Edvard Kardelj – Prvi oče UDBE (1. del besedila) Rojen je bil v delavski družini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16 letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1929 je končal učiteljišče, a učiteljske službe ni nikoli nastopil. Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe. Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Po tem, ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti izstopili ali bili izločeni iz KPJ je Edvard Kardelj skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov . Kardelj je propagiral boj proti kapitalizmu, imperializmu, parlamentarnim demokracijam in podpiral Stalinovo politiko in politični sistem Sovjetske zveze. Leta 1935 se je iz Ljubljane preselil v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je delal za Kominterno in bil skupaj z Josipom Brozom Titom in Aleksandrom Rankovićem član NKVD. Po tem, ko je Stalin ukazal likvidacije vseh najpomembnejših članov Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ) kot so Filip Filipovič, Sima Markovič in Milan Gorkič so Kardelja oprostili vseh obtožb. Stalin je Josipa Broza Tita imenoval za novega voditelja KPJ, člani novega vodstva so postali še Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Milovan Đilas in Franc Leskošek. Leta 1937 se je novo vodstvo KPJ iz Moskve vrnilo v Jugoslavijo, s ciljem priprave oboroženega državnega prevrata, rušenjem izvoljene oblasti in izvedbo komunistične revolucije. Po vrnitvi je s podporo KPJ odstranil iz vodstva slovenskih komunistov vse predvojne člane in postal nov vodja Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Propagiral je boj proti zahodnim demokracijam, fašistični Italiji, nacistični Nemčiji. Po podpisu pakta med Stalinom in Hitlerjem o nenapadanju, je kot sekretar KPS skupaj s Titom opustil obtožbe proti fašizmu in nacizmu ter se usmeril v boj proti kapitalizmu, imperializmu, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Po napadu Nemčije in njenih zaveznikov na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, se skupaj s Titom, po naročilu iz Moskve ni želel opredeliti o okupaciji Jugoslavije. 27 . aprila 1941 je bil eden od pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije s strani sil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu na Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. (nadaljevanje besedil