Osnovne šole zmanjšale rabo energije

1. 9Št. 11, 17. marec 2016 IZ NAŠIH KRAJEV
»Gregorčki« kot pozdrav
ljubezni in pomladi
Gasilca pogojno
obsojena
SLOVENSKE KONJICE – V preteklih dneh se je kon-
čala konjiška gasilska saga, ki je zaradi ponarejanja
listin in poneverbe pred sodišče pripeljala nekadnja
predsednika in poveljnika Prostovoljnega gasilskega
društva Slovenske Konjice Andreja Tomažiča in Er-
nesta Hlasteca. Po dolgotrajnem sodnem postopku
sta bila Hlastec in Tomažič pogojno obsojena zaradi
ponarejanja listin. Poneverbe jima sodišče ni moglo
dokazati, zato je od pregona odstopilo.
Leta 2009 in 2010 so člani PGD Slovenske Konjice skrbe-
li za varovanje pri obnovi avtocestnih predorov Pletovarje
in Golo rebro. Ker članom opravljenega dela niso mogli
izplačati preko društva, so to izvedli preko fiktivnih ra-
čunov dveh gospodarskih družb. Skupno naj bi si gasilci
in društvo razdelili več kot 80 tisoč evrov, vendar tožilka
ni mogla dokazati, da sta prvoobtožena zagrešila tudi
poneverbo in si prilastila 11 tisoč evrov. Nesporno gasilci
od svojih prihodkov niso plačali davkov in prispevkov. Te
je društvo v višini 20 tisoč evrov poravnalo, ko je utajo
ugotovila davčna uprava. Glavna krivca za nezakonito po-
slovanje sta bila Tomažič in Hlastec, a ker jima poneverbe
niso dokazali, bosta plačala zgolj sodno takso, sodišče je
Hlastecu naložilo štiri mesece in Tomažiču sedem mese-
cev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let.
Stare zamere in novi dolgovi
Po razglasitvi obsodilne sodbe so svojo plat medalje
na novinarski konferenci predstavili tudi konjiški gasilci.
Kot je povedal predsednik društva Drago Alenc, so v
društvu vsem vpletenim gasilcem ves čas stali ob strani.
Med drugim so v društvu zdaj prepričani, da so davek
kar za polovico preplačali, česar uradni viri sicer ne po-
trjujejo. Kot so še dejali, naj bi bil celoten proces plod
maščevanja nezadovoljnih članov oziroma nevoščljivosti
konkurenčnih društev. Z Gasilsko zvezo Slovenske Konji-
ce odnosi v resnici ostajajo napeti in podpis pogodbe za
sofinanciranje pod vprašajem. Približno 80 tisoč evrov,
ki bi jih društvo od občine in države lahko pričakovalo,
bo namenjenih tudi za novo cisterno. Pred skoraj letom
jim jo je namreč povsem uničil eden od zdaj že nekdanjih
članov. Zavarovalnine niso dobili, ker je vozil pijan in brez
izpita. Da bodo konjiški gasilci lahko zares začeli na čistih
temeljih, bo očitno preteklo še nekaj vode.
StO
Čeprav je verjetno kot pra-
znik zaljubljencev danes
bolj znano valentinovo, pa
imamo tudi Slovenci svojo
različico - gregorjevo.
Naše babice so za 12. marec
govorile, da se takrat ptički že-
nijo. Star običaj pravi, da so se
dekleta nekoč na gregorjevo
ozirala v nebo. Prva ptica, ki
jo je dekle videlo, je naznani-
la, kakšen bo njen mož. To, da
naj bi se na gregorjevo ptički
ženili, pa ni povsem točno, saj
se ženijo tudi na vincencijevo
Da bi voda odnesla vse slabo, skrbi in zimo, so »gregorčke« v Trnavščico spustili tudi otroci braslovškega vrtca, enote Trnava.
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge sve-
tovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli
kos lesa z gorečim, v smolo namočenimi oblanci ali s svečo. Po drugi
svetovni vojni so to šego oživili.
Osnovne šole zmanjšale
porabo energije
Skupaj za lepšo občino
V akcija sodelovalo več kot 500 občanov
(22. januar), in na valentinovo
(14. februar). Na Slovenskem
je najbolj veljalo, da se ptički
ženijo na gregorjevo, saj je bil
to včasih prvi spomladanski
dan.
Sveti Gregor
pozdravlja sonce
in pomlad
Ko je veljal še stari julijanski
koledar, je Gregor, znan kot
prinašalec luči, godoval prav
na prvi spomladanski dan, ko
je navadno že toplo. Dan se je
takrat že toliko podaljšal, da
obrtniki pri svojem delu niso
večpotrebovaliumetnerazsve-
tljave.Lučsotakonapredvečer
gregorjevega simbolično vrgli
v vodo, ta šega pa se v zadnjih
letih vrača v številne kraje po
Sloveniji. LK, foto: GrupA
CELJE – V Narodnem
domu so se na zaključni
prireditvi projekta Euronet
50/50 Max učenci pomerili
v izobraževalnem kvizu na
temo energije.
Pred tremi leti je Zavod
Energetska agencija za Savinj-
sko, Šaleško in Koroško (Ks-
sena) začel izvajati evropski
projekt Euronet 50/50 Max,
v katerem sicer sodeluje 16
partnerjev iz 13 evropskih
držav. Njegov namen je dose-
ganje energetskih prihrankov
v osnovnih in srednjih šolah.
V projekt je vključenih
500 evropskih šol, od tega
30 slovenskih osnovnih šol s
področja Šaleške, Savinjske
in Koroške regije. Otroci so v
okviruprojektasamiiskaliinsi
izmišljalinačinezazmanjšanje
rabe energije na svoji šoli. Na-
loga zavoda Kssena je bila, da
učence opremi s priročniki o
rabi energije in z merilnimi in-
štrumenti, s katerimi so lahko
sami spremljali rabo energije.
Obkoncuprojektajezavoddo-
sežene energetske prihranke
tudi izračunal in ugotovil, da
je30slovenskihosnovnihšolv
povprečjuraboenergijezmanj-
šalo za več kot 5 odstotkov.
»To je izjemen dosežek,
glede na to, da projekt ni
predvideval nobenih naložb,
razen manjših, kot je namesti-
tev termostatskih ventilov in
varčnih sijalk, prihranki pa so
bili v glavnem doseženi zgolj
z domiselnostjo, s trudom in
prizadevanjem učencev,« so
povedali na zavodu Kssena.
Na zaključni prireditvi, ki je
bilavCelju,soseučencipome-
rili v izobraževalnem kvizu in
praktičnih izzivih, ki so vklju-
čevali eksperimentalna orod-
ja, oblikovana v Medpodjetni-
škemizobraževalnemcentruv
Velenju.Takosolahkospomo-
čjopoganjanjasobnegakolesa
skuhali čaj v grelniku vode in
ob tem poslušali radio, s po-
močjo mobilnih telefonov na
miniaturni solarni elektrarni
proizvajalienergijo,stermoka-
meropapreverjaliizolativnost
svojih oblačil.
BGO
Foto: arhiv Zavoda Kssena
Učenci so se na zaključni prireditvi na temo energije preizkušali v
praktičnih izzivih. Ob železniški progi so čistili ločiški gasilci. Med delom so našli marsikaj, kar ne sodi v naravo.
POLZELA – Minuli konec
tedna je občina organizira-
la čistilno akcijo. Sodelova-
lo je kar 35 društev in šest
krajevnih odborov. Skupaj
je občinske površine čistilo
več kot 500 občanov, sode-
lovali pa so tudi otroci iz
vrtca in iz višjih razredov
osnovne šole. To kaže na
visoko okoljsko ozavešče-
nost.
Čeprav zadnji dve leti divjih
odlagališč ni bilo, so letos ude-
leženci čistilne akcije odkrili
veliko nelegalno odlagališče
v Ovčji jami. V tem malem
gozdiču so med smetmi našli
največ plastike, pa tudi raz-
lično embalažo, steklenice,
hladilnik, skrinjo, televizijo,
razbito steklovino, nevarne
in zdravju škodljive salonitne
plošče. Najbolj zaskrbljujoče
je, da na tem področju ob-
časno teče potoček, voda pa
vso nesnago prenaša tudi v
podtalnico, torej v vodo, ki jo
pijejo nekateri občani.
Vdvehdnehsozbraliokrog
sto kubičnih metrov odpad-
kov, največ je bilo mešanih.
Medodpadkisobiletudiodvr-
žene kože in deli poginulih ži-
vali. Kot so ugotovili, je največ
odpadkovševednoobglavnih
cestah, železniški progi ter na
brežinah vodotokov.
LK, foto: TT