), (25.6), (32.1), (32.2), (32.3),
znano, da so tam navzoči značilni škodljivi (35.1), (35.2), (44), (45), (45.1), (45.2) in
organizmi (45.3), kjer je ustrezno

— virus Bean golden mosaic,
— virus Cowpea mild mottle,
— virus Lettuce infectious yellow,
— virus Pepper mild tigré,
— virus Squash leaf curl,
— drugi virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaci
Genn.

(a) Kjer ni znano, ali je tam navzoča Bemisia Uradna izjava, da na rastlinah med njihovo
tabaci Genn. (neevropske populacije) ali drugi popolno rastno dobo niso bili opaženi nobeni
vektorji značilnih škodljivih organizmov simptomi značilnih škodljivih organizmov

(b) Kjer je znano, da je tam navzoča Bemisia
tabaci (neevropske populacije) ali drugi Uradna izjava, da v ustreznem obdobju na
vektorji značilnih škodljivih organizmov rastlinah niso bili opaženi nobeni simptomi
značilnih škodljivih organizmov,

in

znano, da niso okužena z Bemisia tabaci
Genn. in drugimi vektorji značilnih škodljivih
organizmov;

ali

(b) da je z uradnimi fitosanitarnimi pregledi,
opravljenimi ob ustreznem času, ugotovljeno,
da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia
tabaci Genn. in drugimi vektorji značilnih
škodljivih organizmov;

ali

(c) da so bile rastline ustrezno tretirane, da bi
se izkoreninila Bemisia tabaci Genn.
47. Seme Helianthus annuus L. Uradna izjava:

(a) da seme izvira z območij, za katera je

206


znano, da niso okužena s Plasmopara halstedii
(Farlow) Berl. & de Toni;

ali

(b) da je bilo seme, razen semena, ki je bilo
pridelano na sortah, odpornih na vse rase
Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni,
navzoče na območju pridelave, ustrezno
tretirano proti Plasmopara halstedii (Farlow)
Berl. & de Toni.
48. Seme Lycopersicon lycopersicum (L.) Uradna izjava, da je bilo seme pridobljeno z
Karsten ex Farw. ustrezno metodo kislinske ekstrakcije ali
ustrezno metodo, odobreno v skladu s
postopkom iz člena 18(2),

in

znano, da tam niso navzoči Clavibacter
michiganensis ssp. michiganensis (Smith)
Davis et al., Xanthomonas campestris pv.
vesicatoria (Doidge) Dye in viroid Potato
spindle tuber;

ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave med
njihovo popolno dobo rasti niso bili opaženi
nobeni simptomi, ki jih povzročajo ti škodljivi
organizmi, ali

(c) da je bilo seme uradno testirano vsaj za te
škodljive organizme na reprezentativnem
vzorcu in z uporabo ustreznih metod in je bilo s
testiranji ugotovljeno, da seme ni okuženo s
temi škodljivimi organizmi.
49.1 Seme Medicago sativa L. Uradna izjava:

(a) da simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn)
Filipjev niso bili opaženi na mestu pridelave od
začetka zadnje popolne rastne dobe in da
laboratorijski preskusi na reprezentativnem
vzorcu niso pokazali Ditylenchus dipsaci
(Kühn) Filipjev;

ali

(b) da je bilo opravljeno zaplinjevanje pred
izvozom.
49.2 Seme Medicago sativa L., ki izvira iz Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
držav, za katere je znano, da je tam navzoč rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(49.1),
Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus uradna izjava:
Davis et al.
(a) da ni znano, da bi bil od začetka zadnjih 10
let na kmetiji ali v njeni neposredni bližini
navzoč Clavibacter michiganensis ssp.
insidiosus Davis et al;

(b) ali

207


— da pridelek sodi v sorto, ki je priznana kot
zelo odporna na Clavibacter michiganensis
ssp. insidiosus Davis et al,

ali

— da je bilo seme nabrano, ko se še ni začela
četrta popolna rastna doba od saditve, in da je
bilo v tem pridelku seme pred tem nabrano
največ enkrat,

ali

— da vsebnost inertne snovi, ki je bila
ugotovljena v skladu s pravili, ki veljajo za
potrjevanje semena, trženega v Skupnosti, ne
presega 0,1 ut. %;

(c) da niso bili opaženi simptomi Clavibacter
michiganensis ssp. insidiosus Davis et al. Na
mestu pridelave ali na sosednjem pridelku
Medicago sativa L. med zadnjo popolno rastno
dobo ali, kjer je ustrezno, zadnjima dvema
rastnima dobama;

(d) da je bil pridelek pridelan na polju, na
katerem ni bil navzoč noben predhoden
pridelek Medicago sativa L. v zadnjih treh letih
pred saditvijo.
50. Seme Oryza sativa L. Uradna izjava:

(a) da je bilo seme uradno testirano z
ustreznimi nematološkimi testi in da je bilo
ugotovljeno, da ni okuženo z Aphelenchoides
besseyi Christie;

ali

(b) da je bilo seme ustrezno obdelano z vročo
vodo ali drugim ustreznim tretiranjem proti
Aphelenchoides besseyi Christie.
51. Seme Phaseolus L. Uradna izjava:

znano, da niso okužena s Xanthomonas
campestris pv. phaseoli (Smith) Dye;

ali

(b) da je bil testiran reprezentativni vzorec
semena in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni
okužen s Xanthomonas campestris pv.
phaseoli (Smith) Dye.
52. Seme Zea mays L. Uradna izjava:

znano, da niso okužena z Erwinia stewartii
(Smith) Dye;

ali

208


semena in v tem testu je bilo ugotovljeno, da
seme ni okuženo z Erwinia stewartii (Smith)
Dye.
53. Seme rodov Triticum, Secale in X Uradna izjava, da seme izvira z območja, za
Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran, katero je znano, da tam ni navzoča Tilletia
Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in indica Mitra. Ime območja je navedeno na
ZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia fitosanitarnem spričevalu, predstavljenem v
indica Mitra. členu 7.
54. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Uradna izjava:
Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran,
Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in (i) da zrnje izvira z območja, za katero je
ZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia znano, da tam ni navzoča Tilletia indica Mitra.
indica Mitra. Ime območja ali območij je nevedeno na
fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 pod rubriko
„mesto pridelave“ ali

(ii) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi
Tilletia indica Mitra na mestu pridelave med
zadnjo popolno rastno dobo in da so bili vzeti
reprezentativni vzorci zrnja ob spravilu in pred
pošiljanjem, da so bili preskušeni in je bilo v
teh testiranjih ugotovljeno, da vzorci semena
niso okuženi s Tilletia indica Mitra; slednje se v
fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 v rubriki
„ime pridelka“ omeni kot „testirano in
ugotovljeno, da ni okuženo s Tilletia indica
Mitra“.

209


PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE
DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH
PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ
NJIH

Oddelek II: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI
IZVIRAJO IZ SKUPNOSTI

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve

__________
2. Les Platanus L. z lesom, ki je ohranil svojo (a) uradna izjava, da les izvira z območij, za
naravno okroglo površino katera je znano, da niso okužena s
Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter;

ali

(b) z označbo „kiln-dried“(sušeno v peči), „KD“
ali drugo mednarodno priznano označbo se v
skladu s sedanjimi trgovinskimi običaji označita
les ali njegova embalaža, da je bil les ob
predelavi sušen v peči na manj kakor 20 %
vsebnosti vlage, izražene kot odstotek suhe
snovi ob upoštevanju ustreznega
časovnega/temperaturnega razporeda.
__________
4. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena Uradna izjava, da na mestu pridelave ali v
njegovi neposredni bližini niso bili opaženi
simptomi Scrirrhia pini Funk in Parker od
5. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A., Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(4), za
Carr. za saditev, razen semena katere je ustrezno, uradna izjava, da na mestu
pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso
bili opaženi simptomi Melampsora medusae
Thümen od začetka zadnje popolne rastne
dobe.
6. Rastline Populus L. za saditev, razen Uradna izjava, da na mestu pridelave ali v
semena njegovi neposredni bližini niso bili opaženi
simptomi Melampsora medusae Thümen od
7. Rastline Castanea Mill., in Quercus L. za Uradna izjava:
saditev, razen semena
znano, da niso okužena s Cryphonectria
parasitica (Murrill) Barr

ali

Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr od
8. Rastline Platanus L. za saditev, razen Uradna izjava:
semena
znano, da ni okuženo s Ceratocystis fimbriata
f.sp. platani Walter

210


ali

Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter od
9. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Uradna izjava:
Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L.,
Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., (a) da rastline izvirajo z območij, ki so
Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) priznana, da niso okužena z Erwinia amylovora
Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in (Burr.) Winsl. et al. v skladu s postopkom iz
Sorbus L. za saditev, razen semena člena 18(2);

ali

(b) da so bile uničene rastline, na katerih so se
pojavili simptomi Erwinia amylovora (Burr.)
Winsl. et al., na mestu pridelave in v njegovi
neposredni bližini.
10. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle,
Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov Uradna izjava:
in semena
znano, da niso okužena s Spiroplasma citri
Saglio et al., Phoma tracheiphila (Petri),
Kanchaveli in Gikashvili, Citrus vein enation
woody gall in virusom Citrus tristeza (evropski
sevi);

ali

(b) da so rastline vzgojene po certifikacijski
shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz
pogoji in uradno posamično testiran vsaj za
virus Citrus tristeza (evropski sevi) in Citrus
vein enation woody gall, ob uporabi ustreznih
indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih
v skladu s postopkom iz člena 18(2), in so
stalno rasle v rastlinjaku, varnem pred insekti,
ali v izolirani komori, na katerih niso bili
opaženi simptomi Spiroplasma citri Saglio et
al., Phoma tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in
Gikashvili, virusa Citrus tristeza(evropski sevi)
in Citrus vein enation woody gall;

ali

(c) da so rastline:
— vzgojene po certifikacijski shemi, ki zahteva,
da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil
vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil
uradno posamično testiran vsaj za citrus vein
enation woody gall in virus Citrus tristeza
(evropski sevi) ob uporabi ustreznih
indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih
v skladu s postopkom iz člena 18(2), in za
katerega je bilo v teh preskusih ugotovljeno, da
ni okužen z virusom Citrus tristeza (evropski
sevi) in za katerega je bilo v uradnih

211


posamičnih testiranjih, opravljenih v skladu z
metodami, navedenimi v tej alinei, uradno
potrjeno, da ni okužen vsaj z virusom Citrus
tristeza (evropski sevi),

in

— fitosanitarno pregledane in niso bili opaženi
simptomi Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma
tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in Gikashvili,
in Citrus vein enation woody gall ter virusom
Citrus tristezaod začetka zadnje popolne
rastne dobe.
11. Rastline Araceae, Marantaceae, Uradna izjava:
Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae,
ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se (a) da ni bila opažena kontaminacija z
drži rastlin ali te v njem rastejo Radopholus similis (Cobb) Thorne na mestu
pridelave od začetka zadnje rastne dobe;

ali

(b) da so bile zemlja in korenine rastlin, za
katere se domneva, da so kontaminirane, od
začetka zadnje popolne rastne dobe uradno
nematološko testirane vsaj za Radopholus
similis (Cobb) Thorne in v teh testih je bilo
ugotovljeno, da niso okužene s škodljivimi
organizmi.
12. Rastline Fragaria L., Prunus L. in Rubus Uradna izjava:
L. za saditev, razen semena
znano, da niso okužena z značilnimi škodljivimi
organizmi;

ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave od
začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili
opaženi simptomi bolezni, ki jih povzročajo
značilni škodljivi organizmi.


— na Fragaria L.:
— Phytophthora fragariae Hickman var.
fragariae
— virus Arabis mosaic
— virus Raspberry ringspot
— virus Strawberry crinkle
— virus Strawberry latent ringspot
— virus Strawberry mild yellow edge
— virus Tomato black ring
— Xanthomonas fragariae Kennedy in King

— na Prunus L.:
— mikoplazma Apricot chlorotic leafroll
— Xanthomonas campestris pv. pruni (Smith)
Dye
— na Prunus persica (L.) Batsch:
Pseudomonas syringae pv. persicae (Prunier

212


et al.) Young et al.,

— na Rubus L.:
— virus Arabis mosaic
— virus Raspberry ringspot
— virus Strawberry latent ringspot
— virus Tomato black ring
13. Rastline Cydonia Mill., in Pyrus L. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
saditev, razen semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna
izjava:

znano, da niso okužena z mikoplazmo Pear
decline;

ali

(b) da so bile rastline na mestu pridelave in v
njegovi neposredni bližini, ki so kazale sumljive
simptome kontaminacije z mikoplazmo Pear
decline, uničene na tem mestu v zadnjih treh
popolnih rastnih dobah.
14. Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12),
uradna izjava:

znano, da niso okužena z Aphelenchoides
besseyi Christie;

ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili
opaženi nobeni simptomi Aphelenchoides
besseyi Christie od začetka zadnje popolne
rastne dobe:

ali

(c) da rastline v tkivnih kulturah izvirajo iz
rastlin, ki ustrezajo razdelku (b) te točke ali so
bile uradno testirane z ustreznimi
nematološkimi metodami in je bilo ugotovljeno,
da niso okužene z Aphelenchoides besseyi
Christie.
15. Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna
izjava:

znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple
proliferation;

ali

(b) (aa) da so bile rastline, razen tistih, ki so
vzgojene iz semena:
— bodisi uradno potrjene po certifikacijski
shemi, ki zahteva, da neposredno izvirajo iz
materiala, ki je bil vzdrževan pod primernimi

213


pogoji in je bil uradno testiran vsaj na
mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi
ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod
in za katerega je bilo v teh testiranjih
ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim
organizmom,

bodisi

— neposredno izvirajo iz materiala, ki je
vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v
zadnjih šestih popolnih rastnih dobah enkrat
uradno testiran vsaj na mikoplazmo Apple
proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev
ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v
teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem
škodljivim organizmom;

(bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na
niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih
povzroča mikoplazma Apple proliferation, od
začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.
16. Rastline naslednjih vrst Prunus L. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
saditev, razen semena: rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12),
— Prunus amygdalus Batsch, uradna izjava:
— Prunus armeniaca L.,
— Prunus blireiana Andre, (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je
— Prunus brigantina Vill., znano, da niso okužena z virusom šarke (plum
— Prunus cerasifera Ehrh., pox virus) z virusom Plum pox;
— Prunus cistena Hansen,
— Prunus curdica Fenzl in Fritsch., ali
— Prunus domestica ssp. domestica L.,
— Prunus domestica ssp. insititia (L.)C.K. (b) (aa) da so rastline, razen tistih, ki so
Schneid, vzgojene iz semena:
— Prunus domestica ssp. italica (Borkh.)
Hegi., — bodisi uradno potrjene po certifikacijski
— Prunus glandulosa Thunb., shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz
— Prunus holosericea Batal., materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi
— Prunus hortulana Bailey, pogoji in uradno testiran vsaj na virus Plum pox
— Prunus japonica Thunb., ob uporabi ustreznih indikatorjev ali
— Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh
— Prunus maritima Marsh., testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem
— Prunus mume Sieb. in Zucc., škodljivim organizmom,
— Prunus nigra Ait.,
— Prunus persica (L.) Batsch, bodisi
— Prunus salicina L.,
— Prunus sibirica L., — neposredno izvirajo iz materiala, ki je bil
— Prunus simonii Carr., vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v
— Prunus spinosa L., zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat
— Prunus tomentosa Thunb., uradno testiran vsaj na virus Plum pox ob
— Prunus triloba Lindl., razen vrst Prunus L., uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih
metod in za katerega je bilo v teh testih
ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim
organizmom;

(bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na
niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih
povzroča virus Plum pox, od začetka zadnjih

214


treh popolnih rastnih dob;

(cc) da so bile uničene rastline na mestu
pridelave, ki kažejo simptome bolezni,
povzročenih zaradi drugih virusov ali virusom
podobnih patogenov.
17. Rastline Vitis L., razen plodov in semena Uradna izjava, da na matičnih rastlinah na
mestu pridelave niso bili opaženi simptomi
Grapevine Flavescence dorée MLO in
Xylophilus ampelinus (Panagopoulos) Willems
et al. od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih
dob.
18.1 Gomolji Solanum tuberosum L. za Uradna izjava:
saditev
(a) da se upoštevajo določbe Skupnosti za boj
proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky)
Percival;

in

(b) da bodisi gomolji izvirajo z območja, za
katero je znano, da ni okuženo s Clavibacter
(Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. bodisi
se upoštevajo določbe Skupnosti za boj proti
Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus
(Spieckermann in Kotthof) Davis et al.;

in

(c) da gomolji izvirajo s polja, za katero je
znano, da ni okuženo z Globodera
Globodera pallida (Stone) Behrens;

in

(d) (aa) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za
katera je znano, da tam ni navzoč
Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith;

bodisi

(bb) da na območjih, za katera je znano, da je
tam navzoč Pseudomonas solanacearum
(Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta
pridelave, za katerega je ugotovljeno, da ni
okuženo s Pseudomonas solanacearum
(Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja
ustreznega postopka, zato da bi se izkoreninil
Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith;

in

(e) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za
katera je znano, da tam nista navzoča
populacije) in Meloidogyne fallax Karssen ali z
območij, kjer sta navzoča Meloidogyne
chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in

215


Meloidogyne fallax Karssen:
— bodisi da gomolji izvirajo z mesta pridelave,
za katerega je ugotovljeno, da ni okuženo z
populacije) in Meloidogyne fallax Karssen na
podlagi letne sistematične raziskave pridelave
gostiteljev z vizualnim fitosanitarnim pregledom
gostiteljskih rastlin v ustreznih časovnih
obdobjih ter z vizualnim
fitosanitarnim pregledom zunanjosti in
rezanjem gomoljev po spravilu na mestu
pridelave pridelanega krompirja ali
— pa se gomolji po spravilu naključno vzorčijo
in se preveri navzočnost simptomov z ustrezno
indikatorsko metodo ali z laboratorijskim
testom, kakor tudi z vizualnim fitosanitarnim
pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev ob
ustreznem času in v vseh primerih pri zapiranju
pakiranj ali zabojnikov pred trženjem v skladu z
določbami o zapiranju v Direktivi Sveta
66/403/EGS ter niso ugotovljeni simptomi
populacije) in Melodoigyne fallax Karssen.
18.2 Gomolji Solanum tuberosum L. za Brez poseganja v posebne zahteve iz Priloge
saditev, razen gomoljev tistih sort, ki so IV(A) (II)(18.1), ki veljajo za gomolje, uradna
uradno sprejete v eni ali več državah članicah izjava:
na podlagi Direktive Sveta 70/457/EGS z dne — da gomolji pripadajo višji vzgojni stopnji;
29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort taka izjava je ustrezno navedena na listini, ki
kmetijskih rastlin spremlja gomolje,
— da so gomolji pridelani v Skupnosti,

in

— da gomolji neposredno izvirajo iz materiala,
ki se vzdržuje v ustreznih pogojih in je bil
uradno karantensko testiran v skladu z
ustreznimi metodami in je bilo v teh testih
ugotovljeno, da ni okužen s škodljivimi
organizmi.
18.3 Rastline iz vrst Solanum L., ki tvorijo (a) Rastline se vzdržujejo pod karantenskimi
stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za pogoji in s testiranjem v karanteni se ugotovi,
saditev, razen gomoljev Solanum tuberosum da niso okužene s škodljivimi organizmi;
L., podrobneje navedenih v Prilogi IV
(A)(II)(18.1) ali (18.2), in razen materiala, ki (b) karantensko testiranje, navedeno pod (a):
se vzdržuje v kulturah, shranjenih v genskih
bankah ali genetskih zbirkah (aa) nadzira uradna organizacija za varstvo
rastlin zadevne države članice in ga izvaja
strokovno usposobljeno osebje te organizacije
ali kateri koli drug uradno potrjen organ;

(bb) se izvaja na mestu, ki je ustrezno
opremljeno za preprečevanje širjenja škodljivih
organizmov in ohranjanje materiala, vključno z
indikatorskimi rastlinami, tako da se odstrani
vsaka nevarnost za širjenje škodljivih
organizmov;

(cc) se izvaja na vsaki enoti materiala,
— z vizualnim pregledom v rednih časovnih
presledkih med celotnim trajanjem vsaj ene

216


rastne dobe, ob upoštevanju vrste materiala in
njegove razvojne stopnje med preskusnim
programom, za ugotavljanje simptomov, ki jih
povzročajo škodljivi organizmi,
— s testiranjem po ustreznih metodah, ki se
predložijo odboru iz člena 18:
— pri krompirju v kakršni koli obliki vsaj za
— virus Andean potato latent,
— virus Arracacha virus B. sev oca,
— virus Potato black ringspot,
— viroid Potato spindle tuber,
— virus Potato T,
— virus Andean potato mottle,
— navadni krompirjevi virusi A, M, S, V, X, in Y
(vključno Yom Yn in Yc) in virus Potato leaf
roll,
— Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus
(Spieckermann in Kotthoff) Davis et al.,
— Pseudomonas solanaceanum (Smith)
Smith;
— pri pravem semenu krompirja vsaj za zgoraj
navedene viruse in viroid.

(dd) z ustreznim testiranjem vseh drugih
simptomov, opaženih pri vizualnem pregledu,
da bi identificirali škodljive organizme, ki so
povzročili take simptome;

(c) vsak material, za katerega je v testiranju
pod (b) ugotovljeno, da je okužen s škodljivimi
organizmi pod (b) se takoj uniči ali se uporabijo
ustrezni postopki za odstranitev škodljivega
organizma/organizmov;

(d) vsaka organizacija ali raziskovalno telo, ki
hrani ta material, obvesti uradno službo države
članice za varstvo rastlin o materialu, ki ga
hrani.
18.4 Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo Vsaka organizacija ali raziskovalni subjekt, ki
stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za ima tak material, obvesti uradno službo za
saditev, shranjeni v genskih bankah ali varstvo rastlin države članice o materialu, ki ga
genetskih zbirkah hrani.
18.5 Gomolji Solanum tuberosum L., razen Registrska številka, s katero se označi
tistih, ki so navedeni v Prilogi IV(A)(II)(18.1), embalaža ali če se krompir prevaža v razsutem
(18.2), (18.3) ali (18.4) stanju, je vozilo, ki prevaža krompir, dokazilo,
da je krompir pridelal uradno registrirani
pridelovalec ali da izvira iz uradno
registriranega skupnega skladišča ali iz
distribucijskih centrov, ki obstajajo na območju
pridelave, kar nakazuje, da gomolji niso
okuženi s Pseudomonas solanacearum (Smith)
Smith in

(a) da so bile upoštevane določbe Skupnosti
za boj proti Synchytrium endobioticum
(Schilbersky) Percival;

ter

(b) kjer je ustrezno, določbe Skupnosti za boj

217


proti Clavibacter michiganensis ssp.
sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis
et al.
18.6 Rastline Solanaceae za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
semena in rastlin, navedenih v Prilogi rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(18.1),
IV(A)(II)(18.4) ali (18.5) (18.2) in (18.3), kjer je ustrezno, uradna izjava:

znano, da ni okuženo z mikoplazmo Potato
stolbur;

ali

opaženi simptomi mikoplazme Potato stolbur.
18.7 Rastline Capsicum annuum L., Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
Lycopersicum lycopersicum (L.) Karsten ex rastline, navedene v Prilogi V(A)(II)(18.6), kjer
Farw., Musa L., Nicotiana L., in Solanum je ustrezno, uradna izjava:
melongena L. za saditev, razen semena
ugotovljeno, da niso okužena s Pseudomonas
solanacearum (Smith) Smith, ali

opaženi simptomi Pseudomonas
solanacearum (Smith) Smith.
19. Rastline Humulus lupulus L. za saditev, Uradna izjava, da na hmelju na mestu
razen semena pridelave niso bili opaženi simptomi Verticillium
albo-atrum Reinke in Berthold in Verticillium
dahliae Klebahn od začetka zadnje popolne
rastne dobe.
19.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom Uradna izjava, da so rastline:
debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: (a) v celotni življenjski dobi rasle na območju,
Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., ki ga je nacionalna organizacija za varstvo
Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi
Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila
H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf. kot območje, prosto Paysandisia archon
(Burmeister), ali

(b) vsaj v obdobju dveh let pred premikom
rasle na mestu pridelave:
— ki ga je registriral in ga nadzoruje pristojni
uradni organ v državi članici izvora in

— kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je
bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom
Paysandisia archon (Burmeister) ali na
katerem so bila izvedena ustrezna preventivna
tretiranja, in

— na katerem s 3 uradnimi fitosanitarnimi
pregledi na leto ob primernem času niso bili
odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).
20. Rastline Dendranthema (DC) Des Moul., Uradna izjava:
Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit, ex Ait. za
saditev, razen semena (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi
znaki Helicoverpa armigera (Hübner) ali
Spodoptera littoralis (Boisd.) od začetka zadnje

218


popolne rastne dobe;

ali

(b) da so bile rastline ustrezno tretirane proti
21.1 Rastline Dendranthema (DC) Des Moul. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
za saditev, razen semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(20),
uradna izjava:

(a) da rastline niso več kot tretja generacija
vegetativnega dela, ki izvira iz materiala, za
katerega je pri testiranju na viruse ugotovljeno,
da ni okužen z viroidom Chrysanthemum stunt
ali neposredno izvira iz materiala, za katerega
je med uradnim fitosanitarnih pregledom, ki je
opravljen med cvetenjem, ugotovljeno, da vsaj
10 % reprezentativnega vzorca ni okuženega z
viroidom Chrysanthemum stunt;

(b) da rastline ali potaknjenci prihajajo s
posesti:
— ki je bila mesečno uradno fitosanitarno
pregledana v treh mesecih pred pošiljanjem in
na kateri takrat niso bili opaženi nobeni
simptomi Puccinia horiana Hennings in znano
je bilo, da v njeni neposredni bližini v treh
mesecih pred trženjem niso bili navzoči
simptomi Puccinia horiana Hennings,

ali

— da je bila pošiljka ustrezno tretirana proti
Puccinia horiana Hennings;

(c) da pri neukoreninjenih potaknjencih niso bili
opaženi nobeni simptomi Didymella ligulicola
(Baker, Dimock in Davis) v. Arx na
potaknjencih ali na rastlinah, iz katerih izvirajo
potaknjenci, ali pri ukoreninjenih potaknjencih
niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola
(Baker, Dimock in Davis) v. Arx na
potaknjencih ali ukorenišču.
21.2 Rastline Dianthus L. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(20),
uradna izjava:
— da rastline neposredno izvirajo iz matičnih
rastlin, za katere je v uradno odobrenih testih,
opravljenih vsaj enkrat v zadnjih dveh letih,
ugotovljeno, da niso okužene z Erwinia
chrysanthemi pv. dianthicola (Hellmers)
Dickey, Pseudomonas caryophylli (Burkholder)
Starr in Burkholder in Phialophora cinerescens
(Wollenw.) van Beyma,
— da na rastlinah niso bili opaženi nobeni
simptomi zgoraj navedenih škodljivih
organizmov.
22. Čebulice Tulipa L. in Narcissus L., razen Uradna izjava, da na rastlinah od začetka
tistih, ki so označene na embalaži ali kako zadnje popolne vegetativne dobe niso bili
drugače, da so namenjene prodaji končnim opaženi simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn)

219


uporabnikom, ki se ne ukvarjajo s poklicno Filipjev.
pridelavo rezanega cvetja
23. Rastline ali zelnate rastline za Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za
sajenje, razen: rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek II (20),
— čebulice, (21.1) ali (21.2), uradna izjava, da:
— rastline družine Gramineae, (a) so rastline s poreklom iz območja, za
— korenike, katerega je znano, da ni napadeno z listnimi
— semena zavrtalkami Liriomyza huidobrensis
— gomolji (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess),

ali

(b) na uradnih pregledih, ki so se opravljali vsaj
mesečno v zadnjih treh mesecih pred žetvijo,
na mestu pridelave niso bili opaženi sledovi
listnih zavrtalk Liriomyza huidobrensis
(Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess)

ali

(c) so bile rastline tik pred trženjem uradno
pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso
napadene z listnimi zavrtalkami Liriomyza
(Burgess) in je bilo opravljeno ustrezno
tretiranje proti listnim zavrtalkam Liriomyza
(Burgess).
24. Rastline s koreninami, sajene ali Da ni dokazov, da mesto pridelave ni okuženo
predvidene za saditev, rastoče na prostem s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus
(Spieckermann in Kottfhoff) Davis et al.,
Globodera pallida (Stone) Behrens, Globodera
Synchytrium endobioticum (Schilbersky)
Percival.
25. Rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen Uradna izjava:
semena
znano, da niso okužena z virusom Beet leaf
curl;

ali

(b) da ni znano, da bi bil na območju pridelave
navzoč virus Beet leaf curl in na mestu
pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso
bili opaženi nobeni simptomi virusa Beet leaf
curl od začetka zadnje popolne rastne dobe.
26. Seme Helianthus annuus L. Uradna izjava:

znano, da niso okužena s Plasmopara halstedii
(Farlow) Berl.&de Toni;

ali

(b) da je seme, razen semena, ki je pridelano
na sortah, odpornih na vse rase Plasmopara
halstedii (Farlow) Berl.&de Toni, navzoče na

220


območju pridelave, ustrezno tretirano proti
Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni.
26.1 Rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
Karsten ex Farw.) za saditev, razen semena rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi
IV(a)(II)(18.6) in (23), uradna izjava:

znano, da niso okužena z virusom Tomato
yellow leaf curl;

ali

(b) da na rastlinah niso bili opaženi nobeni
simptomi virusa Tomato yellow leaf curl;

in

(aa) da rastline izvirajo z območij, za katera je
znano, da niso okužena z Bemisia tabaci
Genn;

ali

(bb) da je na uradnih fitosanitarnih pregledih,
opravljenih vsaj mesečno v zadnjih treh
mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da mesto
pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn;

ali

(c) da na mestu pridelave niso bili opaženi
simptomi virusa Tomato yellow leaf curl in da je
bil na mestu pridelave uveden ustrezen režim
tretiranja in spremljanja, da bi se zagotovila
neokužena mesta pridelave z Bemisia tabaci
Genn.
27. Seme Lycopersicon lycopersicum (L.) Uradna izjava, da je bilo seme pridobljeno z
Karsten ex Farw. ustrezno metodo kislinske ekstrakcije ali
enakovredno metodo, odobreno v skladu s
postopkom iz člena 18(2);

in

(a) da seme izvira z območij, za katera ni
znano, ali sta tam navzoča Clavibacter
michiganensis ssp. michiganensis (Smith)
Davis et al. ali Xanthomonas campestris pv.
vesicatoria (Doidge) Dye;

ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave med
njihovo zadnjo popolno rastno dobo niso bili
opaženi simptomi bolezni, ki jo povzročajo ti
škodljivi organizmi;

ali

(c) da je bilo seme uradno testirano vsaj na te
škodljive organizme na reprezentativnem

221


vzorcu in z uporabo ustreznih metod in v testih
ugotovljeno, da seme ni okuženo s temi
škodljivimi organizmi.
28.1 Seme Medicago sativa L. Uradna izjava:

(a) da na mestu pridelave niso bili opaženi
nobeni simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn)
Filipjev od začetka zadnje popolne rastne dobe
in da z laboratorijskimi testi na
reprezentativnem vzorcu ni bila odkrita
Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev;

ali

(b) da je bilo opravljeno zaplinjevanje pred
trženjem.
28.2 Seme Medicago sativa L. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za
rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(28.1),
uradna izjava:

znano, da niso okužena s Clavibacter
michiganensis spp. insidiosus Davis et al.;

ali

(b) — da od začetka zadnjih 10 let ni bilo
znano, ali je Clavibacter michiganensis ssp.
insidiosus Davis et al. navzoč na kmetiji ali v
njeni neposredni bližini,

in

— da pridelek spada v sorto, priznano kot zelo
odporno na Clavibacter michiganensis ssp.
insidiosus Davis et al,

ali

— da je bilo seme pridelano, ko se še ni začela
četrta popolna rastna doba od sajenja, in da je
bila največ ena predhodna pridelava semena
tega pridelka,

ali

— da vsebnost inertne snovi, določene v
skladu s pravili, ki veljajo za uradno potrjevanje
semena, poslanega na tržišče Skupnosti, ne
presega 0,1 ut. %,

— da na mestu pridelave ali na sosednjem
pridelku Medicago sativa L. niso bili opaženi
nobeni simptomi Clavibacter michiganensis
ssp. insidiosus Davis et al. Med zadnjo
popolno rastno dobo ali, kjer je ustrezno, med
zadnjima dvema rastnima dobama,

— da so bili pridelki pridelani na zemljišču, na
katerem v zadnjih treh letih predsajenjem ni

222


bilo pridelka Medicago sativa L.
29. Semena Phaseolus L. Uradna izjava:

(a) da semena izvirajo z območij, za katera je
znano, da niso okužena s Xanthomonas
campestris pv. phaseoli (Smith) Dye;

ali

semena in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni
okužen s Xanthomonas campestris pv.
phaseoli (Smith) Dye.
30.1 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Na embalaži je ustrezna označba izvora.
Poncirus Raf. in njihovi hibridi

223


PRILOGA V

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA KATERE SE
OPRAVI URADNI ZDRAVSTVENI PREGLED (na mestu pridelave, če izvirajo iz
skupnosti, preden se premeščajo znotraj skupnosti – v državi izvora ali državi
pošiljateljici, če izvirajo zunaj skupnosti), PREDEN SE JIM DOVOLI VSTOP V
SKUPNOST

Del A: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO IZ
SKUPNOSTI

I. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci
škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, in jih mora spremljati
rastlinski potni list

1. Rastline in rastlinski proizvodi

1.1 Rastline za saditev, razen semena, Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl.,
Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus
L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in
Prunus lusitanica L., Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L.

1.2 Rastline Beta vulgaris L. in Humulus lupulus L. za saditev, razen semena.

1.3 Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev.

1.4 Rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi ter Vitis L., razen
plodov in semena.

1.5 Brez poseganja v točko 1.6 rastline Citrus L. in njihovi hibridi, razen plodov in
semena.

1.6 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, z listi in peclji.

1.7 Les v smislu prvega pododstavka člena 2(2), če:
a) je bil v celoti ali delno pridobljen iz Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje
naravne okrogle površine

in

b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj, določenih v delu dve Priloge I k Uredbi
Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi in o
skupni carinski tarifi:

Oznaka KN Poimenovanje

4401 10 00 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
4401 22 00 Iveri ali sekanci neiglavcev
ex 4401 30 90 Odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
4403 10 00 Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali
beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)
ex 4403 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k
poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez
lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi

224


sredstvi
ex 4404 20 00 Cepljeni koli iz neiglavcev; koli, planke in drogovi iz lesa neiglavcev, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini
ex 4407 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k
poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan,
cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm.

__________
2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih pridelujejo pridelovalci,
katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z
rastlinsko pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov, ki so obdelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za
katere pristojni uradni organi držav članic zagotovijo, da je njihova pridelava
jasno ločena od pridelave drugih proizvodov

2.1 Rastline za saditev, razen semena rodov Abies Mill., Apium graveolens L.,
Argyranthemum spp., Aster spp., Brassica spp., Castanea Mill., Cucumis spp.,
Dendranthema (DC) Des Moul., Dianthus L. in hibridi Exacum spp., Fragaria L.,
Gerbera Cass., Gypsophila L., vse sorte novogvinejskih hibridov Impatiens L., Lactuca
spp., Larix Mill., Leucanthemum L., Lupinus L., Pelargonium l’Hérit. ex Ait., Picea A.
Dietr., Pinus L., Platanus L., Populus L., Prunus laurocerasus L., Prunus lusitanica L.,
Pseudotsuga Carr., Quercus L., Rubus L., Spinacia L., Tanacetum L., Tsuga
Carr.,Verbena L. in druge zelnate rastline, razen rastlin družine Gramineae,
namenjenih za sajenje, in razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in
gomoljev.

2.2 Rastline Solanaceae, razen tistih iz točke 1.3 za saditev, razen semena.

2.3 Rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae,
ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

2.3.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst:
Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L.,
Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia
Raf.

2.4 Semena in čebulice Allium ascalonicum L., Allium cepa L., in Allium
schoenoprasum L. za saditev in rastline Allium porrum L. za saditev,

Semena Medicago sativa L.,

Semena Helianthus annuus L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex
Farw. in Phaseolus L.

3. Čebulice in koreninske zadebelitve za saditev, ki jih pridelujejo pridelovalci,
katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinsko
pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so obdelani
in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za katere pristojni uradni organi
držav članic zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih
proizvodov Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston „Golden
Yellow“, Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne., miniaturni kultivarji in njihovi
hibridi rodu Gladiolus Tourn. ex L., kot so Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus
colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort., Gladiolus ramosus hort. in Gladiolus tubergenii
hort., Hyacinthus L., Iris L., Ismene Herbert, Muscari Miller, Narcissus L, Orinthogalum
L., Puschkinia Adams, Scilla L. Tigridia Juss. in Tulipa L.

225


PRILOGA V

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA
KATERE SE OPRAVI ZDRAVSTVENI FITOSANITARNI PREGLED
(na mestu pridelave, če izvirajo iz Skupnosti, preden se premeščajo znotraj
Skupnosti – v državi izvora ali državi pošiljateljici, če izvirajo zunaj Skupnosti),
PREDEN SE JIM DOVOLI VSTOP V SKUPNOST

Del B
RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI NE
IZVIRAJO Z OBMOČIJ, NAVEDENIH V DELU A

I. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci
škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost

1. Rastline za saditev, razen semena, vendar vključno s semenom Cruciferae,
Gramineae, Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove
Zelandije in Urugvaja, rodovi Triticum, Secale in X Triticosecale iz Afganistana, Indije,
Iran, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA. Capsicum spp.,
Helianthus annuus L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., Medicago
sativa L., Prunus L., Rubus L., Oryza spp., Zea mays L., Allium ascalonicum L., Allium
cepa L., Allium porrum L., Allium schoenoprasum L. in Phaseolus L.

2. Deli rastlin, razen plodov in semen:

— Castanea Mill., Dendranthema (DC) Des. Moul., Dianthus L., Gypsophila L.,
Pelargonium l’Herit. ex Ait, Phoenix spp., Populus L., Quercus L., Solidago L. in
rezanega cvetja Orchidaceae,

— iglavcev (Coniferales),

— Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade,

— Prunus L., ki je po poreklu iz neevropskih držav,

— rezanega cvetja Aster spp., Eryngium L., Hypericum L., Lisianthus L., Rosa L. in
Trachelium L., ki so po poreklu iz neeevropskih držav,

— listnate zelenjave Apium graveolens L. in Ocimum L.

3. Plodovi:

— Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, Momordica L. in
Solanum melongena L.,

— Annona L., Cydonia Mill., Diospyros L., Malus Mill., Mangifera L., Passiflora L.,
Prunus L., Psidium L., Pyrus L., Ribes L. Syzygium Gaertn., in Vaccinium L., ki izvirajo
iz neevropskih držav.

4. Gomolji Solanum tuberosum L.

5. Izolirano lubje:

— iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav,

226


— Acer saccharum Marsh, Populus L., in Quercus L., razen Quercus suber L.

— Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus
parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske,
Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.

6. Les v smislu prvega pododstavka člena 2(2), pri čemer:

a) je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj navedenega reda, rodu ali vrste, razen
lesene embalaže, opredeljene v točki 2 oddelka I dela A Priloge IV:

— Quercus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s
poreklom iz ZDA, razen lesa, ki ustreza poimenovanju iz točke (b) oznake KN 4416 00
00 in če obstaja dokaz, da je bil les obdelan ali izdelan z uporabo toplotne obdelave pri
najnižji temperaturi 176 °C za 20 minut,

— Platanus, vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom
iz ZDA ali Armenije,

— Populus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s
poreklom z ameriške celine,

— Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle
površine, s poreklom iz ZDA in Kanade,

— Conifers (Coniferales), vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle
površine, s poreklom iz neevropskih držav, Kazahstana, Rusije in Turčije,

— Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus
parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil
svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije,
Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.

in

b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi Sveta
(EGS) št. 2658/87:

Oznaka KN Poimenovanje
4401 10 00 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
4401 21 00 Iveri ali sekanci iglavcev
4401 22 00 Iveri ali sekanci neiglavcev
4401 30 10 Žagovina
ex 4401 30 90 Ostali odpadki in ostanki, neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
4403 10 00 Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali
grobo obdelan (obtesan)

4403 20 Les iglavcev, neobdelan, razen obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja
ali beljavine ali grobo obdelan (obtesan)
4403 91 Hrastov les, (Quercus spp.) neobdelan, razen obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem
ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)
ex 4403 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les,
hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan
(obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4404 Cepljeni koli, koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini,
4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi
4407 10 Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6
mm

227


4407 91 Hrastov les (Quercus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen,
debeline nad 6 mm
ex 4407 93 Les Acer saccharum Marsh, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne,
brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4407 95 Jesenov les (Fraxinus spp,) vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen,
debeline nad 6 mm
ex 4407 99 Les listavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast
(Quercus spp.), bukev (Fagus spp.), javor (Acer spp.), češnja (Prunus spp.) ali jesen (Fraxinus spp.)), rezan ali
vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna lesena embalaža; koluti za kable, iz
lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, iz lesa, paletne prirobnice iz lesa
4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge
9406 00 20 Montažne zgradbe, lesene.

7. (a) Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih
organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega,
ki je v celoti sestavljen iz šote.

(b) Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki se v celoti ali
deloma sestoji iz materialov, navedenih pod (a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli
trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:

— Turčije,

— Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije, Ukrajine,

— neevropskih držav razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije.

8. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Triticosecale, ki izvirajoiz Afganistana, Indije, Iran,
Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA.

228


Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove škodljive organizme, ki
so na seznamu varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št.
690/2008.

Varovana območja: ozemlje Rastline (Priloga V.A.II dir.
Škodljivi organizmi
2000/29)
(a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah
1 Anthonomus grandis (Boh.) Grčija, Španija (Andaluzija,
Katalonija, Ekstremadura,
Murcia,Valencia)

Bemisia tabaci Genn. Irska, Portugalska (Azori, Beira
2 Interior, Beira Litoral, Entre Douro Rastline za saditev (ne
(evropske populacije)
e Minho, seme, gomolji in korenike):
Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Begonia, Euphorbia
Alcobaça, Alenquer, Bombarral,
Cadaval, Caldas pulcherrima, Ficus, Hibiscus
da Rainha, Lourinhă, Nazaré,
Obidos, Peniche in Torres Vedras)
in Trás-os-
Montes), Finska, Švedska,
Združeno kraljestvo
Cephalcia lariciphila (Klug.) Irska, Združeno kraljestvo
3 (Severna Irska, Otok Man in Rastline Larix Mill za saditev
Jersey) (ne seme)
Daktulosphaira vitifoliae Ciper
3.1 Rastline Vitis L., (ne plodovi
(Fitch)
in seme)
Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
4 (Severna Irska, Otok Man in Les in lubje iglavcev ter
Kugelan
Jersey) rastline (ne seme in plod)
Abies, Larix, Picea, Pinus .
in Pseudotsuga, visoke več
kakor 3 m
Gilpinia hercyniae (Hartig) Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
5 (Severna Irska, Otok Man in Rastline Picea za saditev,
Jersey) razen semena
Globodera pallida (Stone) Latvija, Slovenija, Slovaška,
6 Finska Krompirjevi gomolji Solanum
Behrens
tuberosum
Gonipterus scutellatus Gyll Grčija, Portugalska (Azori)
7 Rastline Eucalyptus (ne
plodovi in seme)
Ips amitinus Eichhof Irska, Grčija, Francija (Korzika), Les in lubje iglavcev ter
8 Združeno kraljestvo
rastline (ne seme in plod)
Abies, Larix, Picea, Pinus,
visoke več kakor 3 m
Ips cembrae Heer Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
9 (Severna Irska in Otok Man) Les in lubje iglavcev ter
Abies, Larix, Picea, Pinus in
Pseudotsuga, visoke več
kakor 3 m
Ips duplicatus Sahlberg Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
10 Les in lubje iglavcev ter
Ips sexdentatus Boerner Irska, Ciper, Združeno kraljestvo
11 (Severna Irska in Otok Man) Les in lubje iglavcev ter
Ips typographus Heer Irska, Združeno kraljestvo
12 Les in lubje iglavcev ter

229

DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES – varovana območja

2000/29)
Abies, Larix, Picea, Pinus in
Pseudotsuga, visoke več
kakor 3 m
Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka),
13 Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Krompir in drugi razhudniki
Say
Madeira), Finska (okrožja Ĺland,
Hĺme, Kymi, Pirkanmaa,
Satakunta, Turku, Uusimaa),
Švedska (okraji Blekinge, Gotland,
Halland, Kalmar in Skĺne),
Združeno kraljestvo
Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo
14 (Severna Irska)
(Kaltenbach)
Sternochetus mangiferae Španija (Granada in Malaga),
15 Portugalska (Alentejo, Algarve in Seme Mangifera spp.
Fabricius
Madeira)

(b) Bakterije
Curtobacterium Grčija, Španija, Portugalska
1
flaccumfaciens pv.
flaccumfaciens (Hedges)
Col.
Erwinia amylovora (Burr.) — Estonija, Španija, Francija Rastline in kaljiv pelod za
2 (Korzika), Italija (Abruzzo,
Winsl. et al. opraševanje: Amelanchier
Basilicata, Kalabrija, Campania,
Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Med.,
Ligurija, Marche, Molise, Chaenomeles Lindl.,
Piedmont, Sardinija, Sicilija, Cotoneaster
Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta),
Ehrh., Crataegus L.,
Latvija, Portugalska, Finska,
Združeno kraljestvo (Severna Cydonia
Irska, Otok Man in Kanalski otoki), Mill., Eriobotrya Lindl.,
— in do 31. marca 2010 Irska, Malus
Italija (Apúlia, Emilia-Romagna
Mill., Mespilus L., Photinia
(pokrajini Parma in Piacenza),
Lombardija (razen pokrajine davidiana (Dcne.) Cardot,
Mantua), Benečija (razen pokrajine Pyracantha Roem., Pyrus L.
Rovigo, občin Castelbaldo, in
Barbona, Piacenza d’Adige,
Vescovana, S. Urbano, Boara Sorbus L. razen plodov in
Pisani, Masi v pokrajini Padova in semena
območja južno od avtoceste A4 v
pokrajini Verona)), Litva, Od 15. marca do 30. junija,
Slovenija (razen gorenjske,
koroške, mariborske in
čebelji panji
notranjske regije), Slovaška
(razen občin Blahová, Horné Mýto
in Okoč (okrožje Dunajská Streda),
Hronovce in Hronské Kľačany
(okrožje Levice), Málinec (okrožje
Poltár), Hrhov (okrožje Rožňav),
Veľké Ripňany (okrožje
Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý
Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje
Trebišov))
— in do 31. marca 2009 Avstrija
(Burgenland, Koroška, Spodnja
Avstrija, Tirolska (upravna enota
Lienz), Štajerska, Dunaj)
(c) Glive

Cryphonectria parasitica Češka, Irska, Grčija (Kreta in
01 Lezbos), Švedska in Združeno Les in izolirano lubje
(Murrill) Barr
kraljestvo (razen Otoka Man) kostanja Castanea Mill.
Glomerella gossypii Grčija
1 Seme Gossypium spp.
Edgerton

230


2000/29)
Gremmeniella abietina Irska, Združeno kraljestvo
2 (Severna Irska) Rastline za saditev (ne
Morelet
seme) Abies, Larix, Picea,
Pinus in Pseudotsuga
Hypoxylon mammatum Irska, Združeno kraljestvo
3 (Severna Irska)
(Wahl.) J Miller

Rizomanija – virus Beet Irska, Francija (Bretanja), Semenski in jedilni krompir,
1 Portugalska (Azori), Finska,
necrotic yellow vein rastline Allium porrum,
Združeno kraljestvo (Severna
Irska) Apium, Beta, Brassica
napus, Brassica rapa,
Daucus, Beta vulgaris za
saditev (tudi seme),
pesa za industrijsko
predelavo, zemlja pese in
nesterilizirani odpadki pese,
rabljeni kmetijski stroji
Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska
2
Virus Citrus tristeza Grčija, Francija (Korzika), Malta, Plodovi Citrus L., Fortunella
3 Portugalska (razen Madeire)
(evropski sevi) Swingle, Poncirus Raf. in
njihovi hibridi
Fitoplazma Grapevine Češka (do 31. marca 2009),
4 Rastline Vitis , razen plodov
flavescence dorée MLO Francija (Alzacija, Champagne-
in semen.
Ardenne in Lorena) (do31. marca
2009), Italija (Bazilikata) (do 31.
marca 2009)

231

DODATEK 3 - RASTLINE

Dodatek 3:

Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati
rastlinski potni list (uradna etiketa in spremni dokument) po Zakonu
o zdravstvenem varstvu rastlin oz. etiketa dobavitelja in potrdilo
dobavitelja za standardni material ali uradne etikete za uradno
potrjen material po zakonu o semenskem materialu kmetijskih
rastlin.

(razen za varovana območja, kjer je seznam samo za Slovenijo; vir - Priročnik
fitosanitarne inšpekcije IRSKGH)

ETIKETA / POTRD.
RASTLINSKI POTNI LIST (uradna etiketa)
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
Rastline, ukoreninjen Seme in Čebulice in razmnoževa
namenjene Plodovi s Sadilni in
razen e ali sprijete čebulice, koreni, lni material
za saditev peclji in razmnoževa
plodov in ali združene namenjene namenjeni (velja za
razen listi lni material
semena z rastnim za saditev za saditev okrasne
semena
substratom rastline)
Abies Mill. (jelka) □ ♦OKR
Allium ascalonicum L.
□ □ ♦ZEL
(šalotka)
Allium cepa L. (čebula) □ □ / ♦ZEL ♦ZEL
Allium fistulosum L. ZEL
□ ♦
(zimski luk)
Allium porrum L. (por) □ ♦ZEL ♦ZEL
Allium sativum L. ZEL
□ ♦
(česen)
Allium schoenoprasum
□ □
L. (drobnjak)
2
Amelanchier Med. ■ / OKR
♦
(šmarna hrušica) ZPb2
Anthriscus cerefolium
□ ♦ZEL ♦ZEL
(L.) Hoffm. (krebuljica)
Apium graveolens L.
ZEL
(listnata ali gomoljna □ ♦ ♦ZEL
zelena)
Asparagus officinalis L.
ZEL
(navadni beluš, □ ♦ ♦ZEL
špargelj)
Araceae □ ♦OKR
Argyranthemum spp. □ ♦OKR
Aster spp. (atre, OKR
□ ♦
nebine)
Beta vulgaris L. ■2
Beta vulgaris L. var.
vulgaris (mangold) 2 ZEL
■ ZEL ♦
Beta vulgaris L. var. ♦
sonditiva Alef. (rdeča
pesa)
Brassica spp. □ ♦OKR
Brassica oleracea L.
convar. acephala (CD)
□ ♦ZEL
Alef. var. sabellica L.
(kodrolistni ohrovt)

232


ETIKETA / POTRD.
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
semena
- convar. botrytis (L.)
Alef var. botrytis L.
(cvetača)
- convar. botrytis (L.)
Alef var. cvmosa Duch
(brokoli) ZEL
- convar. oleracea var. ♦
gemmifera DC (brstični
ohrovt)
- convar. capitata (L.)
Alef. var. sabauda L.
(ohrovt)
Alef. var. alba DC (belo
zelje)

Alef. var. rubra DC
(rdeče zelje)

Brassica oleracea L.
convar. acephala (DC.)
Alef. var. gongylodes
(kolerabica)
Brassica pekinensis □ ♦ZEL ♦ZEL
(Lour.) Rupr. (kitajski
kap.)
Brassica rapa L.
var.rapa (strniščna
repa)
Camassia Lindl. □ ♦OKR
Camellia ■ ♦OKR
Capsicum annuum L. ZEL
□ ♦ ♦ZEL ♦OKR
(paprika)
Castanea Mill. (kostanj) ■ ♦OKR
Castanea sativa Mill.
■ ♦SAD ♦OKR
(domači kostanj)
2
Chaenomeles Lindl. ■/ ♦OKR
(japonska kutina) ZPb2
Chicorium endivia L.
□ ♦ZEL ♦ZEL
(endivjia)
Chicorium intybus L. ZEL
□ ♦ ♦ZEL
(radič korenasti, Witlof)
Chionodoxa Boiss. □ ♦OKR
Citrullus lanatus
(Thunb.) Matsum. Et □ ♦ZEL ♦ZEL
Nakai (lubenica)
Citrus L. in njihovi
■ ■ ♦SAD ♦OKR
hibridi (citrusi)
Corylus avelana L.
♦SAD ♦OKR
(navadna leska)
2
Cotoneaster Ehrh ■/ ♦OKR
(panešplja) ZPb2
Crataegus L. (beli trn, ■2/ ♦OKR
glog) ZPb2

233


ETIKETA / POTRD.
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
semena
Crocus flavus Weston OKR
□ □ ♦
'Golden Yellow
Cucumis spp. □
Cucumis melo L.
(melona) ZEL
□ ♦ ♦ZEL
Cucumis sativus L.
(navadna kumara)
Cucurbita maxima L.
Dushesne (navadna □ ♦ZEL ♦ZEL
buča)
Cucurbita pepo L.
(vrtna buča, cukini, □ ♦ZEL ♦ZEL
oljna buča)
Cydonia oblonga Mill ■2/ SAD OKR
♦ / ♦c ♦
(kutina) ZPb2
Cynaria cardunculus L.
□ ♦ZEL ♦ZEL
(kardij)
Cynaria scoymus
□ ♦ZEL
(artičoka)
Dendranthema (DC.)
□ ♦OKR
Des Moul. (krizantema)
Dianthus L. in hibridi OKR
□ ♦
(nagelj)
Daucus carota L.
□ ♦ZEL ♦ZEL
(navadno korenje)
2
Eriobotrya Lindl. ■/ ♦OKR
(japonska nešplja) ZPb2
Exacum spp. □ ♦OKR
Ficus carica L.
(navadni smokovec, ♦SAD
figovec)
Foeniculum vulgare
Miller (navadni □ ♦ZEL ♦ZEL
komarček)
Fortunella Swingle in
njihovi hibridi (kumkvat)
Fragaria L. (vrtni SAD
□ ♦ ♦OKR
jagodnjak)
Galanthus L. □ ♦OKR
Galtonia candicans
□ ♦OKR
(Baker) Decne
Gerbera Cass. □ ♦OKR
Gladiolus callianthus
Marais
Gladiolus colvillei
Sweet
□ □
Gladiolus nanus hort.
OKR
Gladiolus ramosus hort ♦
Gladiolus tubergenii
hort.
Gypsophila L. □ ♦OKR
POL
Helianthus annus L. □ □♦ ♦OKR
Humulus lupulus L. ■2 ♦c
Hyacinthus L. □ □ ♦OKR

234


ETIKETA / POTRD.
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
semena
Impatiens L. (vse vrste
OKR
novogvinejskih □ ♦
križancev)
Iris L. □ □ ♦OKR
Ismene Herbert □ □ ♦OKR
Juglans regia L.
♦SAD
(navadni oreh)
Lactuca spp. □
Lactuca sativa L. ZEL
□ ♦ ♦ZEL
(solata)
Larix Mill. □ ♦OKR
Leucanthemum L. □ ♦OKR
Lupinus L. □ ♦OKR
Lycopersicon
lycopersicon (L.)
□ □♦ZEL ♦ZEL
Karsten ex Farw.
(paradižnik)
■2/ ♦SAD / ♦c OKR
Malus Mill. (jablana) ♦
ZPb2
OKR
Marantaceae □ ♦
POL
Medicago sativa L. □♦
2
■/
Mespilus L. (nešplja) ♦OKR
ZPb2
Musaceae □ ♦OKR
Muscari Miller □ □ ♦OKR
Narcissus L. □ □ ♦OKR
Olea europea L. (oljka) ♦SAD
Ornithogalum L. □ ♦OKR
Pelargonium L'Herit. ex OKR
□ ♦
Ait. (pelargonija)
Persea spp. □ ♦OKR
ZEL
Petroselinum crispum ♦
(Mill.) Nyman ex A.W. □ ♦ZEL
Hill (pravi peteršilj)
Phaseolus coccineus L. □ □♦ZEL
♦ZEL
(turški fižol)
Phaseolus vulgaris L. □ □♦ZEL
♦ZEL
(navadni fižol)
Photinia davidiana ■2 / OKR
♦
(Dcne.) Cardol (fotinija) ZPb2
Picea A. Dietr. OKR
□ ♦
(smreka)
Pinus L. (bor) □ ♦OKR
Platanus L. □ ♦OKR
Pisum sativum (razen
krmnega graha; □ ♦ZEL ♦ZEL
navadni grah)
Pistacia vera L. (prava SAD
♦
pistacija)
Poncirus Raf. in njihovi
križanci (citronovec)
Populus L. (topol) □ ♦OKR

235


ETIKETA / POTRD.
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
semena
Prunus L. razen P.
laurocerasus L. in P. ■2 ♦OKR
lusitanica L.
Prunus amygdalus 2 SAD
■ ♦ / ♦c
Batsch (mandljevec)
Prunus armeniaca L.
(marelica)
Prunus avium (L) L.
(češnja)
Prunus cerasus L.
(višnja)
SAD
Prunus domestica L. ♦ / ♦c
2
(sliva, češplja) ■
Prunus persica (L.)
Batsch (breskev,
nektarina)
Prunus salicinia Lindley
(kitajsko-japonska
sliva)
Prunus laurocerasus L. □ ♦OKR
Prunus lusitanica L. □ ♦OKR
Pseudotsuga Carr. □ ♦OKR
Puschkinia Adams □ ♦OKR
Pyracantha Roem. ■2/ ♦OKR
(ognejeni trn) ZPb2
■2/ ♦SAD / ♦c OKR
Pyrus L. (hruška) ♦
ZPb2
Quercus L. □ ♦OKR
Raphanus sativus L.
(vrtna redkev ali □ ♦ZEL ♦ZEL
redkvica)
Rheum spp.
□ ♦ZEL
(rabarbara)
Rhododendron spp. ■ ♦OKR
SAD
Ribes L. (ribezi) ♦
Rubus L (robida, SAD
□ ♦ ♦OKR
malina)
Scilla L. □ ♦OKR
Scorzonera hispanica
□ ♦ZEL ♦ZEL
L. (črni koren)
Solanum melonega L.
□ ♦ZEL ♦ZEL
(jajčevec)
Solanaceae (razen
tistih, ki oblikujejo □ ♦OKR
stolone ali gomolje)
Solanum L. in njihovi
križanci (ki oblikujejo
■2 ■ ♦OKR
stolone ali gomolje) za
saditev
Solanum tuberosum L. ■2 /
♦c
(krompir) ZPa6
Sorbus L. (jerebika, ■2/ OKR
♦
skorš) ZPb2

236


ETIKETA / POTRD.
DOBAVITELJA

Rastline, Samo
Rastline
semena
Sorbus L. (jerebika, 2
■/ OKR
skorš) razen S. ♦
ZPb2
intermedia
Spinacia L. □
Spinacia oleracea L. ZEL
□ ♦ ♦ZEL
(špinača)
Strelitziaceae □ ♦OKR
Tanacetum L. □ ♦OKR
Tigridia Juss. □ ♦OKR
Tsuga Carr. □ ♦OKR
Tulipa L. □ ♦OKR
Vaccinium L. SAD
♦
(borovnica)
Valerianella locusta (L.)
Laterr. (navadni □ ♦ZEL ♦ZEL
motovilec)
Verbena L. □ ♦OKR
Viburnum spp. ■ ♦OKR
Vicia faba L. (bob) □ ♦ZEL ♦ZEL ♦OKR
VT OKR
Vitis L. ■2 ♦ / ♦c ♦
Vse ostale zelnate
rastline, razen □ ♦OKR
Gramineae (trave)
Vse ostale okrasne OKR
♦
rastline
Zea mays (koruza
pokovka in sladka ♦ZEL
koruza)

Legenda:
■ RPL za vsako premeščanje do končnih prejemnikov
□ RPL za vsako premeščanje do tržnih pridelovalcev
■2 posebna namestitev RPL – RPL nameščen na vsako posamezno rastlino ali sveženj
oz. na najmanjšo enoto pakiranja namenjeno prodaji na drobno
♦SAD Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za sadne rastline
♦OKR Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za okrasne rastline
♦ZEL Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za zelenjadnice
♦VT Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za vinsko trto
♦POL Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za poljščine
♦c Uradna etiketa, pridelano po certifikacijski shemi
ZPb2 Varovano območje za Erwinia amylovora
ZPa6 Varovano območje za Globodera pallida (Stone) Behrens

237

DODATEK 4 – RASTLINE IN ŠKODLJIVI ORGANIZMI

DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih
organizmov iz prilog Direktive 2000/29EGS in
pomembenjših nekarantenskih reguliranih škodljivih
organizmov
Gostiteljske rastline Škodljivi organizmi Priloga Status v
Sloveniji
a) sadne rastline

Žuželke
Citrus, Fortunella, Circulifer haematoceps II A 2 Ni navzoč
Poncirus in njihovi Circulifer tenellus
križanci

Castanea crenata, Dryocosmus kuriphilus Odločba Omejeno
Castanea dentate, 2006/464/ES navzoč v
Castanea mollissima, zahodni
Castanea sativa Sloveniji
Quadraspidiotus perniciosus ni karantenski Navzoč
Popilia japonica IA2 Ni navzoč
Citrus, Fortunella, Parasaissetia nigra II A 2* Ni navzoč
Poncirus in njihovi
križanci
Rhagoletis cingulata IA1 Navzoča
Rhagoletis completa IA1 Omejeno
navzoča
pršice
Citrus, Fortunella, Eutetranychus orientalis II A 2 Ni navzoč
Poncirus in njihovi
križanci
ogorčice
Fragaria L. Aphelenchoides besseyi II A 2 Ni navzoč

bakterije:
Amelanchier, Erwinia amylovora II A 2 Omejeno
Chaenomeles, navzoča,
Cotoneaster, Crataegus, uradno
Cydonia, Eriobotrya, potrjeno
Malus, Mespilus, Photinia
davidiana, Pyracantha,
Pyrus, Sorbus razen
Sorbus intermedia) in
Stranvesia
Fragaria Xanthomonas fragariae II A 2 Omejeno
navzoča
Prunus Xanthomonas campestris pv. II A 2 Navzoča
pruni
Prunus persica, Prunus Pseudomonas syringae pv. II A 2 Omejneo
persica var. nectarina persicae navzoč
Citrus, Fortunella, Xanthomonas campestris (vsi soji, II A 1 Ni navzoč
Poncirus in njihovi patogeni za Citrus)
križanci

glive:
Fragaria. Phytophthora fragariae var. II A 2 Navzoč

*
Doslej Saissetia nigra, urvrščena v prilogo II A 1, s spremembo Direktive 2000/29/ES bo
uvrščena kot Parasaissetia nigra v prilogo II A 2.

238


fragariae
Colletotrichum acutatum Navzoč
Castanea Cryphonectria parasitica II A 2 Navzoč,
razširjen
Citrus, Fortunella, Phoma tracheiphila II A 2
Poncirus in njihovi Guignardia citricarpa (vsi soji, II A 1
križanci patogeni za Citrus) Ni navzoč
virusi in virusom podobni
organizmi
Fragaria sp. virus Arabis mosaic II A 2 Omejeno
virus Raspberry ringspot navzoči
virus Strawberry crincle
virus Strawberry latent ringspot
virus Strawberry mild yellow edge
virus Tomato black ring
Rubus. virus Arabis mosaic II A 2 Omejeno
virus Raspberry ringspot navzoči
virus Strawberry latent ringspot
virus Tomato black ring
Prunus virus Plum pox II A 2 Navzoč
Citrus, Fortunella, virus Citrus tristeza (evropski II A 2 Niso nazoči
Poncirus in njihovi izolati)
križanci virus Citrus enation woody-gall
Spiroplasma citri
fitoplazma apple proliferation IA2 Navzoč
fitoplazma Pear decline IA2 Navzoč
Prunus virus Plum pox II A 2, Pravilnik Navzoč
fitoplazma Apricot chlorotic leafroll I A2 Navzoč
(fitoplazma European stone fruit Pravilnik
yellows)
b) vinska trta ogorčice
Longidorus spp. Omejeno
navzoč
Xiphinema spp. Omejeno
navzoč
žuželke
Vitis Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) II A 2 Navzoča
bakterije
Vitis Xylophilus ampelinus II A 2 Omejeno
(Panagopoulos) Willems et al. navzoč
Agrobacterium vitis ni karantenski Omejeno
navzoč
organizmi
fitoplazma Grapevine flavescence II A 2 Omejeno
dorée MLO navzoč, v
postopku
eradikacije
fitoplazma Bois noir Ni karantenski Navzoč

virus Grapevine fanleaf Ni karantenski
virus Arabis mosaic Ni karantenski
za vinsko trto
virus Grapevine leafroll 1 in 3 Ni karantenski
virus Grapevine fleck Ni karantenski
virus Grapevine rupestris stem Ni karantenski
pitting
Virus Raspberry bushy dwarf Ni karantenski
virus Alfalfa mosaic Ni karantenski

239


virus Bratislava mosaic Ni karantenski
c) krompir, hmelj in
druge poljščine
ogorčice
Globodera pallida IA2 Ni navzoč,
Globodera rostochiensis uradno
Meloidogyne chitwoodi potrjeno
Meloidogyne fallax
Solanum tuberosum Ditylenchus destructor Thorne II A 2 Ni navzoč
Medicago sativa L. Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev II A 2 Navzoč
Žuželke
Solanum tuberosum Leptinotarsa decemlineata Say IB Navzoč
Scrobipalpopsis solanivora predlog: II A 1*
Solanaceae Helicoverpa (Heliothis) armigera II A 2 Navzoč
bakterije
krompir (Solanum Clavibacter michiganensis (Smith) IA2 Ni navzoč,
tuberosum L.) Davis et al. ssp. sepedonicus uradno
(Spieckermann et Kotthoff) Davis potrjeno
et al.
Pseudomonas/Ralstonia
solanacearum (Smith)Smith
krompir Erwinia carotovora subsp. nekarantenski
atroseptica
krompir Erwinia carotovora subsp. nekarantenski
carotovora
krompir Erwinia chrysantemi nekarantenski
Medicago sativa L. Clavibacter michiganensis ssp. II A 2 Ni navzoč
insidiosus (Mc Culloch) Davis et
al.
glive
Helianthus annuus L. Plasmopara halstedii (Farlow) II A 2 Navzoča
Ber. in de Toni
Humulus lupulus L. Verticilum albo-atrum Reinke in II A 2 Navzoč v
(hmelj) Berthold Savinjski
Verticilium dahliae Klebahn dolini, pod
uradnim
nadzorom
Synchytrium endobioticum IA2 Ni navzoč,
eradiciran
organizmi
Solanum tuberosum L., virus Tomato spotted wilt II A 2 Navzoč v
Nicotiana tabacum L., zavarovanih
prostorih
Beta vulgaris L. virus Beet leaf curl II A 2 Ni navzoč
Solanaceae fitoplazma Potato stolbur II A 2 Ni navzoča
Beta vulgaris Virus Beet necrotic yellow vein I.B Navzoča,
razširjena
Pelargonium line pattern Ni karantenski
virus Apple mosaic; serotip I in H Ni karantenski
virus Hop mosaic Ni karantenski
virus Hop latent Ni karantenski
virus Arabis mosaic Ni karantenski
Arabis mosaic virus; serotip H Ni karantenski
viroid Hop latent Ni karantenski
Solanum tuberosum virusi: težki in blagi mozaik, Niso
črtavost karantenski

*
predlog je bil potrjen na sestanku Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin

240


d) zelenjava in okrasne
zelnate rastline
ogorčice
Globodera pallida IA2 Ni navzoč,
Globodera rostochiensis uradno
Meloidogyne chitwoodi potrjeno
Meloidogyne fallax
Araceae, Marantaceae, Radopholus similis (Cobb) Thorne II A 2 Ni navzoč,
Musaceae, Persea spp., uradno
Strelitziaceae potrjeno
Crocus L., Gladiolus Ditylenchus destructor Thorne II A 2 Ni navzoč
Tourn. ex L., Gladiolus
callianthus Marais,
Gladiolus colvillei Sweet,
Gladiolus nanus hort
Gladiolus ramosus hort.,
Gladiolus tubergenii hort.,
Hyacinthus L.. Iris L.,
Trigridia Huss., Tulipa L.
Allium ascalonicum L., Diylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev II A 2
Allium cepa L., Allium
schoenoprasum :., Allium
porrum L.
Camassia Lindl.,
Chionodoxa Boiss.,
Crocus flavus Weston
»Golden Yellow«,
Galanthus L., Galtonia
candicans (Baker) Decne,
Hyacinthus L., Ismene
Herbert, Muscari Miller,
Narcissus L.,
Ornithogalum L.,
Puschkinia Adams. Scilla
L., Tulipa L.
Žuželke
Fuchsia Aculops fuchsiae II A 1 Ni nazoč
Bemisia tabaci(neevropske IA1 Ni navzoč
populacije)
Dianthus Cacoeccimorpha pronubana Direktiva Navzoč
74/647/EGS
Dianthus, Dendranthema, Helicoverpa (Heliothis) armigera II A 2 Navzoča
Pelargonium, Solanaceae
Dianthus, Dendranthema, Spodoptera lilttoralis
Pelargonium
Thrips palmi IA1 Ni navzoč
pršice
Aculops fuchsiae II A 1 Ni navzoč
bakterije
Lycopersicon Clavibacter michiganensis ssp. II A 2 Navzoč v
lycopersicon michiganensis zavarovanih
prostorih
Phaseolus Xanthomonas campestris pv. II A 2 Navzoč
phaseoli
Lycopersicon esculentum Xanthomonas campestris pv. II A 2 Navzoča
. (Lycopersicon vesicatoria
lycopersicum)
Capsicum spp.
Dianthus Erwinia chrysanhtemi pv. II A 2 Navzoča
dianthicola

241


Pseudomonas caryophylli
glive
Dendrathema Didymella ligulicola II A 2 Navzoča v
Puccinia horiana zavarovanih
prostorih
Dianthus Phialophora cinerescens II A 2
Helianthus annuus Plasmopara halstedii II A 2 Navzoča
organizmi
Apium graveolens, virus Tomato spotted wilt II A 2 Omejeno
Capsicum annuum, navzoč
Cucumis melo,
Lactuca sativa,
Lycopersicon
lycopersicum
Solanum melongena.
Dendrathema
Impatiens (vse vrste
novogvinejskih hibridov)
Dendrathema viroid Chrysanthemum stunt II A 2 Ni navzoč
Lycopersicon virus Tomato yellow leaf curl II A 2 Ni navzoč
lycopersicum
Brugmansia, Solanum viroid Potato spindle tuber I A 1, Odločba Prehoden
jasminoides Komisije (2005), pod
2007/410/ES eradikacijo
Lycopersicon virus pepino mosaic Odločba Ni navzoč,
lycopersicum Komisije uradno
2004/200/ES potrjeno
Dendrathema, virus Chysanthemum stem Predlog II A 1 Prehoden
Lycopersicon necrosis (2002),
lycopersicum eradiciran
e) lesnate okrasne in
gozdne rastline
ogorčice:
Bursaphelenchus xylophilus II A 1, Odločba Ni navzoč,
2006/133 s uradno
spremembami potrjeno
žuželke:
Dryocosmus kuriphilus Odločba Omejeno
2006/464/ES, navzoč
Pravilnik
Phytophthora ramorum Odločba Eradiciran
2002/757/ES s
spremembami
Rhizoecus hibisci IA2
Anoplophora chinensis I A 1, Odločba Ni navzoč
Komisije
Anoplophora glabripennis I A1 Ni navzoč
Fraxinus, Juglans, Ulmus, Agrilus planipennis predlog: Ni navzoč
Pterocarya iz Kanade, uvrstitev na II A
Kitajske, Japonske, 1
Mongolije, Republike
Koreje, Rusije, Tajvana in
ZDA
Dendrolimus sibiricus predlog za Ni navzoč
uvrstitev na I A
1
Brahea, Butia, Paysandisia archon predlog za Prehoden,
Chamaerops., Jubaea, uvrstitev na II A najden prvič

242


Livistona, Phoenix, Sabal, 2 v 2008
Syagrus., Trachycarpus.,
Trithrinax, Washingtonia
Areca catechu, Arenga Rhynchophorus ferrugineus Odločba Ni navzoč
pinnata, Borassus Komisije
flabellifer, Brahea armata, 2007/365/ES
Butia capitata, Calamus
merillii, Caryota maxima,
Caryota cumingii,
Chamaerops humilis,
Cocos nucifera, Corypha
gebanga, Corypha elata,
Elaeis guineensis,
Livistona australis,
Livistona decipiens,
Metroxylon sagu,
Oreodoxa regia, Phoenix
canariensis, Phoenix
dactylifera, Phoenix
theophrasti, Phoenix
sylvestris, Sabal
umbraculifera,
Trachycarpus fortunei in
Washingtonia spp
bakterije:
Amelanchier, Erwinia amylovora II A 2 Omejeno
Chaenomeles, navzoč
Cotoneaster, Crataegus,
Cydonia, Eriobotrya,
Malus, Mespilus, Photinia
davidiana, Pyracantha,
Pyrus, Sorbus (razen
Sorbus intermedia),
Stranvaesia
glive
Castanea, Quercus Cryphonectria parasitica II A 2 Navzoč,
razširjen
Platanus Ceratocystis fimbriata f.spp. II A 2 Ni navzoča
platani
Melampsora medusae IA2 Ni navzoča
Phytophthora ramorum Odločba Eradiciran
Komisije
2002/757/ES s
spremembami
Pinus Scrirrchia pini II A 2 Navzoč
Scirrhia acicola II A 1 Ni navzoč
Pinus, Pseudotsuga Giberella circinata Odločba Ni navzoč
menziesii Komisije
2007/433/ES

243


Standardni izrazi (ISPM 8), ki jih uporabljamo pri mednarodnem poročanju o statusu
škodljivih organizmov v Sloveniji:

Kategorije odsotnosti škodljivega Categories of pest absence
organizma

Ni navzoč, ni zapisov o najdbah Absent, no HO record;
Ni navzoč, izkoreninjen Absent, HO eradicated;
Ni navzoč, ni več najdb Absent, no longer present;
Ni navzoč, zapis o najdbi ni veljaven Absent, HO record invalid
Ni navzoč, samo prestrežen Absent, intercepted only
Ni navzoč, nezanesljivi zapisi o najdbah Absent: pest records unreliable

Kategorije navzočnosti škodljivega Categories of pest presence
organizma*

Navzoč: v vseh delih Slovenije Present: in all parts of the area
Navzoč: samo v nekaterih območjih Slovenije Present: only in some areas
Navzoč: razen v določenih neokuženih Present: except in specified pest free
območjih Slovenije areas
Navzoč: v vseh delih Slovenije, kjer Present: in all parts of the area where
pridelujejo gostiteljske rastline host crop(s) are grown
Navzoč: samo v nekaterih delih Slovenije, Present: only in some areas where host
kjer pridelujejo gostiteljske rastline crop(s) are grown
Navzoč: samo v pokriti pridelavi Present: only in protected cultivation
Navzoč: sezonsko Present: seasonally
Navzoč: a pod nadzorom Present: but managed
Navzoč: predmet uradnega obvladovanja Present: subject to official control
Navzoč: majhna zastopanost Present: at low prevalence

Kategorije prehodnosti škodljivega Categories of pest transience
organizma

Prehoden: brez ukrepov Transient: non-actionable
Prehoden: ukrepi, pod stalnim nadzorom Transient: actionable, under surveillance
Prehoden: ukrepi, v postopku izkoreninjenja Transient: actionable, under eradication

*Kategorije so prirejene po ISPM No. 8 v Delovni skupini za revizijo prilog direktive 2000/29/ES.

244

Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009

DODATEK 5 - Pooblaščeni laboratoriji za diagnostiko rastlinskih bolezni in škodljivcev

USTANOVA Strokovnjaki TEL / FAX Škodljivi organizmi
Determinacija, posvetovanje
ENTOMOLOŠKI LABORATORIJ
KGZS, KMETIJSKO GOZDARSKI mag. Gabrijel SELJAK* 05/335 12 00 THYSANOPTERA - resarji; DIPTERA
ZAVOD NOVA GORICA gabrijel.seljak@kvz-ng.si (centrala) (Tephritidae - plodove muhe, Agromyzidae -
Pri hrastu 18 Stanislav Gomboc* 05/335 12 13 listne zavtalke); HEMIPTERA –
5000 Nova Gorica stane.gomboc@gov.si fax: 05/ 302 73 12 (Auchenorrhyncha – škržatki, Psylloidea –
bolšice, Aleyrodoidea- ščitkarji, Coccoidea –
kaparji); ACARINA – pršice (Tetranychidae -
pršice prelke, Eriophyidae – pršice šiškarice).
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE doc. dr. Gregor UREK 01/280 52 62
Hacquetova 17 mag. Špela MODIC fax: 01/280 52 55 Aphididae, Coleoptera, zlasti Diabrotica virgifera
1000 Ljubljana spela.modic@kis.si virgifera
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA doc.dr. Stanislav TRDAN* 01/423 11 61
Oddelek za Agronomijo fax: 01/ 423 10 88 žuželke iz reda Lepidoptera, Coleoptera,
Jamnikarjeva 101 nekaterih vrst iz reda Homoptera ter skladiščnih
1000 Ljubljana Stanislav Gomboc* škodljivcev
stane.gomboc@gov.si 041 741 906
GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Večna pot 2 dr. Dušan JURC fax: 01/257 35 89
1000 Ljubljana dusan.jurc@gozdis.si 01 2007838
BF – ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN dr. Maja JURC 01/423 11 61 Škodljive žuželke v gozdovih, zlasti
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE maja.jurc@bf.uni-lj.si Cerambycidae (Anoplophora spp., Monochamus
Večna pot 83 spp.), Scolytidae in Curculionidae (Pissodes spp.)
1000 Ljubljana
NEMATOLOŠKI LABORATORIJ
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE doc.dr. Gregor UREK 01/280 52 62 Ogorčice, zlasti Globodera spp., Bursaphelenchus
Hacquetova 17 dr. Saša ŠIRCA fax: 01/280 52 55 xylophilus Ditylenchus dipsaci, Xiphinema
1000 Ljubljana gregor.urek@kis.si americanum, X. index, Meloidogyne chitwoodi, M
sasa.sirca@kis.si fallax, Aphelenchoides besseyi
BAKTERIOLOŠKI LABORATORIJ
NACIONALNI INŠTITUT ZA prof. dr. Maja RAVNIKAR 059 232 801 Karantenske bakterije in fitoplazme
BIOLOGIJO dr. Tanja DREO VIRUSI, VIROIDI (okrasne rastline, vrtnine)
059 232 809
Večna pot 111 maja.ravnikar@nib.si
1000 Ljubljana tanja.dreo@nib.si 059 232 806
fax: 01/427 38 47

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Igor ZIDARIČ 01/280 52 62 Erwinia amylovora in druge bakterioze
Hacquetova 17 igor.zidaric@kis.si fax: 01/280 52 55
1000 Ljubljana

245

DODATEK 5 - Pooblaščeni laboratoriji za diagnostiko rastlinskih bolezni in škodljivcev

VIROLOŠKI LABORATORIJ

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE dr. Mojca MARN VIRŠČEK 01/280 52 62
Hacquetova 17 dr. Irena MAVRIČ fax: 01/280 52 55 VIRUSI, VIROIDI (sadno drevje, vinska trta,
1000 Ljubljana mojca.marn@kis.si poljščine)
irena.mavric@kis.si

NACIONALNI INŠTITUT ZA prof. dr. Maja RAVNIKAR 059 232 801 Determinacija, posvetovanje:
BIOLOGIJO dr. Tanja DREO VIRUSI okrasnih rastlin in vrtnin Chrysanthemum
059 232 809
CENTER PLANTA dr. Maruša POMPE-NOVAK stunt viroid
Večna pot 111 Nataša MEHLE 059 232 806 Vse fitoplazme
1000 Ljubljana dr. Jana BOBEN fax: 01/427 38 47
Ana MIHEVC labfito@nib.si

MIKOLOŠKI LABORATORIJ

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE dr. Alenka MUNDA 01/280 52 62 Determinacija, posvetovanje:
Hacquetova 17 Metka ŽERJAV fax: 01/280 52 55 Glive, zlasti Phytophthora ramorum, Monilinia
1000 Ljubljana alenka.munda@kis.si fructicola, Puccinia horiana, Didymella
metka.zerjav@kis.si ligulicola,Colletotrichum acutatum

INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN dr. Sebastjan RADIŠEK 03/712 16 00 Determinacija, posvetovanje:
PIVOVARSTVO SLOVENIJE (centrala) Glive, zlasti Verticillium albo-atrum
Oddelek za varstvo rastlin Sebastjan.Radisek@ihps.si 03/712 16 26 Verticillium dahliae
Cesta Žalskega tabora 2 fax: 03/712 16 20
SI-3310 Žalec
01/200 78 00 Determinacija, posvetovanje:
GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE dr. Dušan JURC fax: 01/257 35 89 Fitopatogene glive v gozdovih, zlasti
Večna pot 2 Dusan.jurc@gozdis.si 01 2007824 Phytophthora ramorum
1000 Ljubljana

246

Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski
pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega
naravnega rastja. Zato je v 170 državah, podpisnicah Konvencije o varstvu rastlin,
vzpostavljen sistem varstva pred vnosom in širjenjem rastlinskih bolezni in škodljivcev
z mednarodno trgovino. V priročniku je opisana ureditev stalnega nadzora karantenskih
škodljivih organizmov v Sloveniji kot članici Evropske unije in navezava na spremljanje
drugih škodljivih organizmov, ki so pri nas bolj poznani, saj se običajno pojavljajo v
kmetijstvu, hortikulturi in gozdarstvu.

Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji,
obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim
razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja
varstva rastlin in semenarstva pri uvozu ter sistemu rastlinskega potnega lista, ki
zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.

247

.

ZDRAVSTVENO varstvo rastlin : Sistem v Republiki Sloveniji kot
članici Evropske unije / [avtorji Mojca Celar, Vlasta Knapič, Erika Orešek,
Simona Mavsar, Primož Pajk; uredila Vlasta Knapič]. - Ljubljana : Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije,
Zastopa: Katarina Groznik, 2009

248

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

More Related Content

Viewers also liked

Similar to Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

More from Slovenian Plant Protection

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009