Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

KAJ LAHKO NAREDIMO ZA SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?

1,986 views

Published on

KAJ LAHKO NAREDIMO ZA
SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?

Published in: Social Media
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

KAJ LAHKO NAREDIMO ZA SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?

  1. 1. KAJ LAHKO NAREDIMO ZAKAJ LAHKO NAREDIMO ZA SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE? Dr. Andreja PšeničnyDr. Andreja Pšeničny
  2. 2. ZDRAVJE IN DUŠEVNOZDRAVJE IN DUŠEVNO ZDRAVJEZDRAVJE • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravjezdravje kot stanje “popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja”. Zdravje torej ni le odsotnost bolezni! • Tudi psihično zdravjepsihično zdravjepsihično zdravje ni opredeljeno kot odsotnost duševnih bolezni, temveč kot blagostanje, ki prispeva h kakovosti življenja, ker je bistveno pri vzpostavljanju in ohranjanju ravnotežja med posameznikom in okoljem.okoljem. Posamezniku omogoča, da se prilagaja in konstruktivno spopada z izzivi okolja, v katerem živi in deluje. •• NajvažnejšiNajvažnejši kriterijkriterijkriterij psihičnega zdravja je uspešnost, spsihičnega zdravja je uspešnost, s katero posameznik rešuje probleme vsakodnevnegakatero posameznik rešuje probleme vsakodnevnega življenjaživljenja (adaptacijaadaptacijaadaptacija). Če zahteve presegajo trenutneČe zahteve presegajo trenutne adaptacijske zmožnosti posameznika, se razvije psihičnaadaptacijske zmožnosti posameznika, se razvije psihična (duševna) motnja.(duševna) motnja.
  3. 3. RAZMERJE PSIHIČNO BLAGOSTANJERAZMERJE PSIHIČNO BLAGOSTANJE –– DUŠEVNA MOTNJADUŠEVNA MOTNJA PSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJEPSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJEPSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJE DDD UUU ŠŠŠ EEE VVV NNN Posameznik, ki ima diagnosticirano duševno motnjo in ima v nekem trenutku dobro psihično zdravje. dobro Posameznik, ki nima diagnosticirane duševne motnje in ima dobro psihično zdravje. NNN AAA MMM OOO TTT NNN JJJ AAA zdravje. prisotna/ diagnosticirana neprisotna/ nediagnosticirana slabo Posameznik, ki ima diagnosticirano duševno motnjo in ima nizko stopnjo psihičnega zdravja. Posameznik, ki niima diagnosticirane duševne motnjo vendar ima v nekem trenutku nizko stopnjo psihičnega zdravja.
  4. 4. DIMENZIJE PSIHIČNEGADIMENZIJE PSIHIČNEGA BLAGOSTANJABLAGOSTANJA - ima pozitivno stališče do sebe, - zaveda se različnih aspektov sebe in jih sprejema, - pozitivno gleda na svoje preteklo življenje. - “samodeterminiran” in neodvisen; - sposoben se upreti socialnim pritiskom; - svoje vedenje uravnava od znotraj; - vrednoti se glede na lastne, notranje standarde. - zaveda se občutka usmerjenosti v življenju; - čuti, da obstaja smisel življenja; - ima prepričanja, ki dajejo življenju smisel; - ima svoje vzroke in cilje, da živi. - ima tople, zadovoljive, zaupne odnose z drugimi; - skrbi za dobro drugih; - sposoben je empatije, vdanosti in intimnosti; - razume dinamiko prejemanja in dajanja v medosebnih odnosih. - ima občutek kontinuiranega razvoja, - odprt je za nove izkušnje; - ima občutek realiziranja svojih potencialov; - spreminja se v smeri večjega vpogleda vase in boljše učinkovitosti. - ima občutek kompetentnosti pri obvladovanju okolja; - nadzoruje kompleksno množico zunanjih aktivnosti; - učinkovito izrabi priložnosti, ki mu jih ponuja okolje; - sposoben je ustvariti okolje, ki ustreza njegovim potrebam in vrednotam.
  5. 5. Resolucija Evropskega parlamenta o izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva opozarja, da: •• v Evropi vsaka četrta oseba vsaj enkrat v življenju trpi za hujšo obliko duševnev Evropi vsaka četrta oseba vsaj enkrat v življenju trpi za hujšo obliko duševne bolezni;duševne bolezni posredno ali neposredno vplivajo na vse prebivalce EU; težave zbolezni;duševne bolezni posredno ali neposredno vplivajo na vse prebivalce EU; težave z duševnim zdravjem znatno zmanjšujejo kakovost življenja vseh posredno ali neposrednoduševnim zdravjem znatno zmanjšujejo kakovost življenja vseh posredno ali neposredno prizadetih;prizadetih; •• v Evropski uniji vsako leto 18,4 milijona prebivalcev med 18. in 65. letom trpi za hujšov Evropski uniji vsako leto 18,4 milijona prebivalcev med 18. in 65. letom trpi za hujšo obliko depresije;obliko depresije;obliko depresije;obliko depresije; •• težave z duševnim zdravjem imajo že zdaj zelo močan ekonomski, zdravstveni in socialnitežave z duševnim zdravjem imajo že zdaj zelo močan ekonomski, zdravstveni in socialni učinek, ki se bo še povečal, saj pogostost težav zaradi staranja prebivalstva in sprememb vučinek, ki se bo še povečal, saj pogostost težav zaradi staranja prebivalstva in sprememb v družbi narašča;družbi narašča; •• •• duševne bolezni povzročajo družbi znatne gospodarske stroške, ki po nekaterih ocenahduševne bolezni povzročajo družbi znatne gospodarske stroške, ki po nekaterih ocenah znašajo 3 do 4 % BDP držav članic Evropske unije;znašajo 3 do 4 % BDP držav članic Evropske unije; •• vsako leto zaradi samomora umre približno 58.000 državljanov Evropske unije, kar je več,vsako leto zaradi samomora umre približno 58.000 državljanov Evropske unije, kar je več, kot je letno smrti zaradi prometnih nesreč ali HIVkot je letno smrti zaradi prometnih nesreč ali HIV--a oziroma aidsa, poskusov samomora jea oziroma aidsa, poskusov samomora je desetkrat toliko;desetkrat toliko; •• ženske pogosteje kot moški iščejo pomoč pri specializiranih službah in prejemajo dvakratženske pogosteje kot moški iščejo pomoč pri specializiranih službah in prejemajo dvakrat več receptov za psihotropna zdravila kot moški in ker so farmakoveč receptov za psihotropna zdravila kot moški in ker so farmako--kinetične raziskavekinetične raziskave pokazale, da ženske ta sredstva težje prenašajopokazale, da ženske ta sredstva težje prenašajo
  6. 6. Število duševnih motenj narašča po vsem svetu! Strokovnjaki ne vedo zakaj se to dogaja, vendar ne naraščajoStrokovnjaki ne vedo zakaj se to dogaja, vendar ne naraščajo enako vse duševne motnje:enako vse duševne motnje: -- število shizofrenih in manično depresivnih motenj ostajaštevilo shizofrenih in manično depresivnih motenj ostaja enako; za shizofenijo zboli 1% oseb, a 10% ljudi, ki zbolijo zaenako; za shizofenijo zboli 1% oseb, a 10% ljudi, ki zbolijo za shizofrenijo, umre zaradi samomora!shizofrenijo, umre zaradi samomora! -- Povečuje se število t.i. reaktivnih motenj, tistih, ki se razvijejoPovečuje se število t.i. reaktivnih motenj, tistih, ki se razvijejo kot odziv na obremenitve okolja. Med njimi je najpogostejšakot odziv na obremenitve okolja. Med njimi je najpogostejša depresivna in različna depresivna stanja.depresivna in različna depresivna stanja. -- Zmanjšuje ali celo izginja histerija, histerične gluhosti,Zmanjšuje ali celo izginja histerija, histerične gluhosti, hromosti praktično ni več. Ni pa manj obsesivnohromosti praktično ni več. Ni pa manj obsesivno--kompulzivnihkompulzivnih motenj, prisilnih nevroz. Tudi nekatere oblike shizofrenije somotenj, prisilnih nevroz. Tudi nekatere oblike shizofrenije so manj pogoste; ali posamezne klinične slike kot na primermanj pogoste; ali posamezne klinične slike kot na primer katatonija,katatonija,
  7. 7. VZROKI PSIHIČNIH MOTENJ Vzrok za nastanek duševnih motenj so lahko številni dejavniki, ki se med sebojVzrok za nastanek duševnih motenj so lahko številni dejavniki, ki se med seboj prepletajo in sovplivajo. Različne šole in znanosti ponujajo različneprepletajo in sovplivajo. Različne šole in znanosti ponujajo različne teorije.teorije. Najbolj znane so biološka, psihološka in socialna razlaga (saj je tudi človekNajbolj znane so biološka, psihološka in socialna razlaga (saj je tudi človek biobio--psihopsiho--socialno bitje).socialno bitje). 1.1. BIOLOŠKABIOLOŠKA TEORIJATEORIJA nastanka duševnih motenj: človek z duševno boleznijonastanka duševnih motenj: človek z duševno boleznijo ima spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija.ima spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija. Torej gre pri duševnih motnjah za odstopanja od normalneTorej gre pri duševnih motnjah za odstopanja od normalne možganskemožganske strukture ali funkcijestrukture ali funkcije.. -- Genetski: raziskave kažejo, da je tveganje za nekatere duševne motnje (shizofrenija,Genetski: raziskave kažejo, da je tveganje za nekatere duševne motnje (shizofrenija, bipolarna motnja) verjetno genetsko pogojenobipolarna motnja) verjetno genetsko pogojeno –– podedovano.podedovano. -- Fiziološki: Duševne motnje lahko povzroča tudiFiziološki: Duševne motnje lahko povzroča tudi neravnovesjeneravnovesje med snovmi, ki jih (tudimed snovmi, ki jih (tudi normalno) izločajo možganske celicenormalno) izločajo možganske celice (nevrotransmiterji).(nevrotransmiterji). -- Konstitutivni: obstajajo prirojene razlike v odzivnosti na zunanje dražljaje in vKonstitutivni: obstajajo prirojene razlike v odzivnosti na zunanje dražljaje in v sposobnosti za vzpostavljanje in ohranjevanje pogojnih refleksov, ki sosposobnosti za vzpostavljanje in ohranjevanje pogojnih refleksov, ki so najosnovnejša oblika učenja. Razlike so tudi v vrojenem temperamentu: hitronajosnovnejša oblika učenja. Razlike so tudi v vrojenem temperamentu: hitro-- počasno, močnopočasno, močno--šibko in širokošibko in široko--ozko doživljanje, ki določajo prirojene načineozko doživljanje, ki določajo prirojene načine odzivanja. Ogrožujoče značilnosti: hiperodzivanja. Ogrožujoče značilnosti: hiper--hiposenzibilnost, hiperhiposenzibilnost, hiper--hipomotoričnost,hipomotoričnost, hiperhiper--hiposeksualnost…hiposeksualnost… -- Hormonski: obolenja ščitnice, Attkinsonov in Cushingov sindrom…Hormonski: obolenja ščitnice, Attkinsonov in Cushingov sindrom…
  8. 8. VZROKI PSIHIČNIH MOTENJ 2.2. PSIHOLOŠKI TEORETIKI domnevajo, da lahkoPSIHOLOŠKI TEORETIKI domnevajo, da lahko pomanjkanje oziromapomanjkanje oziroma neustrezne razvojne vzpodbudeneustrezne razvojne vzpodbude (npr. nestalen odnos s pomembno(npr. nestalen odnos s pomembno osebo v zgodnjem otroštvu, hudi konflikti v družini, nedosleden načinosebo v zgodnjem otroštvu, hudi konflikti v družini, nedosleden način vzgoje s skrajnostmi),vzgoje s skrajnostmi), hude travme v otroštvuhude travme v otroštvu (npr. zlorabe), zgodnja(npr. zlorabe), zgodnja daljša ločitev od staršev (npr. daljša hospitalizacija) povečajodaljša ločitev od staršev (npr. daljša hospitalizacija) povečajo tveganje za nastanek duševne motnje.tveganje za nastanek duševne motnje. Psihološki konflikt, kriza, stresPsihološki konflikt, kriza, stres ali psihološka travmaali psihološka travma (izgube, ločitve, preobremenitve…) pri(izgube, ločitve, preobremenitve…) pri človekučloveku sprožijo nastanek duševne bolezni.sprožijo nastanek duševne bolezni. 3.3. Sociologi vSociologi v SOCIALNIH TEORIJAHSOCIALNIH TEORIJAH nastanka duševnih motenj panastanka duševnih motenj pa predpostavljajo, da je lahko duševna bolezen povezana ali pa je celopredpostavljajo, da je lahko duševna bolezen povezana ali pa je celo direktna posledica pomembnih dogodkov in stanj v človekovemdirektna posledica pomembnih dogodkov in stanj v človekovem okolju.okolju.
  9. 9. DEJAVNIKI PSIHIČNIH MOTENJ DEJAVNIKE PSIHIČNEGA ZDRAVJA LAHKO STRNEMO V TRI RAVNI:DEJAVNIKE PSIHIČNEGA ZDRAVJA LAHKO STRNEMO V TRI RAVNI: -- Raven družbenih, ekonomskih in socialnih strukturRaven družbenih, ekonomskih in socialnih struktur:: Družbeni in okoljski dejavniki, kot so revščina, industrializacija,Družbeni in okoljski dejavniki, kot so revščina, industrializacija, diskriminacija,diskriminacija, vojna in nasilje igrajo ključno vlogo v vseh vidikih duševnega zdravja populacije invojna in nasilje igrajo ključno vlogo v vseh vidikih duševnega zdravja populacije in so dejavniki tveganja za ohranjanje duševnega zdravja (WHO, 2005).so dejavniki tveganja za ohranjanje duševnega zdravja (WHO, 2005). -- Raven lokalne skupnostiRaven lokalne skupnosti:: Lokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva naLokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva naLokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva naLokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva na posameznikovo dojemanje sveta, interpretacijo okolja in njegova način razmišljanjaposameznikovo dojemanje sveta, interpretacijo okolja in njegova način razmišljanja in delovanja. Je življenjsko okolje posameznika, ki oblikuje njegovo vedenje sin delovanja. Je življenjsko okolje posameznika, ki oblikuje njegovo vedenje s pomočjo zahtev in priložnosti, z omejitvami in svoboščinami, z nagradami inpomočjo zahtev in priložnosti, z omejitvami in svoboščinami, z nagradami in kaznimi. Vpliva na posameznikovo samopodobo, kakor tudi na interepretacijokaznimi. Vpliva na posameznikovo samopodobo, kakor tudi na interepretacijo duševnega zdravja.duševnega zdravja. -- Raven posameznika:Raven posameznika: Pomemben vpliv ima posameznikov notranji svet, njegova čustvena prožnost, ki sePomemben vpliv ima posameznikov notranji svet, njegova čustvena prožnost, ki se nanaša na to, kako človek občuti samega sebe, kako interpretira dogodke in senanaša na to, kako človek občuti samega sebe, kako interpretira dogodke in se zmorezmore soočati s stresnimi in drugimi neugodnimi okoliščinami. Samozavest,soočati s stresnimi in drugimi neugodnimi okoliščinami. Samozavest, zmožnost zazmožnost za soočanje s problemi in druge življenjske veščine, možnost odločanja insoočanje s problemi in druge življenjske veščine, možnost odločanja in nadzora nadnadzora nad lastnim življenjemlastnim življenjem –– vse to povečuje emocionalno prožnost in zmanjšujevse to povečuje emocionalno prožnost in zmanjšuje duševneduševne stiske.stiske.
  10. 10. RAVEN DRUŽBENIH, EKONOMSKIH INRAVEN DRUŽBENIH, EKONOMSKIH IN SOCIALNIH STRUKTURSOCIALNIH STRUKTUR Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja Dejavniki preventiveDejavniki preventive Neorganiziranost skupnostiNeorganiziranost skupnosti Slabi socialni pogojiSlabi socialni pogoji Rasna nepravičnost in diskriminacijaRasna nepravičnost in diskriminacija VojnaVojna Nasilje in kazniva dejanjaNasilje in kazniva dejanja Družbena participacijaDružbena participacija Družbena odgovornost in tolerantnostDružbena odgovornost in tolerantnost Integracija etničnih manjšinIntegracija etničnih manjšin Družbena podpora in povezovanje skupnostiDružbena podpora in povezovanje skupnosti Socialne službeSocialne službeNasilje in kazniva dejanjaNasilje in kazniva dejanja Dostop do drog in alkoholaDostop do drog in alkohola BrezdomstvoBrezdomstvo RevščinaRevščina Izolacija in odtujitevIzolacija in odtujitev Pomanjkanje možnosti izobraževanjaPomanjkanje možnosti izobraževanja Stanovanjska problematikaStanovanjska problematika Transportna problematikaTransportna problematika Slaba prehranaSlaba prehrana Stopnja brezposelnostiStopnja brezposelnosti Stres na delovnem mestuStres na delovnem mestu Socialne službeSocialne službe OpolnomočenjeOpolnomočenje
  11. 11. RAVEN LOKALNE SKUPNOSTIRAVEN LOKALNE SKUPNOSTI Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja Dejavniki preventiveDejavniki preventive -- slaba kakovost odnosov,slaba kakovost odnosov, - občutek izolacije,občutek izolacije, -- konflikti,konflikti, diskriminacija,diskriminacija, -- dostop do zdravstvenih storitev,dostop do zdravstvenih storitev, -- občutek varnosti znotrajobčutek varnosti znotraj skupnosti,skupnosti, -- socialna vključenost in podpora,socialna vključenost in podpora,-- diskriminacija,diskriminacija, -- stigmatizacija,stigmatizacija, -- pomanjkanje avtonomnosti,pomanjkanje avtonomnosti, -- občutek odtujenosti.občutek odtujenosti. -- socialna vključenost in podpora,socialna vključenost in podpora, -- občutek sprejetosti,občutek sprejetosti, -- trdna socialna mreža,trdna socialna mreža, -- priznavanje različnostipriznavanje različnosti -- vznajemna soodgovornost,vznajemna soodgovornost, -- možnost samoaktualizacije.možnost samoaktualizacije.
  12. 12. RAVEN POSAMEZNIKARAVEN POSAMEZNIKA OsebnostneOsebnostne značilnostiznačilnosti Zadovoljenost potrebZadovoljenost potreb Sposobnosti in veščineSposobnosti in veščine - samopodoba - hiper/hipoaktivnost, hiper/hiposenzibilnost… - energetska opremljenost, - čustvena stabilnost OSNOVNE:OSNOVNE: -- telesne,telesne, -- varnost,varnost, -- čustvene;čustvene; - soočanja z realnostjo,soočanja z realnostjo, --prepoznavanja, priznavanjaprepoznavanja, priznavanja in izražanja čustev,in izražanja čustev, -- navezovanja in ohranjanjanavezovanja in ohranjanja stikov,stikov,- čustvena stabilnost (anksioznost, depresivnost, samokritičnost, ranljivost,, negativna čustva…) - ekstravertnost (druženje, toplina, pozitivna čustva) - odprtost (globoko doživljanje, avanturizem…) - prijetnost (zaupanje, prilagojenost…) - vestnost (samodisciplina, čut dolžnosti, učinkovitost…) VIŠJE:VIŠJE: socialne (pripadnost,socialne (pripadnost, potrditev, uveljavljanje)potrditev, uveljavljanje) -- spoštovanje, dostojanstvo,spoštovanje, dostojanstvo, svobodasvoboda -- intelektualne,intelektualne, -- osebna rast.osebna rast. stikov,stikov, -- soočanje in obvladovanjesoočanje in obvladovanje obremenilnih situacijobremenilnih situacij (frustraijska toleranca),(frustraijska toleranca), -- spreminjanje okoliščin inspreminjanje okoliščin in odnosov,odnosov, -- soočanje z intenzivnimisoočanje z intenzivnimi občutki, obvladovanje inobčutki, obvladovanje in uravnoteženje impulzov.uravnoteženje impulzov.
  13. 13. SKUPINE PSIHIČNIH (DUŠEVNIH)SKUPINE PSIHIČNIH (DUŠEVNIH) MOTENJMOTENJ •• Motnje čustvovanjaMotnje čustvovanja (anksiozne motnje, depresivna motnja, izgorelost, bipolarna motnja…)(anksiozne motnje, depresivna motnja, izgorelost, bipolarna motnja…) –– anksiozne motnje: funkcionalne motnje (panični napadi, fobije, OKM, PTSM, GAM) , disociativneanksiozne motnje: funkcionalne motnje (panični napadi, fobije, OKM, PTSM, GAM) , disociativne motnje (fuga, depresonalizacija, disociacija identitete), somatoformne motnje (somatizacije)motnje (fuga, depresonalizacija, disociacija identitete), somatoformne motnje (somatizacije) –– depresivne motnjedepresivne motnje Duševne motnje se pojavljajo kot čiste ali kot mešane slike.Duševne motnje se pojavljajo kot čiste ali kot mešane slike. –– izgorelostizgorelost –– bipolarna motnjabipolarna motnja •• Kognitivne motnjeKognitivne motnje (demenca, Alzheimerjeva bolezen…)(demenca, Alzheimerjeva bolezen…) •• Bolezni odvisnostiBolezni odvisnosti (alkohol, droge, nekemične zasvojenosti…)(alkohol, droge, nekemične zasvojenosti…) •• Psihične motnje, ki so posledica organskih spremembPsihične motnje, ki so posledica organskih sprememb ( epilepsija…)( epilepsija…) •• Psihotične (blodnjave) motnjePsihotične (blodnjave) motnje (shizofrenija, paranoidna motnja…)(shizofrenija, paranoidna motnja…) •• Osebnostne motnjeOsebnostne motnje (borderline osebnostna motnja …)(borderline osebnostna motnja …)
  14. 14. SIMPTOM, SINDROM, MOTNJASIMPTOM, SINDROM, MOTNJA • SIMPTOM: subjektivne navedbe bolnika •• ZNAK: objektivno opazovanjeZNAK: objektivno opazovanje se združujejo vse združujejo v •• SINDROM (stalna klinična slika, ločljivost od drugih sindromov)SINDROM (stalna klinična slika, ločljivost od drugih sindromov) •• MOTNJO (jasni kriteriji, predvidljiv razvoj, redke mešane slike)MOTNJO (jasni kriteriji, predvidljiv razvoj, redke mešane slike)
  15. 15. SIMPTOMI MOTENJSIMPTOMI MOTENJ MOTNJAMOTNJA SIMPTOMISIMPTOMI ANKSIOZNOSTANKSIOZNOST Tesnobnost, zaskrbljenost, nemir, panični napadi (hitro bitje srca,Tesnobnost, zaskrbljenost, nemir, panični napadi (hitro bitje srca, bolečine v prsih, težave pri dihanju…), vrtoglavica, potenje,bolečine v prsih, težave pri dihanju…), vrtoglavica, potenje, razdražljivost, motnje spanja, težave pri koncentraciji, trepetanje,razdražljivost, motnje spanja, težave pri koncentraciji, trepetanje, OBSESIVNOOBSESIVNO--KOMKOM-- PULZIVNA MOTNJAPULZIVNA MOTNJA ObsesijeObsesije so vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave,so vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave, kompulzijekompulzije pa so ponavljajoča dejanja ali rituali, s katerimi si osebapa so ponavljajoča dejanja ali rituali, s katerimi si oseba poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije.poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije. FOBIJAFOBIJA Bolezenski strah pred situacijami, predmeti, živalmi…, ki sprožiBolezenski strah pred situacijami, predmeti, živalmi…, ki sproži preplavljanje s čustveno napetostjo in izogibanje objektu tako, dapreplavljanje s čustveno napetostjo in izogibanje objektu tako, da moti normalno življenje.moti normalno življenje. DEPRESIJADEPRESIJA Žalost, pomanjkanje samozaupanja, volje in energije, upočasnjenost,Žalost, pomanjkanje samozaupanja, volje in energije, upočasnjenost, oobčutek malodušja, krivde,bčutek malodušja, krivde, motnje spanja, apetita, spomina inmotnje spanja, apetita, spomina in koncentracije, pesmizem in obup, skrb in bojazen pred prihodnostjo,koncentracije, pesmizem in obup, skrb in bojazen pred prihodnostjo, pasivnost, socialna izolacija…pasivnost, socialna izolacija… IZGORELOSTIZGORELOST Psihofizična, čustvena in kognitivna izčrpanost, ki ji sledi dolgotrajenPsihofizična, čustvena in kognitivna izčrpanost, ki ji sledi dolgotrajen upad energije po znižanju izločanja kortizola, oslabljen imunski sistem,upad energije po znižanju izločanja kortizola, oslabljen imunski sistem, labilna samopodoba, jeza, upad volje in motivacije…labilna samopodoba, jeza, upad volje in motivacije… BIPOLARNABIPOLARNA MOTNJAMOTNJA Obdobja depresije se izmenjujejo z obdobji manijeObdobja depresije se izmenjujejo z obdobji manije ((zelo živahnozelo živahno mišljenje, slaba pozornost, pozabljivost, precenjevanje svojihmišljenje, slaba pozornost, pozabljivost, precenjevanje svojih sposobnosti, zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana,sposobnosti, zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana, veličinske blodnje…veličinske blodnje…
  16. 16. DEJAVNIKI TVEGANJADEJAVNIKI TVEGANJA -- SOCIALNISOCIALNI Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb,Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne,posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako.podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako. Boj ogroženi so ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom,Boj ogroženi so ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom, nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani.nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani. Za to sta dva razloga:Za to sta dva razloga: –– generiranjegeneriranje: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj–– generiranjegeneriranje: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj možnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svojemožnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svoje deprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem večji možnosti, da bododeprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem večji možnosti, da bodo odreagirali s kako od duševnih motenj.odreagirali s kako od duševnih motenj. –– drsenje navzdoldrsenje navzdol: Nekatere duševne motnje se začnejo že v mladosti. Zaradi njih človek: Nekatere duševne motnje se začnejo že v mladosti. Zaradi njih človek težje zaključi šolanje, se težje zaposli, pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu,težje zaključi šolanje, se težje zaposli, pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu, kot bi sicer. Če ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli določeno socialnokot bi sicer. Če ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli določeno socialno uvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijouvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijo službo ali so premeščeni na nižja, slabše plačana delovna mesta.službo ali so premeščeni na nižja, slabše plačana delovna mesta. Spol ne vpliva na pogostost, razen pri depresivni motnji, kjer zboli 2Spol ne vpliva na pogostost, razen pri depresivni motnji, kjer zboli 2 –– 3 x več žensk.3 x več žensk.
  17. 17. DEJAVNIKI TVEGANJADEJAVNIKI TVEGANJA –– OSEBNIOSEBNI • Držinska predispozicija: eden ali oba starša s psihično motnjo, • Vrojene (konstitucijske) značilnosti: hiper/hiposenzibilnost, hiper/hipoaktivnost… • Osebna zgodovina: pretrda ali premehka vzgoja, čustvene in vzgojne prikrajšanosti, čustveno hladni ali pretirano zaščitniški starši, daljše ločitve od staršev v zgodnjem otroštvu, čustvene,starši, daljše ločitve od staršev v zgodnjem otroštvu, čustvene, telesne ali spolne zlorabe, druga travmatična doživetja v zgodnjem otroštvu (smrt staršev, ločitev…), • Osebnostne značilnosti: nizka ali labilna samopodoba, impulzivnost, čustvena ranljivost, depresivne poteze, zaskrbljenost, pretirana samokritičnost in perfekcionizem, nizka frustracijska toleranca, pesimizem, nihanje razpoloženja, težave pri vzpostavljanju stikov in bližine, pretirano navezovanje…
  18. 18. DEJAVNIKI TVEGANJADEJAVNIKI TVEGANJA –– SPROŽILNESPROŽILNE SITUACIJESITUACIJE AKUTNE OBREMENITVE IN KRONIČNE OBREMENITVEAKUTNE OBREMENITVE IN KRONIČNE OBREMENITVE : Čim šibkejša je: Čim šibkejša je osebnostna struktura (več obremenilnih dejavnikov je v osebni zgodovini), tamosebnostna struktura (več obremenilnih dejavnikov je v osebni zgodovini), tam manjša obremenitev oziroma krajši čas obremenitev je potreben, da semanjša obremenitev oziroma krajši čas obremenitev je potreben, da se sprožijo bolezenski simptomi.sprožijo bolezenski simptomi. 10 najmočnejših stresorjev:10 najmočnejših stresorjev: •• zakončeva smrtzakončeva smrt •• razvezarazveza•• razvezarazveza •• ločeno zakonsko življenjeločeno zakonsko življenje •• prestajanje zaporne kazniprestajanje zaporne kazni •• smrt bližnjega družinskega članasmrt bližnjega družinskega člana •• telesna poškodba ali bolezentelesna poškodba ali bolezen •• porokaporoka •• poravnava zakonskih nesoglasijporavnava zakonskih nesoglasij •• upokojitevupokojitev •• zdravstvene težave družinskega članazdravstvene težave družinskega člana
  19. 19. PREPREČEVANJE Vse aktivnosti namenjene zaščiti in izboljšanju duševnega zdravjaVse aktivnosti namenjene zaščiti in izboljšanju duševnega zdravja ljudi lahko razdelimo na primarno, sekundarno in terciarno preventivo.ljudi lahko razdelimo na primarno, sekundarno in terciarno preventivo. •• PRIMARNA PREVENTIVAPRIMARNA PREVENTIVA •• programi primarne preventive morajo biti usmerjeni na vseprogrami primarne preventive morajo biti usmerjeni na vse biološke,biološke, •• psihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo napsihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na •• duševno zdravje ljudiduševno zdravje ljudi•• duševno zdravje ljudiduševno zdravje ljudi •• najbolj zahtevna: predvideti nevarnost, da se razvije določenonajbolj zahtevna: predvideti nevarnost, da se razvije določeno obolenje aliobolenje ali •• motenost ter jo preprečitimotenost ter jo preprečiti •• težava je v tem, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijotežava je v tem, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijo nana •• odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni!odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni! •• nevtralizacija učinka rizičnih dejavnikov in stimulacija varovalnihnevtralizacija učinka rizičnih dejavnikov in stimulacija varovalnih •• dejavnikov (v posamezniku in okolju)dejavnikov (v posamezniku in okolju)
  20. 20. PREPREČEVANJE •• Ukrepe primarne preventive delimo naUkrepe primarne preventive delimo na •• specifičnespecifične •• splošnesplošne •• Specifični ukrepiSpecifični ukrepi se izvajajo s ciljemse izvajajo s ciljem•• Specifični ukrepiSpecifični ukrepi se izvajajo s ciljemse izvajajo s ciljem preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj,preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj, katerih izvor je jasno ugotovljen.katerih izvor je jasno ugotovljen. •• CiljiCilji splošnih ukrepovsplošnih ukrepov pa so odpravitipa so odpraviti ali ublažiti škodljive dejavnike in okrepitiali ublažiti škodljive dejavnike in okrepiti koristnekoristne
  21. 21. PREPREČEVANJE –– Splošni ukrepi na področju psihičnih motenjSplošni ukrepi na področju psihičnih motenj:: –– zagotavljanje ustreznih pogojev za normalenzagotavljanje ustreznih pogojev za normalen zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante,zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante, sredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcihsredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcih in šolah...)in šolah...)in šolah...)in šolah...) –– pomoč v kriznih situacijah kasneje v razvojupomoč v kriznih situacijah kasneje v razvoju (psihološke svetovalnice in ambulante, psihoterapevti,(psihološke svetovalnice in ambulante, psihoterapevti, kadrovske službe...)kadrovske službe...) –– zdrav življenjski stil, ki ščiti pred psihičnimizdrav življenjski stil, ki ščiti pred psihičnimi motnjamimotnjami
  22. 22. PREPREČEVANJE •• SEKUNDARNA PREVENTIVASEKUNDARNA PREVENTIVA •• zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje inzgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje obolelihzdravljenje obolelih •• učinkovitost: število bolnikov, ki obstajajo vučinkovitost: število bolnikov, ki obstajajo v določenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populaciji •• pri zdravljenju psihičnih motenj kakor tudi pripri zdravljenju psihičnih motenj kakor tudi pri zdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljšizdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljši rezultati, če se lerezultati, če se le--te odkrijejo zgodaj in če sete odkrijejo zgodaj in če se terapija začne čim prejterapija začne čim prej •• ukrepi temeljijo naukrepi temeljijo na prognoziprognozi •• ustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezniustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezni
  23. 23. PREPREČEVANJE •• TERCIARNA PREVENTIVATERCIARNA PREVENTIVA • odpraviti ali vsaj zmanjšati posledice bolezniodpraviti ali vsaj zmanjšati posledice bolezni •• ohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezenohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezen •• učinkovitost: stopnja invalidnosti bolnikovučinkovitost: stopnja invalidnosti bolnikov •• pomagati posamezniku (ali družini), da tudi takrat, ko sopomagati posamezniku (ali družini), da tudi takrat, ko so nekeneke •• težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kakotežave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako•• težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kakotežave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako živetiživeti •• kolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnimkolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnim •• zapletomzapletom •• cilj rehabilitacije je, da bolnika ponovno vrne v čim boljcilj rehabilitacije je, da bolnika ponovno vrne v čim bolj normalnonormalno •• žvljenje v družini, družbenem in delovnem okolju.žvljenje v družini, družbenem in delovnem okolju.
  24. 24. PREPREČEVANJE – kaj lahko storimo sami •• ZASE:ZASE: –– Poskrbimo za zadovoljitev svojih temeljnih potreb ob pravem času in naPoskrbimo za zadovoljitev svojih temeljnih potreb ob pravem času in na ustrezen način. SKRB ZASE NI EGOIZEM!ustrezen način. SKRB ZASE NI EGOIZEM! –– Poskrbimo za dovolj razbremenilnih dejavnostiPoskrbimo za dovolj razbremenilnih dejavnosti -- počitka in sprostitvepočitka in sprostitve -- vv svojem življenju.svojem življenju. –– Trudimo se biti nenehno v stiku s samim sabo in prepoznavamo svojaTrudimo se biti nenehno v stiku s samim sabo in prepoznavamo svoja čustvena stanja, potrebe in želje.čustvena stanja, potrebe in želje. –– Gradimo in vzdržujemo kakovostne čustvene odnose.Gradimo in vzdržujemo kakovostne čustvene odnose. –– Skrbimo za dobro psihofizično kondicijo.Skrbimo za dobro psihofizično kondicijo. –– Če pri sebi opažamo več dejavnikov tveganja (osebna zgodovina,Če pri sebi opažamo več dejavnikov tveganja (osebna zgodovina, lastnosti…), se posvetujemo s strokovnjaki, kako se varovati navzlic večjilastnosti…), se posvetujemo s strokovnjaki, kako se varovati navzlic večji ranljivosti.ranljivosti. –– Poiščemo informacije o simptomih duševnih motenj in se, če jih opazimo,Poiščemo informacije o simptomih duševnih motenj in se, če jih opazimo, čim prej posvetujemo s strokovnjakom. Pozorni bodimo na dolgotrajnečim prej posvetujemo s strokovnjakom. Pozorni bodimo na dolgotrajne spremembe počutja in hitra intenzivna nihanja razpoloženja.spremembe počutja in hitra intenzivna nihanja razpoloženja. –– Če zbolimo, upoštevamo navodila strokovnjakov glede načina in trajanjaČe zbolimo, upoštevamo navodila strokovnjakov glede načina in trajanja zdravljenja.zdravljenja. –– Vključimo se v skupino za samopomoč.Vključimo se v skupino za samopomoč. –– Zdravljenje psihičnih motenj je ponavadi dolgotrajno in je tem boljZdravljenje psihičnih motenj je ponavadi dolgotrajno in je tem bolj uspešno, čim bolj aktivno sodeluje pacient.uspešno, čim bolj aktivno sodeluje pacient. –– Zdravila sama po sebi ne odpravijo vzrokov za psihične motnje, pogosto seZdravila sama po sebi ne odpravijo vzrokov za psihične motnje, pogosto se simptomi vrnejo, ko jih prenehamo jemati. Zato je nujna kombinacija ssimptomi vrnejo, ko jih prenehamo jemati. Zato je nujna kombinacija s psihoterapijo.psihoterapijo.
  25. 25. PREPREČEVANJE – kaj lahko storimo sami •• ZA PARTNERJE, SORODNIKE, PRIJATELJE:ZA PARTNERJE, SORODNIKE, PRIJATELJE: –– Zgradimo in vzdržujemo kakovosten čustven odnos,Zgradimo in vzdržujemo kakovosten čustven odnos, –– Če opazite znake psihičnih motenj, poskušamo nanje opozarjati in človekaČe opazite znake psihičnih motenj, poskušamo nanje opozarjati in človeka brez prisile usmerjati, da si poišče strokovno pomoč,brez prisile usmerjati, da si poišče strokovno pomoč, –– V procesu zdravljenja nudimo oporo in potrpljenje ter vzpodbujamo, daV procesu zdravljenja nudimo oporo in potrpljenje ter vzpodbujamo, da vztraja navzlic občasnim korakom nazaj.vztraja navzlic občasnim korakom nazaj. •• ZA OTROKE:ZA OTROKE: –– Zgradimo in vzdržujemo pozitiven, konstruktiven, sprejemajoč odnos,Zgradimo in vzdržujemo pozitiven, konstruktiven, sprejemajoč odnos, –– Poiščemo informacije, se izobrazimo o otrokovem razvoju in njegovihPoiščemo informacije, se izobrazimo o otrokovem razvoju in njegovih razvojnih potrebah,razvojnih potrebah, –– Omogočimo mu varno, nekonfliktno in konsistentno okolje,Omogočimo mu varno, nekonfliktno in konsistentno okolje, –– Potrudimo se uglasiti z otrokom, Odzivamo na otrokove potrebe,Potrudimo se uglasiti z otrokom, Odzivamo na otrokove potrebe, –– Začrtamo jasne meje,Začrtamo jasne meje, –– Čustveno se vživimo (podoživljanje občutkov iz svojega otroštva),Čustveno se vživimo (podoživljanje občutkov iz svojega otroštva), –– Podpremo njegovo pot osamosvajanja!Podpremo njegovo pot osamosvajanja!
  26. 26. VRSTE ZDRAVLJENJA • Z zdravili (medikamentozno) • Psihoterapevtsko • Kombinirano Pri blagi ali srednje močni motnji čustvovanja lahko zadostujePri blagi ali srednje močni motnji čustvovanja lahko zadostuje že psihoterapevtski pristop, pri močni pa ponavadiže psihoterapevtski pristop, pri močni pa ponavadi kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa. Pri drugih psihičnih motnjah je največkrat medikamentoznoPri drugih psihičnih motnjah je največkrat medikamentozno zdravljenje predpogoj za to, da je sploh mogoče začeti szdravljenje predpogoj za to, da je sploh mogoče začeti s psihoterapijo.psihoterapijo.
  27. 27. VRSTE PSIHOTERAPIJ 1.1. PSIHODINAMSKE (ANALITIČNE) TERAPIJE izhajajo iz spoznanja o nezavednih motivih inPSIHODINAMSKE (ANALITIČNE) TERAPIJE izhajajo iz spoznanja o nezavednih motivih in pomenu zgodnjih odnosov in zgodnjih konfliktnih situacij (travm). Psihodinamski pristopipomenu zgodnjih odnosov in zgodnjih konfliktnih situacij (travm). Psihodinamski pristopi so usmerjeni na razreševanje in preoblikovanje čustvenih vzorcev, adaptacijskih inso usmerjeni na razreševanje in preoblikovanje čustvenih vzorcev, adaptacijskih in obrambnih mehanizmov ter vzorcev medosebnih odnosov, ki vplivajo na človekoveobrambnih mehanizmov ter vzorcev medosebnih odnosov, ki vplivajo na človekove vedenjske odzive. posameznikove osebnosti. Psihodinamske terapije so dolgotrajnevedenjske odzive. posameznikove osebnosti. Psihodinamske terapije so dolgotrajne -- večveč mesecev ali več let, učinek je odvisen od motiviranosti pacienta za spreminjanje, vendarmesecev ali več let, učinek je odvisen od motiviranosti pacienta za spreminjanje, vendar so te, če do njih pride, relativno trajne.so te, če do njih pride, relativno trajne. 2.2. KOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE (KVT) izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo naKOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE (KVT) izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. Sčustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej,spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. Sčustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej,spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, tudi če se okoliščine ne spremenijo .tudi če se okoliščine ne spremenijo . So zato praktično usmerjene v definiranje konkretnih ciljev in uporabljajo aktivne tehnikeSo zato praktično usmerjene v definiranje konkretnih ciljev in uporabljajo aktivne tehnike za njihovo doseganje. Pogosto uporabljaza njihovo doseganje. Pogosto uporablja tehnike relaksacije, sistematičnetehnike relaksacije, sistematične desenzibilizacije ter trening samouveljavljanja in socialnih veščin. KVT traja nekaj tednovdesenzibilizacije ter trening samouveljavljanja in socialnih veščin. KVT traja nekaj tednov do nekaj mesecev. Prvi učinki so relativno hitri, študije pa opozarjajo na to, da niso nujnodo nekaj mesecev. Prvi učinki so relativno hitri, študije pa opozarjajo na to, da niso nujno dolgotrajni (v povprečju do enega leta).dolgotrajni (v povprečju do enega leta). 3.3. HUMANISTIČNE PSIHOTERAPIJE, ki izhaja predvsem iz neoanalitičnih šol, ego in selfHUMANISTIČNE PSIHOTERAPIJE, ki izhaja predvsem iz neoanalitičnih šol, ego in self psihologije ali gestalt psihologije. Predstavljajo jo npr. transakcijska analiza,sistemskapsihologije ali gestalt psihologije. Predstavljajo jo npr. transakcijska analiza,sistemska terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, personterapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, person--centred terapija itd.centred terapija itd.
  28. 28. VRSTE STROKOVNJAKOV 1.1. PSIHOLOG je diplomant fakultetnega študija psihologije, ukvarja se sPSIHOLOG je diplomant fakultetnega študija psihologije, ukvarja se s psihološkim svetovanjem, tehnikami sproščanja ipd..psihološkim svetovanjem, tehnikami sproščanja ipd.. 2.2. SPECIALIST KLINIČNE PSIHOLOGIJE je po zaključenemSPECIALIST KLINIČNE PSIHOLOGIJE je po zaključenem podiplomskem specialističnem študiju usposobljen za diagnostičnopodiplomskem specialističnem študiju usposobljen za diagnostično in svetovalno delo.in svetovalno delo. 3.3. ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnemZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem3.3. ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnemZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem študiju medicine in specialističnem študiju psihiatrije usposobljen zaštudiju medicine in specialističnem študiju psihiatrije usposobljen za diagnostične postopke, predpisovanje zdravil in izvajanje drugihdiagnostične postopke, predpisovanje zdravil in izvajanje drugih terapevtskih postopkov.terapevtskih postopkov. 4.4. PSIHOTERAPEVT po zaključenem podiplomskem izobraževanju izPSIHOTERAPEVT po zaključenem podiplomskem izobraževanju iz psihoterapije izvaja psihoterapevstko zdravljenje. Cilj obravnave jepsihoterapije izvaja psihoterapevstko zdravljenje. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteče drže in vedenjskeolajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteče drže in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.

×