2. raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. Matična številka: 1363034
Litostrojska 44c, SI-1000 Št. registerskega vpisa: 1/31441/00
Ljubljana Višina osnovnega kapitala:
t: +386 1 547 17 01 2.100.000 SIT
e: info@aragon.si ID št. za DDV: SI34349626
www.aragon.si Zavezanec za DDV: Da
Transakcijski račun:
02010-0052228452
1 Ilustracija metode ...................................................................4
2 Prvi pokazatelj ........................................................................7
3 Drugi pokazatelj......................................................................8
4 Kaj se je dogajalo zadnji teden v anketah? .............................9
5 Zakaj smo zgrešili? ...............................................................13
3. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Ne bomo delali analiz povolilnih anket, ampak se bomo vrnili na
predvolilno raziskavo, ki smo jo izvedli na vzorcu internetnega
panela Plusplet velikosti n=2.536.
To pa zato, ker nas kot raziskovalce bolj zanima, ali bi lahko, in
kako, napovedali rezultate volitev, in ne toliko, kaj se je zgodilo na
sam dan volitev. Da ne bo pomote, analize povolilnih anket so
dobrodošle in lahko razkrivajo, kaj se je dogajalo na dan volitev,
vendar se je izkazalo, da imajo malo vrednosti, ko poskušamo
ugotovljeno uporabiti pri predvolilnih anketah. Če bi to vedenje
znali uporabiti pri predvolilnih anketah, potem ne bi tako zgrešili. In
to big time!
Vrnimo se torej v zadnji teden pred volitvami. Natančneje 26.-
29.11.2011, ko je potekala izvedba na našem internetnem panelu.
V raziskavo smo poleg klasičnega, »nedeljskega« vprašanja
vključili tudi sklop vprašanj z metodo maksimalnih razlik (v
nadaljevanju Max-Diff).
3
4. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
1 Ilustracija metode
Najprej smo od vsakega respondenta zbrali podatek o tem, kaj
Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje.
Kaj v tem trenutku Slovenija najbolj potrebuje? Izmed navedenih tem
izberite tisto, ki se vam v tem trenutku zdi najpomembnejša. Zavedamo
se, da obstojajo še druge teme in smo morda katero izpustili, a vas
vseeno prosimo, da izberete eno, ki je najbolj pomembna na spodnjem
seznamu.
Označite lahko en odgovor.
Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje...
• strategijo za rešitev ekonomskih težav ljudi
• odločnega vodjo
• ljudi, ki lahko naredijo spremembe
• pravično prerazporeditev družbenega bogastva
• strategijo za okrevanje gospodarstva
• odločno zunanjo politiko
• strategijo za rešitev ekonomskih težav podjetij
• zagotavljanje pravnega reda
Na podlagi tega kriterija so respondenti razvrstili politične stranke
od tiste, ki ji najbolj zaupajo, do tiste, ki ji najmanj zaupajo. Za to
smo uporabili metodo Max-Diff, pri kateri respondenti izmed
manjšega nabora strank (pet naenkrat) izberejo tisto, ki ji najbolj, in
tisto, ki ji najmanj zaupajo. Ta naloga se ponovi na različnih
kombinacijah petih strank, tako da dobimo odnose med vsemi
dvajsetimi strankami.
4
5. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Dejali ste, da Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje [odgovor iz
prejšnjega vprašanja]. Kateri stranki pri tem najbolj zaupate in kateri
najmanj?
Primer 1 izmed 12 nalog
Vsak respondent je rešil dvanajst takšnih nalog. V vsaki nalogi je
bilo pet različnih strank. Sklop dvanajstih nalog ni bil enak za vse
respondente, pač pa smo uporabili načrt s 300 verzijami različnih
kombinacij strank. Ko respondent izbere stranko, ki ji najbolj, in
stranko, ki ji najmanj zaupa, dobimo informacijo o maksimalni
razliki med naborom petih strank. Torej, med katerima strankama
je zaznana razlika maksimalna. Poleg tega smo s tema dvema
informacijama (najmanj – najbolj) dobili tudi sedem neenakosti
izmed možnih desetih.
Denimo, da je:
Stranka A - najbolj
Stranka B
Stranka C
Stranka D
Stranka E – najmanj
Tako vemo, da je: A>B, A>C, A>D, A>E, B>E, C>E, D>E
Ne vemo pa odnosa BC, BD in CD. Manjkajoče odnose dobimo iz
preostalih nalog.
Prednost te metode je, da ne uporablja ocenjevalnih lestvic in zato
ni občutljiva na pristranskost uporabe le-teh (npr. nekateri
5
6. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
respondenti so nagnjeni k podajanju sredinskih ocen, drugi
skrajnih ipd.).
Sama metoda Max-Diff ima pomankljivost, saj ne ocenjuje
absolutnih razlik, temveč le relativne. Denimo, da Janez in Metka
enako rangirata stranke in zato enako odgovorita na sklop Max-
Diff vprašanj. Na prvi pogled sta si zelo podobna, v resnici pa sta
zelo različna. Janeza zelo zanima politika in volitve, Metke pač ne.
Metoda Max-Diff obema pripiše enake preferenčne vrednosti za
posamezne stranke, čeprav bi morale biti Metkine preference nižje
od Janezovih.
Zato smo pri vsaki nalogi postavili še naslednje vprašanje:
Ali imajo stranke na zaslonu možnost, da dobijo vaš glas na naslednjih
volitvah?
• vse imajo to možnost
• nekatere imajo to možnost, ostale pa ne
• nobena nima te možnosti
Namen tega vprašanja je dobiti bolj kakovostno informacijo o
preferenci posamezne stranke. Kljub temu, da smo respondente
prisilili v izbiranje (najmanj – najbolj), so imeli možnost označiti ali
imajo stranke pri določeni nalogi možnost, da dobijo njihov glas ali
ne. S tem smo umerili preference – bolj ko so izbirali »nobena
nima te možnosti«, nižje so bile preference za posamezne stranke
in višja je bila preferenca za »ne bi glasoval za nobeno stranko«.
Na podlagi tega smo ocenili verjetnost respondenta, da dodeli glas
vsaki od strank, ki so kandidirale na volitvah. Pri tem smo
upoštevali tudi dejstvo, da nekatere stranke niso imele kandidatov
v vseh volilnih enotah.
Na koncu so respondenti iz nabora vseh dvajsetih strank izbrali
tiste, za katere menijo, da lahko ponudijo tisto, kar Slovenija
najbolj potrebuje (izbrano v prvem koraku). Pri tem so lahko izbrali
poljubno število strank. Le-te sestavljajo posameznikov izbirni niz –
nabor strank, ki imajo možnost, da prejmejo anketirančev glas na
volitvah.
6
7. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
2 Prvi pokazatelj
Tako pridobljeni podatki so neka vrsta »Approval votinga«, kjer
ima volivec možnost razdeliti svoj glas med več strank, celotni
seštevek pa je rezultat volitev. Analiza tako pridobljenih podatkov
nam razkriva naslednjo sliko.
Metoda Max-Diff jasno kaže, da je zmagovalec volitev PS. Na
drugem mestu je DLGV, tretja je SD in četrta SDS.
Že bežen pogled na odstotke v stolpcu Preferenca z metodo Max-
Diff pove, da povprečje preferenc, ko ima volivec možnost izbrati
več kot eno stranko, ne deluje dobro. Odstotki pri različnih
strankah so preveč izenačeni, nekatere so bistveno podcenjene,
spet druge precenjene. Razkriva pa stranko z največjo podporo,
najmočnejšo stranko. Stranko, ki je všeč večini. Zmagovalca.
7
8. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
3 Drugi pokazatelj
Seveda na volitvah nimamo možnosti izbrati več strank, zato smo
te podatke pretvorili v izbiro po principu »First Choice« oz.
»zmagovalec pobere vse«. Vsak respondent v naši anketi ima za
vsako stranko t.i. preferenčni delež. Za vsakega respondenta
imamo takšno tabelo. Respondentov izbor oz. napoved, kaj bo na
dan volitev izbral, je stranka z najvišjo preferenco.
Če torej te preference prevedemo v izbire, dobimo naslednjo sliko.
Če bi torej respondenti odgovarjali skladno s pravilom maksimalne
preference, bi gladko napovedali zmago Jankoviča. Napovedali bi
tudi drugo, tretje, četrto, peto in šesto mesto.
8
9. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
4 Kaj se je dogajalo zadnji teden v
anketah?
Pa vendar respondenti na »nedeljsko« vprašanje, koga bi volili, če
bi bile volitve to nedeljo, niso odgovarjali skladno s pravilom
maksimalne preference. V povprečju je le slabih 64 %
respondentov ravnalo tako.
Preko 80 % konsistentnost imajo volivci NSi, DeSUS, SLS in SDS.
Sledijo volivci SD, Zares, SNS, SMS Zeleni in DLGV, ki imajo čez
50 % konsistentnost. Najbolj nekonsistentno pa so na nedeljsko
vprašanje odgovarjali volivci LDS in PS (pod 50 %). Med tistimi, ki
so imeli najvišjo preferenco za nobeno stranko, je kar 81 % pri
»nedeljskem« vprašanju abstiniralo.
Naslednja tabela razkriva, kam so glasovi na osnovi pravila
maksimalne preference migrirali pri »nedeljskem« vprašanju.
Glasove na osnovi pravila maksimalne preference bomo imenovali
»simpatizerji« stranke.
9
10. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Napoved – kaj boste volili v nedeljo
FC, pravilo maksimalne
Gibanje za Slovenijo
Humana Slovenija
Zeleni Slovenije
preference
SMS Zeleni
Št. strank1
Neudel.
DeSUS
DLGV
Zares
Total
DSD
SNS
SSN
SDS
LDS
TRS
SLS
Nsi
SD
PS
9 SD 59,6 0,6 0,3 1,0 0,6 0,3 7,6 1,3 0,6 0,3 27,7 100
3 SDS 83,5 1,3 3,0 4,8 7,4 100
2 Zares 63,2 5,3 5,3 26,3 100
1 DeSUS 86,2 1,1 12,6 100
8 SNS 2,0 6,1 2,0 4,1 61,2 2,0 2,0 4,1 2,0 14,3 100
1 SLS 85,1 1,5 13,4 100
4 LDS 3,2 3,2 6,5 38,7 3,2 45,2 100
0 Nsi 84,6 15,4 100
0 SMS Zeleni 60,0 40,0 100
11 PS 2,6 1,0 0,2 1,1 1,8 0,6 1,2 0,1 46,9 1,1 0,6 0,1 42,6 100
10 DLGV 1,8 2,2 4,0 0,4 2,2 2,2 2,6 52,9 0,4 0,4 0,4 30,7 100
4 TRS 3,1 3,1 3,1 3,1 43,8 43,8 100
Gibanje za 100,0 100
Slovenijo
DSD 75,0 25,0 100
Humana 100,0 100
Slovenija
Stranka 100,0 100
enakih
možnosti
Slovenije
Zeleni 14,3 85,7 100
Slovenije
Nobeno 2,4 3,2 0,8 0,8 4,8 0,8 2,4 0,8 0,8 0,0 0,8 0,8 0,8 81,0 100
Total 8,5 23,3 0,6 4,2 1,8 4,0 1,0 2,4 0,4 16,5 6,2 0,8 0,2 0,2 0,0 0,1 0,1 29,5 100
1 – število strank, ki so različne od izbrane stranke po pravilu maksimalne preference
Simpatizerji SD so v največji meri migrirali v abstinenco ter k PS.
Simpatizerji SDS k NSi, SLS in DeSUS. Simpatizerji Zares v
abstinenco in k PS in TRS. Simpatizerji DeSUS k SLS. Simpatizerji
SNS v abstinenco in k SDS. Simpatizerji SLS k NSi. Simpatizerji
LDS v abstinenco ter k SLS, SD in Zares. Simpatizerji PS so svoje
glasove razpršili v 11 strank – največ k SD, večina pa je pri
»nedeljskem« vprašanju abstinirala. Simpatizerji DLGV so svoje
glasove razpršili v 10 strank, največ k DeSUS in PS. Večina jih je,
tako kot simpatizerjev PS, pri »nedeljskem« vprašanju abstinirala.
10
11. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Zanimivo je predvsem število strank, kamor so se glasovi
simpatizerjev razpršili pri »nedeljskem« vprašanju. Simpatizerji SD
so svoj glas na osnovi maksimalne preference razdelili na 9 strank,
simpatizerji DLGV na 10, simpatizerji PS pa kar na 11. Na drugi
strani so simpatizerji strank SDS, SLS, Nsi in DeSUS svoj glas na
osnovi maksimalne preference razdelili na največ 3 stranke.
Očitno sta PS in DLGV stranki, ki sta bili največkrat v t. i. izbirnem
nizu respondentov, kar potrjuje spodnja tabela. PS je bila pri dobri
polovici respondentov legitimna izbira, DLVG pa pri dobrih 45 %.
% v izbirnem nizu
SD 34,1
SDS 38,6
Zares 8,1
DeSUS 18,4
SNS 12,3
SLS 23,1
LDS 11,9
Nsi 10,6
SMS Zeleni 5,2
PS 50,6
DLGV 45,9
TRS 12,6
Gibanje za Slovenijo 4,6
DSD 4,4
Stranka humana Slovenija 3,2
Stranka enakih možnosti Slovenije 2,9
Stranka slovenskega naroda 2,1
Naprej Slovenija 2,3
Akacije 1,1
Zeleni Slovenije 4,7
11
12. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Pri analizi izbirnega niza opazimo, da deleži v diagonali niso enaki
100 %, kot bi pričakovali. To kaže, da respondenti pri
»nedeljskem« vprašanju niso uporabljali pravila maksimalne
preference.
Stranke v izbirnem nizu
Napoved – kaj boste volili v
Gibanje za Slovenijo
Humana Slovenija
Naprej Slovenija
Zeleni Slovenije
SMS zeleni
nedeljo
Akacije
DeSUS
DLGV
Zares
SEM
DSD
SNS
SSN
SDS
LDS
TRS
SLS
Nsi
SD
SD 100 9 10 14 4 15 18 4 PS
66 36 11 0 7 0 0 2
SDS 11 94 4 17 17 32 5 27 2 18 48 5 2 2 2 1 2 1 0 3
Zares 14 9 100 5 21 25 14 5 5 5 5
DeSUS 16 33 2 89 13 24 18 3 3 24 31 7 10 1 1 7 2 4 7 6
SNS 10 13 2 15 72 10 2 1 50 12 4 2 2 3
SLS 28 37 6 20 7 93 10 19 6 23 54 10 8 5 2 6 1 4 2 5
LDS 44 12 5 7 20 91 3 70 27 8 4 3 3
Nsi 5 80 3 9 2 35 93 1 4 30 6 2 2 4 2 3 4
SMS Zeleni 19 9 19 9 9 9 100 28 36 12 21 20 12 20 12 29
PS 47 15 13 18 7 19 17 1 5 98 40 14 4 5 1 2 0 2 1 2
DLGV 20 43 3 12 10 22 3 5 3 41 99 13 2 2 5 1 0 1 3
TRS 16 17 12 6 11 5 8 40 14 17 100 22 40 26 20 5 16 14 22
Gibanje za Slovenijo 55 35 15 15 20 100 49
DSD 11 24 35 23 11 11 11 61 26 100 39 11 26 15 51
Humana Slovenija 100 100 100
SSN 52 52 52 48
Zeleni Slovenije 76 54 54 54 22 100
NEUDELEŽBA 37 19 9 14 13 13 13 2 7 60 46 18 8 5 5 5 4 3 1 8
Total 34 39 8 18 12 23 12 11 5 51 46 13 5 4 3 3 2 2 1 5
Če situacijo z izbirnim nizom pogledamo bolj natančno, ugotovimo,
da je bila PS kot možna izbira prisotna pri volivcih SD, Zares, SNS,
LDS, SMS Zeleni in volivcih DLGV. Kot možna izbira se pojavi tudi
pri tistih, ki so na »nedeljskem« vprašanju abstinirali.
12
13. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
5 Zakaj smo zgrešili?
Zakaj torej raziskovalci nismo napovedali zmage Z. Jankoviča, pa
bi jo morali. Morali bi jo napovedati zato, ker smo podatke, ki so
vpili po tem, imeli. Nismo pa zato, ker v principu za napovedovanje
uporabljamo »nedeljsko« vprašanje in njegove izpeljanke.
Analitično uporabljamo še vse kaj drugega za korekcijo le-tega
(obteževanje, kombinacijo načinov zbiranja podatkov, ipd.). Tukaj
se pojavi vprašanje, ali je za natančno napoved »nedeljsko«
vprašanje dovolj? Ali je »nedeljsko« vprašanje primerno za
napoved zmagovalca?
V anketni situaciji so pri »nedeljskem« vprašanju simpatizerji
(pravilo maksimalne preference) SDS, SLS, NSi in DeSUS bolj kot
ostali ravnali po pravilu maksimalne preference. Simpatizerji PS,
DLGV in SD se tega niso držali oz. so se držali manj kot ostali.
Predvsem tako niso ravnali simpatizerji PS. To pojasnjuje, zakaj
naša raziskava, vključno z vsemi ostalimi, ni napovedala zmage
PS.
13
14. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Pa je to res? So simpatizerji PS res posebni in se niso ravnali po
pravilu maksimalne preference? Spodnja tabela kaže na to, da
temu ni tako.
Max. preferenca z metodo Max-
Napoved Aragon Uradni rezultati %
Diff, če upoštevamo le stranke
PS 23,4 34,2 28,5
SDS 33,1 28,2 26,3
SD 12,1 12,8 10,5
DLGV 8,8 11,2 8,4
DeSUS 6,0 3,6 7,0
SLS 5,7 2,7 6,9
Nsi 3,4 1,1 4,8
SNS 2,6 2,0 1,8
LDS 1,3 1,2 1,5
TRS 1,1 1,3 1,2
Zares 0,9 0,8 0,7
SMS Zeleni 0,6 0,4 0,9
Gibanje za Slovenijo 0,3 0,1 0,3
Demokratična stranka dela 0,3 0,1 0,6
Zeleni Slovenije 0,1 0,3 0,3
Stranka slovenskega naroda 0,1 0,0 0,1
Stranka humana Slovenija 0,1 0,0 0,0
Naprej Slovenija 0,0 0,0 0,1
Stranka enakih možnosti Slovenije 0,0 0,0 0,2
Akacije 0,0 0,0 0,0
Nobena
Simpatizerji PS so v anketni situaciji pri »nedeljskem« vprašanju
ravnali drugače kot na volitvah, pa vendar so na volitvah izbirali
konsistentno – po pravilu maksimalne preference. Zato bi
raziskovalci morali to zaznati.
Zaznati zato, ker klasične javnomnenjske meritve z napovedno
ambicijo spregledajo, da imajo izkazane izbire pri »nedeljskem«
vprašanja kratek rok trajanja, še posebej pri tistem delu volilnega
telesa, ki se mu v izbiro ponuja večje število alternativ. Pravilo
maksimalne preference zato bolj jasno kaže na končno izbiro.
14
15. Volitve 2011
Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali
Na dan volitev je prevladalo pravilo maksimalne preference, in
sicer z dveh vidikov:
1. Simpatizerji PS so iz nehomogene skupine postali
goreči podporniki. Spomnimo: simpatizerji PS so svoje
glasove pri »nedeljskem« vprašanju razpršili v kar 11
strank, na volitvah pa so izbrali PS, kot je kazalo pravilo
maksimalne preference.
2. Da bodo simpatizerji PS odšli na volitve je nakazovala
relativna preferenca 13,4 % za PS pri respondentih, ki
so na »nedeljskem« vprašanju abstinirali. Ti
respondenti so imeli relativno preferenco za »nobeno
od strank« 10,4 %, torej manjšo kot za PS (spomnimo:
dobrih 42 % simpatizerjev PS je pri »nedeljskem«
vprašanju abstiniralo).
Če bi upoštevali pravilo maksimalne preference, presenečenja v
nedeljo ne bi bilo. Precenili bi prve štiri stranke in podcenili zadnje
tri, ki so še dosegle prag za vstop v parlament. Presenetljivega
zmagovalca pa ne bi bilo.
15
