Proces srbske vojaške okupacije v Sloveniji Srbski prostozidar, oziroma njihov vodilni član Josip Broz Tito je 16. novembra 1942 napisal pismo slov. CK, v katerem je ostro kritiziral slovensko vodstvo, ter predlagal radikalne ukrepe za rešitev razmer v Sloveniji. Pismo je bilo poslano prek Arse Jovanovića, ki je s skupino oficirjev odšel v Slovenijo, da naj uredi vojaška vprašanja. Njegova osrednja naloga naj bi bila preoblikovanje slovenskih partizanskih enot v sestavni del NOVJ ter povečati njihovo učinkovitost. Tito je dal Arsi izredno široka pooblastila in ga postavil za začasnega poveljnika slovenske partizanske vojske s pravico, da oblikuje njen štab. Zaradi nasprotovanja slovenskega vodstva Arsi navodil ni uspelo v celoti uresničiti, predvsem, da bi slovensko partizansko vojsko zbral in z njo odšel proti vrhovnemu štabu NOPOJ. (Godeša, 2006: 80) Tito je Arsi pred odhodom med drugim tudi naročil, da naj ohrani Slovenijo za Jugoslavijo. Pred prihodom Arse Jovanovića ni bilo nobenega resnejšega spora med Kocbekom in komunisti. V Arsovem primeru ni šlo za spor le s Kocbekom, temveč z vsemi člani izvršnega odbora (IOOF) OF. Celo Kardelj je v pismu dne 12. januarja 1943 Titu zapisal: Njegovo (Arsovo) obnašanje je povzročilo pri nas izredno hud spor z IOOF. Vsi do zadnjega so nastopili proti njegovemu obnašanju. Po tem smo morali stvari postaviti tako, kakor so v resnici bile, tj. pojasnili smo jim in pokazali pooblastilo, ki si ga ti (Tito) dal Arsu, tj., da mora ravnati v soglasju z IOOF in CK. In mi smo morali priznati, da je Arsa ravnal v nasprotju s Tvojim pooblastilom. (Godeša, 2006: 73) Po Kardeljevih besedah je Arso takoj po svojem prihodu v Slovenijo začel napadati OF, uvajati znake srpa in kladiva ter se napačno obnašati do zaveznikov (Krščanskih socialistov in Sokolov) v OF ter tako prenašal bosanske razmere v slovensko okolje. (Godeša, 2006: 82) Poleg tega je Arsa vse ukrepe izvedel brez vednosti in soglasja izvršnega odbora OF (IOOF). Vsi člani IOOF so bili nad takim Arsovim ravnanjem ogorčeni ter so se mu odkrito uprli. Dobro so začutili kam vodijo nekateri procesi in so zato nastopili zelo odločno. Zanje je pomenilo ravnanje Arse krnitev nacionalnih pravic, krnitev samoodločbe naroda ter ponavljanje starojugoslovanske prakse. (Godeša, 2006: 83) Vodstvo slov. komunistov se je znašlo v hudi zadregi. Na eni strani CK KPJ, kateremu so bili glede na strogo centraliziran in hierarhično urejen ustroj neposredno podrejeni, na drugi strani izvršni odbor OF s svojo zahtevo po obrambi suverenosti slovenskega naroda. Vendar so bili v vodstvu KPS večinoma prostozidarji srbske lože, ki jim je bil glavni cilj izpolnitev ukazov srbskih bratov. Tako so Srbom pomagali okupirati našo slovensko borbeno vojsko, z njo pa tudi vso našo deželo. Vir: http://primorski-panterji.info/wp/?p=2232