1. 0
Naučit na pamet:
Kdaj točno se je pričela proizvodnja viskija ni znano. S procesom destilacije so prva
pričela ukvarjati ljudstva na območju Mezopotamije in Babilona nekje v 2. stoletju
pred našim štetjem, vendar takrat destilacije niso uporabljali za pridelavo alkohola,
temveč so na ta način izdelovali parfume in razne aromatične dišave.
Postopek destilacije so iz Azije so v Evropo prinesli menihi.Kmalu so s postopkom
destilacije začeli pridobivati tudi alkohol, ki pa so ga najprej uporabljali predvsem v
medicinske namene, za zdravljenje takrat razširjenih
Bolezni.
• Viski je močna alkoholna pijača z več kot 40 % etanola, katero se pridobiva s
postopkom vsaj dvakratne destilacije iz alkoholne drozge
• v osnovi je fermentirana mešanica različnih žit in vode.
• uporabljajo serazlična slajena in neslajena žita, kot so rž, ječmen, pšenica, koruza,
• katera se predhodno zmelje in ob mešanju z vodo segreva določen čas, pri določeni
temperaturi.
• Viski se mora običajno starati vsaj tri leta v lesenih sodih, kjer pridobiva na kakovosti.
•
Modifikacija ječmena= sprememba v sestavi ječmena
Slajdi:
1. Priprava sladu
Osnovna surovina viskija je ječmen, ki ga zrelega požanjejo in ga dva do tri dni vlažijo z
vodo. Vlaženje je potrebno, da ječmen začne kliti.
Po namakanju ga razgrnejo po tleh, kjer ječmen klije naprej.
Namen tega procesa je modifikacija škroba, ki je prisoten v ječmenu, saj iz njega nastajajo
enostavni sladkorji, ki predstavljajo vir hrane za kvasovke.
Nenehno mešanje ječmena ter ohranjanje stalne temperature in vlage je v tej fazi zelo
pomembno, saj temperatura ne sme preseči 22°C, ker se v nasprotnem primeru kaljenje
ustavi.
2.Sušenje
Kaljenje zaustavijo tako, da ječmen prestavijo v dvonadstropno sušilnico.
3. Priprava zmesi “wort”
Po končanem sušenju ječmen očistijo in zmeljejo v grobo moko, katero stresejo v velik
kovinski sod (prostornina tudi do 25.000 litrov) katerega napolnijo z vročo vodo, segreto na
60°C. Pri osem urnem procesu, z vodo tudi večkrat izpirajo žitno goščo.
Pri tem postopku se s pomočjo encimov prisotnih v žitu, iz škroba tvorijo enostavni sladkorji,
ki jih kvasovke porabljajo tekom fermentacije. Pri postopku ločevanja sladice in otrobov se
poslužujejo posebnih sodov, ki tekočini dopušča odtekanje, ostanke otrobov pa zadrži v
posodi

2. 1
4. Fermentacija
Prej pridobljeno drozgo natočijo v velike lesene kadi, narejene iz lesa macesna ali bora kjer
jo najprej pustijo, da se ohladi. Nato z dodajanjem kvasovk sprožijo alkoholno fermentacijo,
pri čemer kot produkt nastajata alkohol in ogljikov dioksid. Zaradi količine CO2, ki se
sprošča, čebri niso nikoli napoljnjeni do konca, saj se mešanica močno peni.Po dveh do treh
dneh količina proizvedenaga alkohola zadošča, da uniči prisotne kvasovke in fermentacija se
s tem ustavi.
5 . Destilacija
Destilacija je postopek, kjer alkohol ločujejo od vode in ostalih substanc, ki jih vsebuje
alkoholna drozga, po fermentaciji.Zaprt kotel napolnjen z alkoholno drozgo (wash) segrevajo
na različne temperature. Ker alkohol zavre pri 80°C, voda pa šele pri 100°C, se alkohol v
obliki pare dviga na vrh kotla V cevi se alkoholni hlapi zaradi nižje temperature kondenzirajo,
ter po cevi tečejo v drugo posodo
Po destilaciji, ki poteka v kotlu dobijo med 20 in 25% alkohola.
6.Polnjenje v sode in staranje
Destilat pridobljen po drugi destilaciji je brezbarven. Barvo viski pridobi med staranjem v
lesenih sodih( 3 leta )
7.Polnjenje v steklenice
Preden viski napolnijo v steklenice, ga iz sodov pretočijo v večje rezervoarje, kjer mu z dodajanjem
vode znižajo delež alkohola na običajno 40 %.
Uživanje viskija
Pravi ljubitelj viskija pije viski ogret na sobno temperaturo, brez ledu, iz tulipanastega kozarca.