Edvard Kardelj – Prvi oče UDBE (prvi del besedila je objavljen pri Gregorju Golobiču) Z Dolomitsko izjavo je KPS izsilila vodilno vlogo v OF in s tem ustvarila podlago za onesposobitev političnih nasprotnikov in izvedbo komunistične revolucije. V tem obdobju je bil Kardelj neposredno ali posredno odgovoren za umore političnih nasprotnikov, t.i. "razrednih sovražnikov" oz. premožnih ali vplivnih posameznikov in celo sodelavcev iz lastnih vrst, ki so jih izvajali pripadniki KPS. V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po koncu vojne maja 1945 je bil Kardelj s Titom in Rankovićem eden od organizatorjev obračuna s sodelavci okupatorjev, civilistov in političnih nasprotnikov . Na različnih krajih Jugoslavije je bilo po ocenah iz leta 2001 do decembra 1945 ubitih približno 190.000 Jugoslovanov, vključno s približno 12.400 ljudmi slovenske narodnosti. Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, kasneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in do smrti zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ). Leta 1960 so ga imenovali za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Leta 1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe, imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. KPJ, KPS, jugoslovanske in slovenske oblasti so ga odlikovale z vsemi takrat obstoječimi najvišjimi državnimi odlikovanji, kot so: red narodnega heroja, red junaka socialističnega dela, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, red zaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost in partizanska spomenica 1941. Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije. V bivšem režimu so v Sloveniji po Kardelju poimenovali mnogo objektov, ustanov, ulic in naselij. Med leti 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov preimenovali, nekateri objekti (npr . Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili njegovo ime. vir: Wapedija