Edvard Kardelj – Prvi oče UDBE
(prvi del besedila je objavljen pri Gregorju Golobiču)
Z Dolomitsko izjavo je KPS izsilila vodilno vlogo v OF in s tem ustvarila podlago za onesposobitev političnih nasprotnikov in izvedbo komunistične revolucije.
V tem obdobju je bil Kardelj neposredno ali posredno odgovoren za umore
političnih nasprotnikov, t.i. "razrednih sovražnikov" oz. premožnih ali
vplivnih posameznikov in celo sodelavcev iz lastnih vrst, ki so jih izvajali
pripadniki KPS.
V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih
enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora
odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po koncu vojne maja 1945 je bil Kardelj s
Titom in Rankovićem eden od organizatorjev obračuna s sodelavci okupatorjev,
civilistov in političnih nasprotnikov . Na različnih krajih Jugoslavije je bilo po ocenah iz
leta 2001 do decembra 1945 ubitih približno 190.000 Jugoslovanov, vključno s približno
12.400 ljudmi slovenske narodnosti. Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948
predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije,
leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1953 je postal predsednik izvršnega
sveta Jugoslavije, kasneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in do smrti
zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar
Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ). Leta 1960 so
ga imenovali za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Leta
1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe,
imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. KPJ,
KPS, jugoslovanske in slovenske oblasti so ga odlikovale z vsemi takrat obstoječimi
najvišjimi državnimi odlikovanji, kot so: red narodnega heroja, red junaka
socialističnega dela, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, red
zaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost in
partizanska spomenica 1941.
Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije.
V bivšem režimu so v Sloveniji po Kardelju poimenovali mnogo objektov, ustanov, ulic
in naselij. Med leti 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov
preimenovali, nekateri objekti (npr . Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili
njegovo ime.
vir: Wapedija
Edvard Kardelj – Prvi oče UDBE
(prvi del besedila je objavljen pri Gregorju Golobiču)
Z Dolomitsko izjavo je KPS izsilila vodilno vlogo v OF in s tem ustvarila podlago za onesposobitev političnih nasprotnikov in izvedbo komunistične revolucije.
V tem obdobju je bil Kardelj neposredno ali posredno odgovoren za umore
političnih nasprotnikov, t.i. "razrednih sovražnikov" oz. premožnih ali
vplivnih posameznikov in celo sodelavcev iz lastnih vrst, ki so jih izvajali
pripadniki KPS.
V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih
enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora
odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po koncu vojne maja 1945 je bil Kardelj s
Titom in Rankovićem eden od organizatorjev obračuna s sodelavci okupatorjev,
civilistov in političnih nasprotnikov . Na različnih krajih Jugoslavije je bilo po ocenah iz
leta 2001 do decembra 1945 ubitih približno 190.000 Jugoslovanov, vključno s približno
12.400 ljudmi slovenske narodnosti. Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948
predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije,
leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1953 je postal predsednik izvršnega
sveta Jugoslavije, kasneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in do smrti
zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar
Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ). Leta 1960 so
ga imenovali za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Leta
1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe,
imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. KPJ,
KPS, jugoslovanske in slovenske oblasti so ga odlikovale z vsemi takrat obstoječimi
najvišjimi državnimi odlikovanji, kot so: red narodnega heroja, red junaka
socialističnega dela, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, red
zaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost in
partizanska spomenica 1941.
Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije.
V bivšem režimu so v Sloveniji po Kardelju poimenovali mnogo objektov, ustanov, ulic
in naselij. Med leti 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov
preimenovali, nekateri objekti (npr . Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili
njegovo ime.
vir: Wapedija
