1. organiziranje izobraževanja in mreženje na področju
Koordinacije sistemov socialne varnosti v EU
v 27. državah članicah
Seminar Slovenija
ANALIZA PRIMEROV
Ljubljana, 19.4.2010

2. Določitev zakonodaje, ki se uporablja
• X živi v državi A (Avstrija) in je član upravnih
odborov treh družb v treh različnih državah, in sicer
v ZDA, v DČ A (Avstrija) in DČ B (Slovenija). V ZDA in
DČ A (Avstriji) je samozaposlena oseba, v DČ B
(Slovenija) pa je zaposlena oseba. V kateri državi je
zavarovan? Kako ravnati v primeru, če dvostranska
pogodba med DČ A (Avstrijo) in ZDA določa, da je
oseba, ki izvaja dejavnost v obeh državah kot
samozaposlena oseba, za dejavnosti v obeh
državah podvržena zakonodaji državi prebivanja?

3. Določitev zakonodaje, ki se uporablja
• Prevozna družba ima sedež v DČ A (Sloveniji).
Delavec živi v DČ B (na Madžarskem). Vsak teden
naloži blago v DČ C (Avstriji) in ga pelje v DČ D
(Slovaško). Ko se vrne v DČ C (Avstrijo) naloži blago v
DČ B (na Madžarskem), kjer ostane približno en dan v
tednu. Zakonodajo katere države je potrebno
uporabiti? Kako ravnati v primeru, ko se pot prevoza
spremeni zaradi obsežnih in dolgotrajnih cestnih del
v MS B (na Madžarskem) in mora peljati skozi DČ A
(Slovenijo), da bi se izognil DČ B (Madžarske)?

4. Določitev zakonodaje, ki se uporablja
• Zidar opravlja dejavnost kot samozaposlena
oseba v DČ A (Sloveniji). Občasno med
vikendom opravlja storitve za kmetijsko
družbo v DČ B (Avstriji). Zakonodajo katere
države je potrebno uporabiti? Je mogoča
napotitev?

5. Določitev zakonodaje, ki se uporablja
• X živi v DČ A (Sloveniji) in dela za različne
delodajalce. Kot delavka dela 20% delovnega
časa za delodajalca v DČ A (Sloveniji), 20% za
delodajalca v DČ B (Italiji) in 20% za
delodajalca v DČ C (Avstriji). Prav tako opravlja
dejavnost kot samozaposlena oseba za
preostalih 40 % v DČ D (Nemčiji). Zakonodajo
katere države je potrebno uporabiti?

6. Določitev zakonodaje, ki se uporablja
• Delavka dela za delodajalca v DČ A (Sloveniji). Ta jo za 24
mesecev napoti na delo v DČ B (Nemčijo), z namenom
ustanoviti podružnico. Pogodba o zaposlitvi je sklenjena s
podružnico v DČ B (Nemčiji), ki delavki tudi izplačuje plačo. V
času zaposlitve v DČ B (Nemčiji), se še naprej uporablja
prvotna pogodba o zaposlitvi z družbo v DČ A (Sloveniji), ki
tudi plačuje prispevke za socialno varnost. Zakonodajo katere
države je potrebno uporabiti?
Alternativno, kako ravnati, če je pogodba sklenjena z družbo v
DČ A (Sloveniji), ki določa, da je delavki po vrnitvi (po dveh
letih) zajamčeno podobno delo v družbi v DČ A (Sloveniji) ali v
drugi hčerinski družbi?

7. Zdravstvene storitve
• Primer 1: V času ekonomske aktivnosti je gospa X
delala kot obmejna delavka v DČ A (Sloveniji), živela
pa je v DČ B (Avstriji). Mesec dni pred upokojitvijo je
zbolela za kronično boleznijo.
• Vprašanje: Pod katerimi pogoji je gospa X upravičena
do zdravstvenih storitev za njeno bolezen v DČ A
(Sloveniji)?
• Alternativno vprašanje 1: Je odgovor na vprašanje
drugačen, če potreba po zdravstvenih storitvah izvira
iz (z delom nepovezane) poškodbe, pridobljene
mesec dni pred upokojitvijo?

8. Pokojnine – oblikovanje obdobij
Domnevana nacionalna zakonodaja: V DČ A (Sloveniji) se obdobja služenja vojaškega
roka in študija obravnavajo enako kot obdobja zavarovanja. Pogoj je, da so ta
obdobja nastala na ozemlju te DČ (denimo na univerzi v Sloveniji, ki izpolnjuje
predpisane zahteve) in da je obdobje zavarovanja kot ekonomska aktivna oseba v
skladu z zakonodajo DČ A (Slovenije) obstajalo pred ali po omenjenem
(enakovrednem) obdobju.
Primer: Oseba ves čas dela kot obmejni delavec v DČ B (Italiji). Torej ni ekonomsko
aktivnih obdobij (zavarovanja) v DČ A (Sloveniji). Vendar je služila vojaški rok in
diplomirala na univerzi v DČ A (Sloveniji). V času študija je kot študent na izmenjavi 6
mesecev gostovala v DČ C (na Švedskem), brez prenosa prebivališča (v smislu člena 1
(j) Uredbe 883/2004/ES). Prebivališče je ohranila v DČ A (Sloveniji).
Vprašanje: Ali je DČ A dolžna upoštevati obdobja služenja vojaškega roka in študija
kot obdobja enakovredna obdobjem zavarovanja?
Predlagana izhodišča za razpravo:
Kakšen je učinek 5. člena Uredbe 883/2004/ES (enako obravnavanje dogodkov) v
omenjenih okoliščinah?
Obstaja razlika med obdobji prebitimi na ozemlju DČ A (Slovenije) in tistimi prebitimi
na ozemlju druge DČ v času prebivanja v tej DČ.
Kateri dodatni vidiki so lahko pomembni, upoštevaje posebnosti konkretne
(slovenske) zakonodaje?