1. petek, 18. januarja 2013 PO SVETU zunanja@vecer.com 11
V Pakistanu se odpirajo vrata pekla
PETAR ILIĆ
Štirje samomorilski bombni napadi, v
katerih je bilo v mestu Kveta in dolini
Svat v samo enem dnevu ubitih naj-
manj 128 in ranjenih okoli 250 ljudi,
so v Pakistanu še dodatno zaostrili
in dolgoročno omajali odnose med
večinskimi suniti in manjšinskimi
šiiti. Militantna sunitska skupina La-
škar-e-Džhangvi (LeJ), ki je povezana
z upornimi talibani, je prevzela od-
govornost za samomorilska napada
v biljardnici v mestu Kveta, v katerih
je življenje izgubilo okoli sto šiitov,
medtem ko za napada na džamijo pri
mestu Mingore v dolini Svat na seve-
rovzhodu Pakistana, v katerem je bilo
22 ljudi ubitih, okoli 70 pa ranjenih,
krivijo talibane. V tem napadu je bilo
ubitih tudi 14 pakistanskih vojakov.
V bombnem napadu v mestu
Kveta so bili med igranjem biljarda
ubiti pripadniki šiitske skupnosti Ha-
zarov. Čeprav so Hazari ves čas žrtve
večinskih Paštunov, je bil to najbolj
krvavi napad nanje v zadnjem času.
Skupina Human Rights Watch je opo-
zorila, da je bilo v Pakistanu samo
lani ubitih več kot 400 šiitov. Zato
je predstavnik te skupine Ali Dajan
Hasan sporočil, da bodo pakistanske
oblasti, vojska in varnostne agencije
kmalu neizogibno tarča vsesplošnih
obsodb, če bodo še naprej tako ravno-
dušni glede napadov na šiite. Trenu-
tno so pakistanske oblasti na udaru
kritik svojcev ubitih. Ti so med tri-
dnevnim žalovanjem protestirali z
molitvami in ubitih niso hoteli takoj
pokopati, s čimer so namerno kršili
muslimanske zakone. Še posebno jih
je razjezila vest, da je premier pro-
vince Balučistan, katere prestolni-
ca je mesto Kveta, takoj po pokolu
odpotoval na zasebni obisk v Dubaj.
Svojci ubitih so sporočili, da mrtvih
ne bodo pokopali, dokler oblasti ne
bodo ukrepale proti organizaciji LeJ.
Kajum Čangezi, vodja hazarske
skupnosti v Kveti, je od pakistanske
vlade zahteval, da kaznuje odgovorne
za prelivanje krvi. Pakistanski premi-
er Radža Pervez Ašraf, zoper katerega
je sodišče dan kasneje vložilo nalog za
aretacijo, je obiskal lokalne starešine
in izrazil obžalovanje zaradi napada.
Predsednik države Asif Ali Zardari
pa je napovedal, da bo zvezna vlada
zamenjala balučistanskega premiera
Navaba Aslama Raisenia. Toda nihče
ni omenil morebitnega prijetja sno-
valcev tega grozljivega zločina. Šiiti
so tako še naprej brez vsakršne zašči-
te, medtem ko sektaška in ekstremi-
stična LeJ, ki šiite razglaša za islamske
krivoverce, vsaj za zdaj ostaja neka-
znovana.
Majhno upanje za razum in versko
spravo vlivajo miroljubni suniti, ki so
v Islamabadu, Karačiju, Lahoreju in
drugih večjih mestih izrazili globo-
ko obžalovanje zaradi pokola šiitov
v Kveti. Toda mnogi v Pakistanu, ki
so mu nekoč zaradi etnične pisanosti
pravili Muzej ras, so odškrnili vrata
pekla, od teroristov, raznih skrajne-
žev, zadrtih verskih sektašev, med
katerimi je tudi LeJ, ki bi radi pro-
vinco Balučistan, največjo od štirih
pakistanskih provinc, odcepili od
preostalega dela države, do naciona-
listov raznih barv, tujih plačancev,
pustolovcev, ki bi radi, da se Paki-
stan zaradi Kašmirja že četrtič zaple-
te v vojno z Indijo ali se zaradi ubitega
Osame bin Ladna spopade z ZDA, oz-
kosrčnih plemenskih starešin, gang-
sterskih klanov in prikritih lovcev na
pakistansko jedrsko orožje.
Morda bi razpustitev parlamen-
ta, ki naj bi se zgodila sredi marca,
in razpis predčasnih volitev ostala
v senci vsega tega, če se ne bi poja-
vil skrivnostni dr. Tahirul Kadri,
verski vodja nepolitične, nesekta-
ške in nevladne organizacije Tehrik-
i-Minhaj ul Quran (TMQ), ki se je po
več letih vrnil iz Kanade, da bi or-
ganiziral Pohod milijonov od Laho-
reja do Islamabada. Kadri je vodja
gibanja za zaščito Korana z več deset
tisoč privrženci, ki zahtevajo korenite
spremembe "fevdalnega in skorumpi-
ranega režima". Zahtevajo takojšnjo
vzpostavitev prehodne vlade kot no-
silke njihovih reformskih zamisli.
Mediji ga predstavljajo kot človeka,
ki bo "sredi zime prebudil pakistan-
sko pomlad" in prestolnico Islamabad
spremenil v kairski trg Tahrir. Čeprav
je ostri borec proti korupciji in zago-
vornik poštenih volitev, mnogi v pa-
kistanski vladi opozarjajo, da je bil v
Pakistan poslan, da bi preprečil vo-
litve, si prigrabil oblast, še preden
bo ljudstvo izrazilo svojo voljo, ter
morda celo podprl sile, ki bi izvedle
vojaški udar.
Poseljenost glede na versko pripadnost
Mešano: sunitsko-šiitsko
Šiiti
Suniti
Mešano: muslimani
in pripadniki drugih verstev
Kristjani, hinduisti in drugi
PandžabPandžabPandžabPandžab
Kiber
Paktunkva
BalučistanBalučistanBalučistanBalučistanBalučistan
SindSindSindSindSindSindSindSindSindSind
Pešavar
Gilgit
Lahore
Karači
Islamabad
Mingora
Miranšah
Keta
AFGANISTAN INDIJA
Nadzorna
linija
Severni
Vaziristan
PAKISTAN
Drugi
5 %
Suniti
75 %
Šiiti
20 %
190
mio.
Prebivalstvo
Četrtek
Dve eksploziji
ubijeta 93 ljudi
v Keti, še 22 ljudi
pa umre v eksploziji
v Mingori.
Nedelja
Eksplozija bombe
ob cesti ubije 14
pakistanskih vojakov
v Miranšahu.
Del Kašmirja,
ki je pod pakistansko upravo
Viri: Forum Raziskovalnega centra Pew za vero in javno življenje, ameriško zunanje ministrstvo, CIA
The World Factbook
Verska slika PakistanaNapetosti med večinskimi
suniti in manjšinskimi
šiiti so dosegle
nevarno vrelišče
Obamaprotiorožarskemulobiju
MARKO BUCIK
WASHINGTON
(OD NAŠEGA SODELAVCA)
Le nekaj tednov po tem, ko je dvajse-
tletni Adam Lanza v strelskem pohodu
v osnovni šoli Sandy Hook v zvezni
državi Connecticut ubil šestindvaj-
set ljudi, med njimi dvajset otrok, je
ameriški predsednik Barack Obama
predstavil sveženj ukrepov, ki naj bi
omejili dostop do orožja. Kljub števil-
nim množičnim zločinom s strelnim
orožjem, ki so v minulih letih pusti-
li za seboj veliko nedolžnih žrtev, je
Obama prvi predsednik, ki je po letu
1994 predlagal zakonodajo za zaje-
zitev oboroženega nasilja. Sveženj
obsega triindvajset ukrepov, med
njimi vsekakor tudi nekaj takih, ki
bodo nedvomno naleteli na odpor
med vnetimi zagovorniki pravice do
nošenja orožja. Zanje je namreč drugi
amandma ameriške ustave, ki zago-
tavlja pravico do posedovanja orožja,
nedotakljiva svetinja in izraz najbolj
temeljne pravice vseh Američanov do
samoobrambe.
Obama želi znova vpeljati in okre-
piti prepoved posedovanja napadal-
nega polavtomatskega orožja, ki je že
veljala med letoma 1994 in 2004. To-
vrstni tip orožja je bil uporabljen tako
v lanskem strelskem pohodu v meste-
cu Aurora v zvezni državi Kolorado, ko
je do zob oborožen in duševno moten
štiriindvajsetletnik med premiero
filma o Batmanu ubil dvanajst ljudi in
jih ranil 58, kot tudi med nedavnim
pokolom v osnovni šoli Sandy Hook.
Obama želi prav tako doseči prepoved
prodaje nabojnikov, ki vsebujejo več
kot deset nabojev. Predstavljeni ukrepi
vsebujejo tudi predlog za okrepitev
sistema nadzora nad nakupi orožja, ki
naj bi v prihodnje preprečeval, da bi
posamezniki s kazensko prepovedjo
ali duševnimi motnjami še naprej brez
težav kupovali tako orožje kot streli-
vo. Sedaj lahko to počnejo tako rekoč
brez omejitev, saj posamezne zvezne
države od prodajalcev ne zahtevajo
nobenih preverjanj kupcev, prav tako
tovrstno pravilo velja za nakupe na
orožarskih sejmih. Pri preiskavi, ki je
sledila pokolu v Aurori, je tako prišlo
na dan, da je strelec James Holmes?
preko spletnih trgovin brez kakršne-
ga koli nadzora kupil kar šest tisoč
nabojev. Zagovorniki ostrejšega nad-
zora že dolgo opozarjajo na dejstvo,
da je v Ameriki lažje kupiti pištolo kot
pridobiti kreditno kartico. Obama je
med svoje predloge vključil tudi zaje-
tne štiri milijarde dolarjev za petnajst
tisoč policistov ter podporo šolam pri
varovanju svojih objektov. Prav tako
so v sklopu ukrepov predvidena sred-
stva za znanstvene raziskave o oboro-
ženem nasilju, ki so bile do sedaj na
zahtevo kongresa prepovedane.
S tem se Obama spušča v boj z eno
najbolj vplivnih interesnih skupin, na
čelu katere je razvpita Državna oro-
žarska zveza (NRA), ki je v zadnjih
letih za svoje aktivnosti in podporo
političnim kandidatom namenila več
kot pol milijarde dolarjev. Zaradi tega
lahko NRA tudi v prihodnjih tednih
in mesecih računa na znatno podpo-
ro svojih somišljenikov, predvsem re-
publikanskih članov predsedniškega
doma ter nekaterih konservativnih
demokratov v senatu. Nič kaj presene-
tljiv ni niti podatek, da se je NRA samo
v zadnjih tednih pridružilo kar 250
tisoč novih članov. Obama se dobro
zaveda, da glavnina njegovih predlo-
gov ne bo zlahka uveljavljena. Zato se
je v svojem dolgem nagovoru ob pred-
stavitvi ukrepov javno zavezal, da bo
storil vse, kar je v njegovi moči, da pre-
maga odpor med zagovorniki liberal-
nega režima posedovanja orožja, ter
pozval Američane, katerih večina po
zadnjih javnomnenjskih raziskavah
podpira strožji nadzor nad prodajo
orožja, naj se tudi sami vključijo v poli-
tični spopad, ki bi lahko korenito spre-
menil ameriško orožarsko kulturo. Zdi
se, da je glede na predvidljivo neodziv-
nost v kongresu tovrsten pritisk javno-
sti edina možna pot do zmage.
Orožje je za Američane sveto, Obama želi to omejiti. (Reuters)
Predsednik ZDA predstavil
23 ukrepov za zmanjšanje
števila zločinov s strelnim
orožjem
400
šiitov je
bilo lani
ubitih v
Pakistanu
V pokolu v Siriji najmanj
sto mrtvih
Najmanj sto civilistov je bilo ubitih v
novem pokolu v Siriji, so včeraj sporo-
čili iz Sirskega observatorija za člove-
kove pravice. Pokol naj bi se bil zgodil
blizu mesta Homs v osrednji Siriji. Po
navedbah observatorija se je pokol
zgodil, ko je sirska vojska v torek pu-
stošila na podeželju severno od mesta
Homs, kjer naj bi bilo približno tisoč
ljudi našlo zatočišče pred spopadi v
mestu. Priče pa so poročale, da so bile
žrtve ubite med streljanjem na njihove
domove, nekatere pa so bile zabodene
do smrti in razkosane.
Po poročanju sirskih državnih me-
dijev je sirska vojska na tem območju
posredovala proti "skrajnežem", a ak-
tivisti nasprotno trdijo, da upornikov
na tem območju, ki se nahaja pribli-
žno pet kilometrov od Homsa, sploh
ni bilo. (sta)
Premalo dokazov
za aretacijo premiera
Vodja pakistanskih protikorupcijskih
oblasti je vrhovnemu sodišču pojasnil,
da za aretacijo premiera Radže Per-
veza Ašrafa in 15 drugih oseb zaradi
obtožb o korupciji še niso zbrali dovolj
dokazov. Vrhovno sodišče je aretacije
odredilo v torek in želi čim hitrejše
ukrepanje. Obtožbe se nanašajo na leto
2010, ko je Ašraf kot minister za vodo
in električno energijo odločal o ener-
getskih projektih. Pakistanski premier
sprejemanje podkupnin zanika. Pred-
stojnik protikorupcijskega urada Fasih
Bokhari je pojasnil sodnikom, da jim
še ni uspelo zbrati dovolj dokazov, a je
sodišče njegovo pojasnilo zavrnilo kot
nezadovoljivo. Naročili so mu, naj do-
kumentacijo primera preda sodišču, to
pa bo nato samo poiskalo dokaze, ki
bodo predstavljali osnovo za pregon.
(zur)
Referendum o mirovnem
sporazumu
Kolumbijski predsednik Juan Manuel
Santos je utrl pot za referendum o
kakršnem koli mirovnem sporazu-
mu, ki bi ga izpogajali in podpisali z
uporniško organizacijo FARC (Revo-
lucionarne oborožene sile Kolumbi-
je), je pa zavrnil zahtevo upornikov,
da bi ob dosegi sporazuma spreme-
nili ustavo. Pogovori o končanju naj-
daljše vstaje v Latinski Ameriki so se
novembra začeli na Kubi, ko so pripa-
dniki marksističnega FARC prišli na
prvi krog teh pogajanj. Vodja njihove
pogajalske ekipe Ivan Marquez je par-
lament v Bogoti pozval, naj spremeni
kolumbijsko ustavo in zagotovi, da bo
vsak sporazum z državnim vodstvom
"zabetoniran". Pred več kot 20 leti je
vsenacionalni parlament ob udeležbi
upornikov manjših organizacij spre-
minjal ustavo iz leta 1886, pri tem pa
nista sodelovala FARC in še druga leva
organizacija Nacionalna osvobodilna
armada. (Reuters)
Gadafijev sin pred sodniki
Saif al Islam, sin pokojnega libijske-
ga voditelja Moamerja Gadafija, je
včeraj prvič po aretaciji pred letom
dni stopil pred sodnike, so sporoči-
li iz urada libijskega javnega tožilca.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC)
je izdalo zaporni nalog zanj, vendar
pa se mladi Gadafi na kazenskem so-
dišču v zahodnem libijskem mestu
Zintan še ni zagovarjal zaradi vojnih
zločinov. Njegovo včerajšnje zasliša-
nje je bilo povezano s srečanjem, ki ga
je imel junija lani z avstralsko odve-
tnico Melindo Taylor, ki mu jo je ICC
določil za zagovornico v Haagu. Od-
vetnico so takrat aretirali in jo imeli
tri tedne priprto, ker je svojemu varo-
vancu izročila listine, ki bi po mnenju
Tripolija ogrozile libijsko nacionalno
varnost. Glasnica tožilca Taha Bara je
izjavila, da je Saif al Islam obtožen so-
delovanja z delegacijo ICC, ta pa po-
sesti listin, ki ogrožajo varnost Libije.
(Reuters)