Pomemben del razvoja tako pri prehodu na obnovljive vire energije kot zelenem gospodarstvu predstavlja tudi fotovolatika. Že danes v svetovnem merilu fotovoltaika predstavlja široko dostopen vir energije, ki zmanjšuje izpuste škodljivih toplogrednih plinov in spodbuja prehod v nizkoogljično družbo. Spodbuja tehnološki razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, omogoča nova zelena delovna mesta ter izrabo obnovljivega vira energije in uporabo zelene elektrike.
Pomemben del razvoja tako pri prehodu na obnovljive vire energije kot zelenem gospodarstvu predstavlja tudi fotovolatika. Že danes v svetovnem merilu fotovoltaika predstavlja široko dostopen vir energije, ki zmanjšuje izpuste škodljivih toplogrednih plinov in spodbuja prehod v nizkoogljično družbo. Spodbuja tehnološki razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, omogoča nova zelena delovna mesta ter izrabo obnovljivega vira energije in uporabo zelene elektrike.
Sporočila znanosti o podnebnih spremembah,
Ljubljana, 23. 9. 2014, SAZU, Umanotera
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
BISOL: Fotovoltaika - najsodobnejši elektroenergetski virBISOL Solar Company
Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, da proizvajalec ohranja tržno konkurenčnost.
mag. Stane Merše, Vodja centra za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan, Kako do učinkovitega sistema podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
Sporočila znanosti o podnebnih spremembah,
Ljubljana, 23. 9. 2014, SAZU, Umanotera
Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe
BISOL: Fotovoltaika - najsodobnejši elektroenergetski virBISOL Solar Company
Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, da proizvajalec ohranja tržno konkurenčnost.
BISOL: Fotovoltaika - najsodobnejši elektroenergetski vir
Similar to Obnovljivi viri energije v osnutku Nacionalnega energetskega programa (NEP), Stane Merše, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost
mag. Stane Merše, Vodja centra za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan, Kako do učinkovitega sistema podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
Similar to Obnovljivi viri energije v osnutku Nacionalnega energetskega programa (NEP), Stane Merše, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (7)
Base point of the Solarrok Regional Workshop was to connect the green industry and non-government organizations (NGOs), in efforts to increase renewable energy deployment with special emphasis on photovoltaic
EKOenergy is a network of NGOs interested in sustainable energy that has established an ecolabel for electricity. The EKOenergy label sets criteria for consumer information, tracking the origin of electricity through guarantees of origin, sustainability of renewables, and additionality of green electricity purchases. Developed through wide consultations between 2009-2013, the label aims to ensure renewable electricity claims are properly tracked, result in new renewable development, and meet sustainability standards for impacts of different renewable sources. Suppliers must invest a minimum of 0.10€/MWh in an Environmental Fund used to mitigate impacts of hydropower and support good projects like river restoration.
More from Slovenian Photovoltaic Association (ZSFV) (17)
Obnovljivi viri energije v osnutku Nacionalnega energetskega programa (NEP), Stane Merše, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost
1. 1
Obnovljivi viri energije v
osnutku Nacionalnega
energetskega programa
(NEP)
Stane Merše,
Institut Jožef Stefan
Center za energetsko učinkovitost
Konferenca „Sončna elektrarna – stabilna in donosna naložba”
2. Prednostna področja razvoja
energetike do 2030 v NEP
učinkovita raba energije
izkoriščanje obnovljivih virov energije
razvoj omrežij za distribucijo električne energije z
uvajanjem aktivnih omrežij
Zaradi koristi, obveznosti in
priložnosti za nov zagon
gospodarstva
3. Razvojna usmeritev OVE
NEP podpira izkoriščanje OVE:
predlaga, da se spodbujanje URE in OVE uvrsti med razvojne
prioritete države (usmeritev v učinkovito rabo virov) in
podpre tudi z drugimi politikami (prostorsko, davčno)
in računa na pospešen razvoj OVE do 2030:
53% delež OVE v bruto končni rabi el. energije
37% delež v bruto rabi toplote
10% v prometu
Prehod v nizko ogljično družbo - možnost za
postavitev dolgoročnega cilja 100% OVE (>2050)3
4. Dejavniki, ki bodo vplivali
na razvoj OVE
tehnološki razvoj (stroški OVE): sončna
energija, biogoriva druge generacije, novi nosilci,
energije, shranjevanje energije
tehnološki razvoj (elektroenergtski sistem):
stanje omrežij, sistemske storitve za obratovalno
zanesljivost, shranjevanje energije, IKT
tehnološki razvoj (mobilnost): novi nosilci
energije za uporabo OVE v prometu (metanol,
vodik, električna energija)
4
5. NEP gradi na uveljavljenih
instrumentih
Sistem zagotovljenih odkupnih cen za
električno energijo iz OVE (s prenovo
2009 nov zagon)
Investicijske spodbude (EKO SKLAD,
sredstva kohezijskega sklada)
Podpore za OVE toploto
5
6. Ciljni 25% delež OVE v bruto
rabi končne energije
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
2008 2010 2015 2020 2025 2030
DeležOVEvbrutokončnirabienergije
Cilj 2020
Toplota
Promet
Električna
energija
6
7. Raba OVE - oskrba z
energijo
7
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
1,6
1,8
2,0
2000 2005 2008 2010 2015 2020 2030
RabaOVE[miotoe]
Biomasa Hidroenergija Ostali obnovljivi viri
10. OVE toplota
Investicije do leta 2020:
670.000m2 SSE do leta 2020
1,6 mio m2 do leta 2030
~80.000 novih kotlov na lesno biomaso
v gospodinjstvih
Sistemi daljinskega ogrevanja:
55 sistemov na LB >1MW
370 sistemov na LB <1MW
10 sistemov na geotermalno energijo
>50.000 toplotnih črpalk 10
11. Intenzivno spodbujanje OVE za
proizvodnjo električne energije
Več kot 53% bruto rabe električne energije 2030 iz OVE
Proizv
odnja
2030
[GWh]
Rast
2030
-2008
[%]
Delež v
bruto
rabi el.
en.
2030
HE (velike) 5.620 58% 34,3%
mHE 684 50% 4,2%
Vetrne
elektrarne
753 ∞ 4,5%
Sončna
elektrarne
916 ~100x 5,6%
Drugi viri
857 150% 5,2%
nadaljnja rast HE (do meje
okoljske sprejemljivosti)
preboj VE s sedanjih 0 MW
razvoj sončnih elektrarn v
ekonomskem okviru
biomasa, usmerjena zlasti v
rabo toplote in II. generacijo
biogoriv
ostala biogoriva v okviru
trajnostne pridelava in
upoštevanja prehranske
varnosti
geotermalna - specifika 11
13. Proizvodnja električne
energije iz OVE in končna raba
13
0
2
4
6
8
10
12
14
16
0
2
4
6
8
10
12
14
16
2008 2010 2015 2020 2025 2030
Porabaelekteičneenergije[TWh]
ProizvodnjaelektričneenergijeizOVE[TWh]
Male hidro elektrarne Hidro elektrarne Geotermalna energija
Solarna energija Vetrna energija Biomasa
Končna poraba el. energije
URE
14. Javnofinančna sredstva za spodbujanje
trajnostne rabe in lokalne oskrbe
14
0
50
100
150
200
250
2010 2015 2020 2025 2030
SredstvazaspodbudemioEUR/letno
Promet
Daljinskoogrevanje OVE
SredstvaOVE- toplota
SredstvaURE
Obratovalne pomoči SPTE
Obratovalne pomoči OVE
15. Pričakovani razvoj
sončnih elektrarn
15
Nadaljevanje tehnološkega razvoja in
zniževanja stroškov tehnologije.
Prednostna integracija elektrarn v
stavbe:
o Nič energijske stavbe
o Količinske omejitve za prostostoječe
elektrarne
Stabilno delovanje podporne sheme:
o Prilagajanje na tržne cene tehnologije
o Poenostavitev administrativnih postopkov
17. NEP in OVE v Sloveniji
NEP usmerja v intenzivnejšo izrabo OVE
Predpogoj je učinkovita raba energije
Razvoj OVE uravnotežen v vseh sektorjih
(toplota, električna energija, promet?).
Vloga in delež izrabe sončne energije v OVE
se bo pomembno povečal:
~5% skupnih OVE (tudi toplota!).
Sončne elektrarne bi lahko prispevale že več kot 5%
porabe električne energije do leta 2030.
Velike razvojne koristi za slovensko
gospodarstvo s tehnologijami OVE
in storitvami 17