1. Slovenska
terminologija
odnosov z javnostmi:
projekt Termis
Doc. dr. Nataša Logar
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

2. Začetek: 2006
• Gradnja korpusa

3. Zbiranje besedil

5. • Korpus besedil odnosov z javnostmi (julij 2007)
– 1,8 mio besed
– 297 besedil, 153 avtorjev
– 10 monografij, 6 zbornikov, 4 posebne št. znanstvenih revij, 5
magistrskih del, 20 diplomskih del, 38 predavanja (MS PP), 44 krajših
prispevkov itd.
– reprezentativen za slovensko stroko odnosi z javnostmi v letih
19932007

6. • .

7. Nadaljevanje: 2011
• Konzorcij:
– Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
– Pristop skupina
– Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
– Amebis
– Trojina, zavod za uporabno slovenistiko
– Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
• Cilj

8. 1. Geslovnik
javnost
odnos
organizacija
komuniciranje
podjetje
medij
znamka
informacija
leto
cilj
okolje
management
področje
primer
skupina
program
deležnik
vloga
model
novinar
odnosi z javnostmi
odnosi z mediji
oddelek za odnose
strokovnjak za odnose
služba za odnose
sporočilo za javnost
svetovalec za odnose
društvo za odnose
predstavnik za odnose
odnos med organizacijami
blagovna znamka
lokalna skupnost
neprofitna organizacija
ciljna javnost
spletna stran
družbena odgovornost
komunikacijska aktivnost
množični medij
korporativna identiteta
komunikacijski menedžment
integrirano marketinško komuniciranje
nevladna neprofitna organizacija
integrirano tržno komuniciranje
dvosmerni simetrični model
nova blagovna znamka
javna komunikacijska kampanja
krizni managementski načrt
organizacijska komunikacijska kompetenca
dvosmerni asimetrični model
neprofitna nevladna organizacija

9. 2. Besedilno okolje
 krepitev terminološke razlage in/ali lajšanje njenega razumevanja
 vnos zgolj zgledov rabe uporabniku daje možnost, da razbere minimalno
jezikovno ter pojmovno informacijo o terminu

10. Primer: ugled
• Vodstva podjetij znajo vse bolj ceniti dejstvo, da lahko svetovalci za odnose z
javnostmi in komunikacijo veliko prispevajo k ugledu njihovih blagovnih znamk.
• Cela vrsta dejavnikov vpliva na ugled organizacije in le z njihovim načrtnim
upravljanjem bo dosežena zadostna stopnja zaupanja deležnikov.

11. 3. Prevodi gesel in razlage
Razlage so po obsegu treh vrst:
a) kratka razlaga
b) srednje dolga razlaga
c) dolga ali enciklopedična razlaga

12. adréma
Seznam predstavnikov določene skupine (npr. mediji, poslovni partnerji, politična javnost ipd.) s
kontaktnimi podatki, kot so: ime in priimek, poštni naslov, telefonska številka in elektronska pošta.
biltén
Periodično, tiskano ali spletno sredstvo skromnejšega obsega in navadno v A4-formatu. Namenjeno je
internim javnostim v organizacijah, društvih, klubih, lokalnih skupnostih ipd. Z glasilom razširjamo
novice in pomembne podatke o organizaciji in njenih zaposlenih, najavljamo dogodke ter predstavljamo
krajše poslovne, finančne, strokovne, kadrovske in druge informacije ter pobude. Nekateri prispevki so
pripravljeni v novinarskem žanru in stilu. Bilten je vsebinsko in grafično urejan.
akreditácija
Pooblastilo nekomu, da zastopa interese nekoga drugega.
Z akreditacijo se formalno priznava usposobljenost nekoga za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja
skladnosti. Gre za formalno priznanje, da institucija ali program izpolnjuje minimum javno določenih
standardov kakovosti. Akreditacija je primeren mehanizem za zagotavljanje minimalnih standardov. V
nekaterih primerih je lahko prvi korak h kakovosti. Akreditacija je v odnosih z javnostmi največje
strokovno priznanje posamezniku za poklicno usposobljenost. Primer je mednarodna akreditacija
Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev - IABC, pridobitev katere zahteva vrsto
menedžerskih spretnosti, kot so etičnost v komuniciranju, pisno komuniciranje, splošne upravljavske
spretnosti in pisanje komunikacijskih načrtov. Akreditacija se v izvajanju prakse odnosov z javnostmi
pojavlja tudi v upravljanju odnosov z mediji. Novinarji se na večjih medijskih dogodkih akreditirajo –
zaprosijo za vstop oz. udeležbo na dogodku, ki jo potrdi organizator medijskega dogodka.

14. Sodelavci
Glavna urednica in urednik: Nataša Logar, Dejan Verčič
Odgovorni uredniki in urednice:
Pedja Ašanin Gole
Polona Gantar
Alenka Jelen
Monika Kalin Golob
Iztok Kosem
Simon Krek
Miro Romih
Nada Serajnik Sraka
Iztok Verdnik

15. Člani in članice uredniškega odbora:
Špela Arhar Holdt
Tina Cipot
Robert Cotič
Andrej Drapal
Mojca Drevenšek
Nina Furman
Urša Golob
Vojko Gorjanc
Brane Gruban
Barbara Hanžič Visinski
Alenka Jakomin
Melita Joželj
Vita Kernel
Tjaša Kikelj
Matjaž Klipšteter
Lejla Kogej
Simon Korez
Tomato Košir
Samo Kropivnik
Tadeja Kuhar
Vesna Laban
Tina Lazović
Tina Lengar Verovnik
Kaja Lesjak
Duška Mervar
Darinka Pek Drapal
Maja Pirnovar
Ana Pisar
Klement Podnar
Špela Polak
Damjan Popič
Katarina Prešeren
Nina Raduha
Peter Skalar
Vesna Stanič
Andrej Škerlep
Marjeta Tič Vesel
Karmen Uglešič
Ana Verčko Grilec
Franci Zavrl
Barbara Zorko
Iris Žnidarič

16. Zaključek: 2014
> ugled (www.termania.net)

18. Prihodnost?
„Delo pri slovarju je slovenske strokovnjake odnosov z
javnostmi povezalo v skupnost, ki si želi ponovnega
premisleka o konceptih lastne profesije, ga zmore in ob
njem profesionalno napreduje.
Če bodo Termisu podobni projekti v slovenskem prostoru
nastajali tudi v prihodnje, se slovenskemu jeziku na enem
od ključnih področij njegove rabe, tj. v znanosti, ni bati
izgube polnofunkcionalnosti; strokam, ki se bodo
reprezentirale na tak način, pa ne izgube razvojnega
zagona.“

19. Projekt:
http://www.termis.fdv.uni-lj.si/
Podatkovna zbirka odnosov z javnostmi Termis:
http://www.termania.net/