CATALOGUL LIFE CARE VALABIL 01 SEPTEMBRIE 2014 - 28 FEBRUARIE 2015
•
0 likes•14,352 views
Intra pe site-ul http://www.lifecare-produse.com pentru mai multe detalii!
Report
Share
Report
Share
Download to read offline
Recommended
Tako kot v Shakespearjevi drami se je tudi pri pobudi kulturni evro začelo dobro. Ideja je Adelina; no, od članka v Guardianu, da je treba, da te zapišejo na listo gostov za njen koncert, prispevati za dobrodelne namene, se je šišenska verzija razvila v bolj dodelano različico. Ta v Kinu Šiška pravi, da k
ulturni evro uvaja obvezni samoprispevek tako za liste gostov kot tudi (!) za novinarje. Vsakega se prosi, da ob vsakokratnem obisku prispeva dva evra, ki se stečeta v sklad. Na koncu leta se nabrani denar donira. Letos glasbeni skupini za snemanje prvenca, naslednje leto za sodobnoplesno predstavo ... skratka namen in začetek dobra, konec dober ...
Z gospodarstveniki, državnimi in lokalnimi funkcionarji si nismo belili glave, in si je ni bilo treba, bodo dali za kulturo, celo, začuda ... tudi s sponzorji si je ni bilo treba. Tudi s kulturniki, ustvarjalci si je nismo, se je spobuda skorajda vsem zdela odlična. Projekt bo učbeniški piarovski primer družbenoodgovorne akcije ... A kot se zaplete pri Shakespearju, tam je to smešno, gre za komedijo, se je zapletlo tudi pri kulturnem evru, ko smo ga predstavili medijem, a v silno tragedijo. Da ne bo preveč krivično, kar nekaj urednikov in novinarjev je kulturni evro podprlo, takoj, brez pomislekov, kot bi tako moralo že od nekdaj biti. Za tragedijo so pobudo označili tisti novinarji, ki so menili, da smo jim vzeli eno od njihovih neodtuljivih pravic, da bodo za svoje delo morali plačati, so si tolmačili. Izkoristili so svoj položaj medijskih delavcev, 10 dni nas vlačili po zobeh in papirju in spletu in ekranih, prijavili na tržni inšpektorat, označevali za grobarje slovenskega kulturnega novinarstva, celo bojkot nekaterih medijev nam je grozil ...
Pa se je strast čez kakšen mesec polegla. Kot pri velikem dramatiku se je začel delati red in se je začelo delati prav. Večina kulturnih upornikov se je izkazala za profesionalce, spet prihajajo na koncerte, predstave ... tista dva evra dajo nekateri iz svojega žepa, drugim jim ga (hja ...) povrnejo delodajalci. Projekt pa se lepo razvija, brez piarovskega napihovanja, to ni bil niti namen, čeprav smo nehote in kljub grožnjam dobili na desetine medijskih pojavitev. Denar se zbira in čez dva meseca bo ena od nadarjenih slovenskih glasbenih skupin začela razmišljati o svojem prvencu. Takrat bo po medijih morda spet završalo. Upam, da le v pozitvnem smislu ... ali kot se z odobravajočim aplaudiranjem konča Shakespearjeva drama, upam, da bo tudi v Kinu Šiška publika na promocijskem koncertu ob novem albumu z aplavzom sporočila, da je bila Adelina podbuda iz Guardiana prava.Za dva evra problemov: družbena odgovornost v javnem sektorju
Za dva evra problemov: družbena odgovornost v javnem sektorju18. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi
Recommended
Tako kot v Shakespearjevi drami se je tudi pri pobudi kulturni evro začelo dobro. Ideja je Adelina; no, od članka v Guardianu, da je treba, da te zapišejo na listo gostov za njen koncert, prispevati za dobrodelne namene, se je šišenska verzija razvila v bolj dodelano različico. Ta v Kinu Šiška pravi, da k
ulturni evro uvaja obvezni samoprispevek tako za liste gostov kot tudi (!) za novinarje. Vsakega se prosi, da ob vsakokratnem obisku prispeva dva evra, ki se stečeta v sklad. Na koncu leta se nabrani denar donira. Letos glasbeni skupini za snemanje prvenca, naslednje leto za sodobnoplesno predstavo ... skratka namen in začetek dobra, konec dober ...
Z gospodarstveniki, državnimi in lokalnimi funkcionarji si nismo belili glave, in si je ni bilo treba, bodo dali za kulturo, celo, začuda ... tudi s sponzorji si je ni bilo treba. Tudi s kulturniki, ustvarjalci si je nismo, se je spobuda skorajda vsem zdela odlična. Projekt bo učbeniški piarovski primer družbenoodgovorne akcije ... A kot se zaplete pri Shakespearju, tam je to smešno, gre za komedijo, se je zapletlo tudi pri kulturnem evru, ko smo ga predstavili medijem, a v silno tragedijo. Da ne bo preveč krivično, kar nekaj urednikov in novinarjev je kulturni evro podprlo, takoj, brez pomislekov, kot bi tako moralo že od nekdaj biti. Za tragedijo so pobudo označili tisti novinarji, ki so menili, da smo jim vzeli eno od njihovih neodtuljivih pravic, da bodo za svoje delo morali plačati, so si tolmačili. Izkoristili so svoj položaj medijskih delavcev, 10 dni nas vlačili po zobeh in papirju in spletu in ekranih, prijavili na tržni inšpektorat, označevali za grobarje slovenskega kulturnega novinarstva, celo bojkot nekaterih medijev nam je grozil ...
Pa se je strast čez kakšen mesec polegla. Kot pri velikem dramatiku se je začel delati red in se je začelo delati prav. Večina kulturnih upornikov se je izkazala za profesionalce, spet prihajajo na koncerte, predstave ... tista dva evra dajo nekateri iz svojega žepa, drugim jim ga (hja ...) povrnejo delodajalci. Projekt pa se lepo razvija, brez piarovskega napihovanja, to ni bil niti namen, čeprav smo nehote in kljub grožnjam dobili na desetine medijskih pojavitev. Denar se zbira in čez dva meseca bo ena od nadarjenih slovenskih glasbenih skupin začela razmišljati o svojem prvencu. Takrat bo po medijih morda spet završalo. Upam, da le v pozitvnem smislu ... ali kot se z odobravajočim aplaudiranjem konča Shakespearjeva drama, upam, da bo tudi v Kinu Šiška publika na promocijskem koncertu ob novem albumu z aplavzom sporočila, da je bila Adelina podbuda iz Guardiana prava.Za dva evra problemov: družbena odgovornost v javnem sektorju
Za dva evra problemov: družbena odgovornost v javnem sektorju18. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi
Aprila 2006 so slovenski strokovnjaki za odnose z javnostmi, ki so do takrat o tej stroki kaj napisali - pa naj je šlo za znanstveno monografijo ali diplomsko delo -, prejeli nekoliko presenetljivo elektronsko sporočilo. V njem je bila prošnja, naj svoje besedilo odstopijo za potrebe izdelave terminološkega slovarja. Takojšnji naklonjenosti skoraj vseh je sledilo nekajmesečno, včasih že kar detektivsko iskanje zadnje v e-obliki dostopne različice knjig, zbornikov, diplom, izročkov predavanj ipd. Zbrano je bilo oblikovano v Korpus besedil odnosov z javnostmi KoRP s skoraj dvema milijonoma besed.
Priložnost za nadaljevanje dela smo nato dobili 2011 in ga zaključili 2014 s spletno zbirko Termis (www.termania.net; http://www.termis.fdv.uni-lj.si/). V njej je prikazanih 2000 terminov z razlagami, angleškimi prevodnimi ustreznicami in tipičnim besedilnim okoljem. In kako si lahko z njo pomagamo? Bi znali npr. na hitro odgovoriti na vprašanje, zakaj je ugled pomemben v odnosih z javnostmi, kaj z njim počnemo, kakšen vse je lahko in s katerimi pojmi je povezan? Veste, kaj je uglednostni količnik, kako se glasi njegov prevod v angleščino in kdo se je z njim ukvarjal? Gotovo ste k obojemu pritrdili, s Termisom pa so tovrstni odgovori lahko še obširnejši in natančnejši. Na predavanju bomo pokazali, zakaj in kako.Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis
Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis18. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi
More Related Content
Viewers also liked
Aprila 2006 so slovenski strokovnjaki za odnose z javnostmi, ki so do takrat o tej stroki kaj napisali - pa naj je šlo za znanstveno monografijo ali diplomsko delo -, prejeli nekoliko presenetljivo elektronsko sporočilo. V njem je bila prošnja, naj svoje besedilo odstopijo za potrebe izdelave terminološkega slovarja. Takojšnji naklonjenosti skoraj vseh je sledilo nekajmesečno, včasih že kar detektivsko iskanje zadnje v e-obliki dostopne različice knjig, zbornikov, diplom, izročkov predavanj ipd. Zbrano je bilo oblikovano v Korpus besedil odnosov z javnostmi KoRP s skoraj dvema milijonoma besed.
Priložnost za nadaljevanje dela smo nato dobili 2011 in ga zaključili 2014 s spletno zbirko Termis (www.termania.net; http://www.termis.fdv.uni-lj.si/). V njej je prikazanih 2000 terminov z razlagami, angleškimi prevodnimi ustreznicami in tipičnim besedilnim okoljem. In kako si lahko z njo pomagamo? Bi znali npr. na hitro odgovoriti na vprašanje, zakaj je ugled pomemben v odnosih z javnostmi, kaj z njim počnemo, kakšen vse je lahko in s katerimi pojmi je povezan? Veste, kaj je uglednostni količnik, kako se glasi njegov prevod v angleščino in kdo se je z njim ukvarjal? Gotovo ste k obojemu pritrdili, s Termisom pa so tovrstni odgovori lahko še obširnejši in natančnejši. Na predavanju bomo pokazali, zakaj in kako.Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis
Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis18. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi
Viewers also liked (14)
Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis
Slovenska terminologija odnosov z javnostmi: projekt Termis