Beseda življenja za mesec november 2015

1. Beseda
življenja
NovembNovembeer 2015r 2015
»Da bi bili vsi eno.«
(Jn 17, 21).
Besedilo
P. Fabio Ciardi OMI

2. To je Jezusova zadnja goreča molitev, s katero prosi Očeta.
Ve, da prosi za nekaj, kar je Očetu najbolj pri srcu. Bog je
namreč ustvaril človeštvo kot svojo družino, s katero naj bi
delil vse, tudi svoje božje življenje.

3. Kaj si želijo starši za otroke drugega kot to, da se imajo
radi, si pomagajo, živijo združeni?

4. In kaj je njihova največja žalost, če ne to, da vidijo,
kako so sprti zaradi ljubosumnosti, gmotnih koristi, tako
da se niti ne pogovarjajo več?

5. Tudi Bog je vso večnost sanjal, da bo njegova družina povezana,
da bodo otroci živeli v občestvu ljubezni z njim in med seboj.

6. Dramatična pripoved o začetkih nam govori
o grehu in o tem, da se je človeška družina
vedno bolj drobila: kakor beremo v Prvi
Mojzesovi knjigi, je mož obtoževal ženo,
Kajn je ubil svojega brata, Lameh se je
hvalil s čezmernim maščevanjem, v Babilonu
so se ljudstva sprla in razkropila ...

7. Zdelo se je, da je Božji načrt propadel.
Vendar se Bog ne vda in se trudi, da bi se njegova
družina spet združila.

8. Zgodovina se znova začne z Noetom, z izvolitvijo Abrahama
in z rojstvom izvoljenega ljudstva; dokler se ne odloči, da na
svet pošlje svojega Sina in mu zaupa veliko nalogo:

9. da v eno samo družino zbere razkropljene otroke, da v eno
čredo zbere ovce, ki so se izgubile, da podre zidove ločitve
in sovraštva med narodi in tako ustvari eno samo novo
ljudstvo. (prim. Ef 2,14-16).

10. Bog ne neha sanjati o edinosti, zato ga Jezus prosi zanjo kot za
največji dar, ki ga lahko izprosi za vse nas: Oče, prosim te,

11. »da bi bili vsi eno«.
(Jn 17, 21).

12. Vsaka družina nosi pečat staršev, tako tudi družina, ki jo je
ustvaril Bog.

13. Bog je ljubezen ne samo zato, ker ljubi svoja ustvarjena bitja,
ampak je ljubezen sam v sebi, ko se vsaka od treh božjih oseb
druga drugi daruje in živi v medsebojnem občestvu.

14. Ko je torej Bog ustvaril človeštvo, ga je oblikoval po svoji
podobi in sličnosti in vanj vtisnil svojo zmožnost za
vzpostavljanje odnosov, da bi vsaka oseba živela v
medsebojnem darovanju same sebe.

15. Celoten stavek
Jezusove molitve, ki jo
hočemo živeti v tem
mesecu, namreč pravi:
» ... da bi bili vsi eno,
kakor si ti, Oče, v
meni in jaz v tebi, da
bi bili tudi oni v naju.«

16. Zgled za našo edinost ni nič manj kot edinost med
Očetom in Sinom. Zdi se nemogoča, tako je globoka.

17. Omogoča pa jo tisti kakor, ki pomeni tudi ker: lahko
smo zedinjeni, kakor sta zedinjena Oče in Jezus, prav
zato, ker nas vključita v svojo edinost in nam jo
darujeta.

18. »Da bi bili vsi eno.«
(Jn 17, 21).

19. Prav to je Jezusovo delo: da iz vseh nas naredi eno,
kakor je on eno z Očetom, eno samo družino, eno samo
ljudstvo. Zato je postal eno z nami, zato je nase
naložil naše razdeljenosti in naše grehe ter jih pribil
na križ.

20. Jezus sam nam je pokazal pot, ki jo je prehodil, da bi nas
privedel k edinosti: »In jaz bom, ko bom povzdignjen z
zemlje, vse pritegnil k sebi.«
(Jn 12, 32).

21. Kakor je prerokoval veliki duhovnik, je moral Jezus umreti, da
bi zbral v eno razkropljene Božje otroke.
(prim. Jn 11, 51-52).

22. V svoji skrivnosti smrti in vstajenja je v sebi kot glavi
osredinil vse, (prim. Ef 1,10),
znova vzpostavil edinost, ki jo je uničil greh, znova zbral
družino okoli Očeta in nas vnovič napravil za brate in sestre
med seboj.

23. Jezus je svojo nalogo izpolnil. Zdaj ostane naš del, naša
privolitev, naš “da” njegovi molitvi:

24. »Da bi bili vsi eno.«
(Jn 17, 21).

25. Kako lahko prispevamo k izpolnitvi te molitve?

26. Predvsem jo moramo
sprejeti za svojo. Svoja
usta in svoje srce lahko
ponudimo Jezusu, da se bo s
temi besedami še naprej
obračal k Očetu, in vsak
dan z zaupanjem ponavljamo
njegovo molitev. Edinost je
dar od zgoraj, za katerega
moramo prositi z vero, ne
da bi se kdaj utrudili.

27. Stalno jo moramo imeti na vrhu naših misli in želja. Če so to
Božje sanje, jih hočemo imeti tudi za svoje sanje.

28. Pred vsako odločitvijo, pred vsakim dejanjem bi se lahko od
časa do časa vprašali: Pomaga graditi edinost? Je to
najboljše z ozirom na edinost?

29. Končno bi morali hiteti tja, kjer je needinost najbolj očitna, in
jo vzeti nase, kakor je napravil Jezus. To so lahko trenja v
družini ali med ljudmi, ki jih poznamo, napetosti, ki jih
doživljamo v mestni okolici, nesoglasja na delovnem mestu, v
župniji, med Cerkvami.

30. Ne bežimo pred spori in nerazumevanji, ne bodimo ravnodušni,
ampak nosimo tja svojo ljubezen, tako da poslušamo, smo
pozorni do drugega in delimo bolečino zaradi tistega trpljenja.

31. Predvsem pa živimo v edinosti s tistimi, ki so pripravljeni z
nami deliti Jezusov ideal in njegovo molitev, ob tem pa ne
pripisujmo teže nesporazumom ali razhajanju idej. Bodimo
bolj zadovoljni z »najmanj popolnim v edinosti kot z najbolj
popolnim v needinosti«,

32. z veseljem sprejemajmo razlike, še več, imejmo jih za
obogatitev edinosti, ki nikoli ni poenotenost.

33. Da, to nas bo včasih pribilo na križ, a prav to je pot, ki jo je
Jezus izbral, da bi obnovil edinost človeške družine, pot, ki jo
hočemo z njim prehoditi tudi mi.

34. Besedilo Padre Fabio Ciardi OMI
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia, Italia)
* * *
Razlaga Besede življenja je vsak mesec prevedena v 96 jezikov in doseže
več milijonov oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in svetovnega spleta.
Informacije: www.focolare.org
•
PPS je objavljen v različnih jezikih na www.santuariosancalogero.org
»Da bi bili vsi eno.«
(Jn 17, 21).