Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.
“IDNINATA IM PRIPAA NA ONIE KOI ZA VREME NAGOLEMITE PROMENI SE PODGOTVENI DA U^AT, A ONIE KOI MISLAT DEKA NEMAAT POVE]E [T...
VOVED       Internet (Internet- Internacional Network ) pretstavuva globalnakompjuterska mre`a koja obedinuva ( svrzuva ) ...
Internet pretstavuva vistinska riznica na informacii od razli~ni oblasti (biznis,politika, nauka, umetnost, sport i drugo ...
Internet e eden od realni mo`nosti da se individualizira, konkretno realizira iso toa da se zadovolat potrebite, mo`nostit...
Za nau~ni i prosvetni rabotnici zna~ajno e da go poznavaat Internetotnegovata su{tina i funkcija, negovite mo`nosti, i ogr...
Primer za toa e izrabotka na WEB prezentacija na Ekolo{kata sekcija”Eko-Yvo~e ”vo ramkite na Osnovnoto u~ili{te “Krste Mis...
Blagodarenie na elektronska po{ta mo`no e da se pra}aat ne samo tekstovituku i sliki, tabeli, grafikoni i programi. Na ovo...
Prema tie ispituvawa postojat pokazateli za upotreba na Internetot za razgovori toa daden e % na mom ~ iwa i devoj~iwa koi...
Faktot deka Internetot e koristen od studenti (u~e nici ) e na povisoko nivo vou~ilnicite kade Internet konekcija e bazira...
Zaklu~ok: od seto pogore ka`ano e deka profesorite po matematika nenau~ile dovolno i ne mo`at da go koristat Internet, a t...
Ovoj na~in na rabota pretstavuva koristewe na elektronskikomunikaciskikanali za interaktivna komunikacija od razli~ni loka...
-         obrazoven softver koj gi sledi u~ewata vo dale~ni mesta proektiran e                 da obezbeduva povremena eva...
za{tita vo golema mera }e pridonesat kon sigurnosta na sekoj kompjuter;sekoga{ treba da pravime bekap na podatocite, nikog...
ZAKLU ^ O K       Seto ona {to do sega go ka`av za funkcuja i zna~ewe na Internetot ne bitrebalo da se razbere kako na{e u...
Obvrska na nastavnicite e:   •   da gi identifikuva strategiite za sobirawe na informacii   •   da ja opredelat relevantno...
-       http:// www.jstop. Org /       -       http:// www.pewinternet.org /       -       www.enter.net.mk br.9, 11, 12, ...
INTERNET VO OBRAZOVA NIE -------------------------- 4        •   WEB-PREBARUVA^I- ----------------------------- 6UPOTRE BA...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Internet vo obrazovanieto

1,692 views

Published on

Published in: Education
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Internet vo obrazovanieto

  1. 1. “IDNINATA IM PRIPAA NA ONIE KOI ZA VREME NAGOLEMITE PROMENI SE PODGOTVENI DA U^AT, A ONIE KOI MISLAT DEKA NEMAAT POVE]E [TO DA U^AT, ]E OSTANAT VO SVETOT KOJ VE]E NE POSTOI.” ERIH HAFER SLAANA T. STAMENKOVA 1
  2. 2. VOVED Internet (Internet- Internacional Network ) pretstavuva globalnakompjuterska mre`a koja obedinuva ( svrzuva ) drugi pomali kompjuterski mre`i, koiso pomo{ na kompjuterskiot protokol (TCP/ IP )razmenuvaat podatoci i informaciime|u sebe. Internetot datira od 1969 god. koga amerikanskoto ministerstvo za odbrana gofinansira{e proektot ARPANET koj ovozmo`uva{e golem broj vladini i univerzitetskiin`eneri da istra`uvaat rabotej}I na razli~ni lokacii na mre`ata. Kon krajot na 80- titeamerikanskoto ministerstvo za odbrana ja decentralizira mre`ata ARPANET i site sepriklu~ija vo mre`ata nare~ena NSF- net( Network Science Foundation) . NSF-net vo 1986 god. postavi 5 superkompjuteri i, {to e najva`no, go ovozmo`i pristapotdo razli~nite mre`i delovni, univerzitetski, vladini. . . . Taka, vrskata pome|uARPANET, NSF- net i drugite mre`i se pretvori vo ne{to {to denes se narekuvaINTERNET. Denes toa e najgolemata WAN mre`a na planetata. 2
  3. 3. Internet pretstavuva vistinska riznica na informacii od razli~ni oblasti (biznis,politika, nauka, umetnost, sport i drugo ) ~ii obem sekojdnevno se zgolemuva. Tojstanuva ~esto poseteno mesto, kade korisnicite nao|aaat potrebni informacii, seobrazuvaat, razgovaraat, diskutiraat, ~itaat elektronski izdanija na spisanija i knigi idrugo.Internet ovozmo`uva razni servisi (uslugi ), me|u koi najpoznati se WEB (WWW-World Wide Web ), elektonska po{ta (E- mail ), IRC( Internet Realy Chat). WWW e sozdadena vo 1989 god. vo @eneva, [vajcarija od fizi~ari koi seobiduvale polesno da gi razmenuvaat informaciite so pomo{ na koristewe nahipertekstualni dokumenti. Hiperlinkovite naj~esto poka`ani kako podvle~en tekst,mu ovozmo`uvaat na ~itatelot so kliknuvawe vrz niv da se prefrlat na druga lokacijapri {to toa mo`e da bide i sosema drugo mesto na Internet. Za razlika od Internetot,vebot ne e mre`a. Vebot treba da se svatikako softverkoj na korisnicite imovozmo`uva da imaat pristap na resursite na Internet. So internetot go imame svetot na dlanka i toa sedej}i udobno predkompjuterot. Nikoga{ nebilo tolku ednostavno da se dojde do potrebnite informaciikako denes so pomo{ na Internetot. So nekolku kliknuvawa so gluv~eto iispi{uvaweto na nekolku zbora na tastaturatamo`eme da najdeme se {to ne interesira.Nam samo ni ostanuva da nau~ime kade da gi napravime vistinskite kliknuvawa za dastigneme do potrebnite informacii. INTERNET VO OBRAZOVANIETO 3
  4. 4. Internet e eden od realni mo`nosti da se individualizira, konkretno realizira iso toa da se zadovolat potrebite, mo`nostite, interesirawa i sposobnosti na sekojpoedinec pa i na u~enicite i nivnoto tempo na napreduvawe, i stilovi na u~ewe,koi seneophodni za `ivot i rabota vo 21- ot vek. Vakov pristap na u~ewe ovozmo`uva osovremenuvawe na nastavniot process,dava pove}e prostor na nastavnikot za razgovor so u~enicite a pomalku vreme seposvetuva na neposredno izlo`uvawe na sodr`inata. So seto ova ka`ano nastavnikot serasteretuva od konvecionalniot na~in na pristap na ~asot no potrebno e nastavnikotkontinuirano da se usovr{uva i da gi sledi site inovacii vr`ani za predmetot koj gopredava. Samo 10 do 12 % od naselenieto ili okolu 250 000 doma}instva imaat pristapdo Internet. No Internetot e dosega najevtinata distribucija na informacii vo~ove{tvoto, mnogu decentralizirana alatka koja otvaramo`nosti za komunikacija. Edno dete 16 000~asa pominuva pred ekran, samo iljada tro{i prednastavnikot, i 50 ~asa doma za jadewe i igrawe. E- edukacija ne e samo dostavuvawe na elektronski material za u~ewe tuku ina~in u~enicite, nastavnicite i studentite da gi dobijat neophodnite znaewa i ve{tini. WEB- PREBARUVA^I 4
  5. 5. Za nau~ni i prosvetni rabotnici zna~ajno e da go poznavaat Internetotnegovata su{tina i funkcija, negovite mo`nosti, i ograni~uvawa, i koi hardverski isoftverski preduslovi treba da se ispolnat za da priklu~uvawe na Internetot bideuspe{no. WEB- prebaruva~ite koi podr`uvaat trodimenzionalna virtuelna realnost,animacija interakcii, razgovori i konferencii, audio i video prenosi vo realno vremenudat pove}e mo`nosti za obuka. WEB-bazirani kursevi se poznati u{te i kakosajberkursevi ili virtuelni kursevi. Veb pregleduva~I se programi koi na korisnicite im ovozmo`uvaat lesno dasurfaatniz moreto od veb strain na Internet. So prelistuva~ot INTERNRT EXPLORER se povrzuva korisnikot na WEBstrana na prebaruva~i: Yahoo, Google, Alta Vista, Lycos, Magellan, i drugiisite sekoja godina se rangiraat spored brzinata na dobivawe na nekoj dokument irazni na~ini na dobivawe na informacii. Primer: podatoci za ESEJ na Google,dobivme spisok od 1, 080,000 rezultati na WEB strain vo koi se spomenuva baraniotzbor, a prebaruvaweto be{e zavr{eno za 0, 31 sekunda. , podatoci za odredenipredmeti; kako {to e vo ovoj slu~aj ekologija i biologija kade mo`at da se najdatrazli~ni informacii na slednive adresi: • http:// www. Alien exsplorer. Com • http:// www. Alien ecology. Com • http:// www. Alien exsplorer. Earth • http:// www. Mala skola ( biologija, geografija, ekologija, hemija,) • www. Heart • www. Flowers • www. Nacionalni parkovi vo Makedonija Vo poslednive nekolku godini obrazovnite institucii se pretstaveni so WEBprezentacii na Internet so {to mo`e polesno da se komunicira so site niv . 5
  6. 6. Primer za toa e izrabotka na WEB prezentacija na Ekolo{kata sekcija”Eko-Yvo~e ”vo ramkite na Osnovnoto u~ili{te “Krste Misirkov” Skopje. Tuka se poka`aniosnovnite podatoci za sekcijata, nejzinite aktivnosti, a na krajot e dadena i porakata-ekolo{ka so koja se saka da se podigne nivoto na ekolo{kata svest i sovest kaj sitekoi }e go pro~itaatovoj del. So aktivirawe na opcijata Elektronska po{ta se dobiva mo`nost za da seisprati po{ta na adresa na korisnik koj mu e potreben na korisnikot vo toj mo ment.Toa ovozmo`uva sekoga{ da imam komunikacija, razmena na mislewa, i brzopostignuvawe na dogovori i me|u partneri koi se na golema dale~ina pri {to seolesnuvaat rabotite, nivno konkretizirawe i zavr{uvawe na vreme. E KOL O[ KA S E KC I JA ” E KO- YVO N ^ E ”,O U “K RS TE MI S I RK O V” , S K O P J E . E kol o{ kot o obr azovani e i m f unkc i j a da obezbedi ne sam a o ekol o{ ko zna~ ewe i znaewe za pr i r odat a, t uku i da se i zgr adi svest za ekol o{ ko odnesuvawe. A nga` i r ano i odgovor no odnesuvawe kon za~ uvuvawe i unapr eduvawe na ` i vot nat a sr edi na e obvr ska koj a ne st ava vo odgovor na zada~ a so sopst ven pr i m er da j a unapr eduvam i za~ uvuvam ~ ovekovat a okol i na so e e { t o na vi st i nski na~ i n } e poka` em deka sm del od nea. e e Na po~ et okot skr omno, no odl u~ no t r gnavm e vo r eal i zac i j a na am c i oznat a pr ogr am i se poodl u~ no ja bi a spr oveduvam e. E kol o{ kat a svest se pove} e st anuva del od r azm sl uvawat a i i odnesuvawet o na si t e vkl u~ eni vo u~ i l i { t et o” K r st e Mi si r kov”. E kol o{ kat a sekc i j a u~ est vuva vo r azl i ~ ni akt i vnost i : eko- kvi zovi , i zl o` bi , pr edavawa, t r i bi ni , r azgovor i i r azm ena na m sl ewa so ost anat i sekc i i , i u~ est vo vo spi sani et o E kol ogi j a, sni m awa na eko em si i ,i i zr abot ka na pr oekt i , i sekoj dr ug vi d na akt i vnost i koi dopr i nesuvaat za odr ` uvawe na zdr ava ~ ovekova okol i na vo u~ i l i { t et o, dom i nasekade kade se dvi ` i m a e, r abot i m e, u~ i m se zabavuvam e, e. 6 P or adi set o ova sekc i j at a r azm sl uva gl obal no, no i del uva l okal no { t o e i na{ at a osnovna c el .
  7. 7. Blagodarenie na elektronska po{ta mo`no e da se pra}aat ne samo tekstovituku i sliki, tabeli, grafikoni i programi. Na ovoj na~in brgu se doa|a do informacii zanovini vo oblast na nauka i obrazovanie. Deneska mo`e site informacii, pokani iprijavuvawa za nau~ni sobiri efikasno da se izvr{at na ovoj na~in. Na toj na~inprofesorite mo`at da go obogatat svoeto znaewe- kontinuirano u~ewe, da vnesuvaatkorisni novini vo nastavataa so toa da go podigaat kvalitetot na u~ewe. So edna takva pozitivna razmena na mislewa dobiv me podatoci zaiskoristenosta na Internetot za razli~ni potrebi, (The Internet and Education,September,2001,Amerikan Life Projekt), (tabela 1): TABELA1 : Upotreba na Internet za prebaruvawa vo 94% u~ili{teto Upotreba na Internet kako golem izvor na 71 % informacii za razli~ni u~ili{ni proekti Upotreba na razli~ni WEB strani vo klas 58% ili vo u~ili{te Simnuvawa razli~ni informacii potrebni 34% za u~ewe Kreirawe na WEB strani za u~ili{teto 17 % Drugi informacii povrzani za Internetot ka`uvaat deka : 78% od nastavnicitengo koristat za podgotovka na svoite dnevni podgotovki za na ~as, a 47% velat dekaInternetot im e sudbina. Od site ispitanici 96% od nastavnicite velat deka Internetotim e bitten vo sekojdnevnata komunikacija so u ~enicite, kolegite, roditelite i drugi. 7
  8. 8. Prema tie ispituvawa postojat pokazateli za upotreba na Internetot za razgovori toa daden e % na mom ~ iwa i devoj~iwa koi znaat se, i koi go upotrebuvaatInternetot za razgovor, vo svoite u~ili{ni vesnici ili kako obi~en tekst, (TheInternet and Education, September,2001,Amerikan Life Projekt). (tabela 2): TABELA 2: Site mom~ i wa i devoj ~ i wa od 13 do 19 18 % godini Mom~iwa 21 % Devoj~iwa 15 % Pomladi od 12 do 14godini 12 % Postari od 15 do 17 godini 23% Internet iskustvo Edna godina i pomalku 9% 2 do 3 godini 19 % Pove}e od 3 godini 28% Zna~i Internetot koga se upotrebuva pove}e od 3 godini iskustvoto epogolemo ; mom ~ iwata se tie koi pove}e go koristat za najrazli~ni informacii; aprebaruvawata od razli~ni oblasti vo u~ili{tata se najzastapeni nekoga{ duri i beznekoja posebna potreba i vistinska cel. Od 754 tinejxeri ispitani vo 2001 godina 73% na vozrast od 12 do 18 godinigo koristat Internetot; no 63% od niv go koristat za vonu~ili{ni aktivnosti kako {to sesimnuvawa na pesni, igri i drugo. (Personal communication to AmandaLeahart, august, 2001) 8
  9. 9. Faktot deka Internetot e koristen od studenti (u~e nici ) e na povisoko nivo vou~ilnicite kade Internet konekcija e bazirana na LAN- konekcija, mo`e da se iskoristina pogolem broj kompjuteri na koi mo`at da se u~at pove}e predmeti vo isto vreme sopogolema Internet konektivnost. Nastavnicite koi se slu`at so kompjuteri se o~ekuvada bidat pove}e vklu~eni vo rabotata so niv i da poka`uvaat porazli~ni na~ini naupotreba na istite. Analizi za razli~no koristewe na Internetot od strana na nastavnicite, baziranana nivnite sposobnosti za predavawa, se kvalifikuvaat vo tipovi od nekolku kategoriikoi se bazirani na u~ewe po predmeti i bazirani na u~ili{ni nivoa. Vo ovaa tipologija nastavnicite po prirodni nauki, pedagozi, nastavnici poangliski jazik i drugi predmeti se grupirani zaedno pod poimot “akademski predmeti “,bidej}i nivnata osnovna pateka za koristewe na Internett ne e razli~na, t.e. ne serazlikuva edna od druga. Nastavnicite po matematika se razdeleni od ovie “akademski predmeti”,bidej}i tie poka`uvaat porazli~ni na~ini na Internet koristewe. Sporeduvawa pome|upredmetite otkrivaat odredeni pateki na Internet koristewe. Nastavnicite od sredniteu~ili{ta poka`uvaat i prijavuvaat povisoki rezultati vo site merwa, so koristewe nakompjuterskoto izu~uivawe. Naredni koi sledat se profesorite od sredni u~ili{ta, i tie imaat ne{to pogolemkraen rezultat od drugite nastavnici- profesori. Tie so koristewe na Internet imaatne{to pogolemi rezultati koga e vo pra{awe finalniot rezultat kaj istra`uvawata odstrana na decata- u~enicite. Mo`ebi najinteresno vo ovaa situacija e ostro pomala finalna ocenka kajnastavnicite po matematika sporeduvaj}i gi so drugite grupi na nastavnici. Samo 12 %od ovie nastavnici koristat Internet {to sporeduvaj}i so pove}e od 20% za drugitekategorii e premalku. Isto taka samo 9% od profesorite po matematika go koristatInternetot za sobirawe na podatoci i nivna obrabotka, sporedeno so 17 % za nastavnicii 19 % za drugi grupi nastavnici- profesori. 9
  10. 10. Zaklu~ok: od seto pogore ka`ano e deka profesorite po matematika nenau~ile dovolno i ne mo`at da go koristat Internet, a toa e esencijalno isto kako i zadrugi grupi na profesori. Vo podra~je na na prakti~na realizacija na pedago{ka dejnost Internetot pru`agolem broj na informacii koi mo`at da poslu`at za organizacija na nastavata,izrabotkana nastavni planovi i programi, tehnika i tehnologija na nastavata, postapki zavrednuvawe na rezultatite i drugo. Ova e mnogu zna~ajno poradi toa {to nekoi odinovaciite koi se vovedeni vo sedumdesetite godini ve}e se zastareni i e potrebno dase vnesat novivi so koi }e se osovremeni nastavata so novi sodr`ini koi se ~inatpoprifatlivi i poefikasni vo site uslovi. UPOTREBA NA INTERNET VO OBRAZOVANIE NA DALE^INA Obrazovanieto na dale~ina pretstavuva instrukcionen na~in na rabota sou~enicite koj ne bara prisustvo na u~enicite i predava~itena isto mesto vo istaprostorija. 10
  11. 11. Ovoj na~in na rabota pretstavuva koristewe na elektronskikomunikaciskikanali za interaktivna komunikacija od razli~ni lokacii {irum svetot. Vo obrazuvawena u~enicite mo`e da se koristi sledewe na predavawa, praksa na u~enicite i studentiteza nau~ni sobiri i promocii. Posebno e zna~ajno upotreba vo nastava na srodnifakulteti kade mo`at da se sledat predavawa na svoi kolegi, zaedno so studentite-u~enici, a potoa da komuniciraat me|u sebe, da postavuvaat pra{awa edni na drugi ina toj na~in zaedni~ ki da dojdat do krajnite zaklu~oci. Na ovoj na~in mo`e da seizedna~i kvalitetot na izvori na informacii pome|u srodni fakulteti. Organizacija nanastavatabi trebalo da se prisposobi na uslovite na pogolema me|usebna komunikacijapome|u u~enikot i nastavnikot bez vrska na lokacijata na obrazovnata institucija. Sotoa se postignuva pogolema aktivnost na u~enicite i se sozdavaat uslovi za promenana ulogata na nastavnikot od predava~ i ocenuva~ vo uloga na organizator narabotata. Vakviot na~in na rabota ovozmo`uva sledewe na razli~ni eksperimenti(prirodni nauki ); medicinskite u~ili{ta i fakulteti mo`at da se povrzat so klinikite ibolnicite pa so toa da se sledat site potrbni aktivnosti od interes za obrazuvawe naidnite lekari. Vakviot na~in na u~ewe na dale~ina so primena i na Internet se primenuvavo mnogu zemji, a najdobar primer za toa e Avstralija kade e najpove}e zastapenporadi goleni dale~ini i nemo`nost sekoga{ da se bide na tie mesta. Vakviot na~in nau~ewe ima golem broj na prednosti kako {to se: - u~eweto se prilagoduva sprema potrebite na u~enikot, negovite sposobnosti kako i predznaewa za odredena oblast; - vo kombinacija so drugi elektronski izvorina informacii( elektronski enciklopedii, WWW, i drugo) se obezbeduva istra`uvawa na najaktuelni sodr`ini i u~estvo na sopstven interes; - interakcija se vospostavuva ne samo so nastavnicite tuku i so u~enicite so {to se izedna~uva nivoto na znaewe vo razli~ni u~ili{ta; - na obrazovni institucii vo koi nema dovolen broj na nastavnici po site predmeti se obezbeduva patuvawe na informacii so {to se smaluvaat tro{ocite(primer so Avstralija); 11
  12. 12. - obrazoven softver koj gi sledi u~ewata vo dale~ni mesta proektiran e da obezbeduva povremena evaluacija na znaewa vo faza na u~ewe so {to se vr{i samovrednuvawe na samite u~enici; Zaklu~ok: obrazovanieto na dale~ina pretstavuva zna~ajna inovacija koja vo kombinacija so tradicionalnoto u~ewe doprinesuva za podobruvawe na kvalitetot na nastavata. No za seto ova e potrebno osposobuvawe na nastavnicite, sozdavawe na tehni~ki i tehnolo{ki preduslovi, i najva`no u~ili{tata da se osposobat za sovrsmeni tendencii koi vladeat vo svetot, a Internetot vo vakviot na~in na u~ewe ima posebno zna~ajno mesto za pronao|awe na pogolam broj na kvalitetni informacii koi so razmena se dostapni na site. NEDOSTATOCI NA INTERNETOT So otvarawe na odreden document pokraj baranite informacii, mo`e da“zaka~ime “i nekoi virusi, spajveri ili malveri. Kompjuterskite virusi vo svojata osnova se nadvore{ni par~iwa kod, sokoi se pro{iruvaat ( zarazuvaat) izvr{nite aplikacii. Ovie kodovi se napi{ani so cel dase napravi nekoja {teta na kompjuterskiot sistem ili na programite i dokumentitememorirani vo nego. Dovolno e da se startuva zarazenata aplikacija. Nazivot “ virus “im e daden poradi nekolku zaedni~ki sposobnosti so biolo{kite virusi. Na sekoi 15 sekundi se slu~uva napad vrz nekoj neza{titen kompjuter. A napa|a~i ima 69 799 spored informacii na SYMANTEC od 15. 06. 2005 god. Mora na site da ni bide jasno deka nitu edna antivirusna programa ne esovr{ena. Stoprocentna za{tita ne postoi. No po~ituvaweto na osnovnite principi na 12
  13. 13. za{tita vo golema mera }e pridonesat kon sigurnosta na sekoj kompjuter;sekoga{ treba da pravime bekap na podatocite, nikoga{ da ne proveruvame sodr`inana tu|o CD ili flopi, bez prethodno skenirawe na nivnata sodr`ina, avtomatska za{tita(autoprotect ) da bide vklu~ena cello vreme. Po definicija spyware- ot pretstavuva meliciozen softver eden vid na“trojanski kow”~ija namena e da go nadgleduva odnesuvaweto na korisnikot, dasobira li~ni podatoci vo forma na lozinki, korisni~ki imiwa i sli~no, a potoa da giprepra}a kaj svojot avtor, da gi zabele`uva internet navikite na doma}inot, da praviizmeni po svoja `elba vo bezbednosniot sistem na kompjuterot, da gi menuvarezultatite na prebaruva~ot, da prenaso~uva na druga VEB- lokacija, masovno dapoka`uva pop- up reklami, da instalira dialer programi koi bez na{e odobrenie mo`atda ne povrzat na me|unarodni telefonski centrali i drugo. Mnogu ~esto spyware edel od nekoja besplatna alternative na softverskiot paket {to nas vo toj moment ni epotreben. Za da se za{titime od ovoj vid na zakani osven {to treba da go podignemenivoto na sistemska bezbednost pri {to }e se vooru`ime so vistinski anti- spywareprograma , no najva`no e da gi otvorime o~ite t.e. ~etiri para na o~i i da vnimavamekade “ {etame” i {to za na{ata sekojdnevna rabota instalirame na na{iot kompjuter, aistoto se odnesuva i za u~enicite i za studentite sekojdnevno baraj}i novi informacii. (WWW. ENTER. NET. MK ) broj 9, 11, 12, 16 13
  14. 14. ZAKLU ^ O K Seto ona {to do sega go ka`av za funkcuja i zna~ewe na Internetot ne bitrebalo da se razbere kako na{e uveruvawe deka Internetot mnogu brgu i efikasno }ego re{i problemot na sovremenoto obrazovanie, so svoite sistemi }e ja unapredinastavata i u~eweto vo kratok vremenski period, tuku deka toj pru`a mo`nosti dau~eweto i nastavata se podobruvaat se pove}e i podobro pod uslov da se iskoristuvaznaewewto so koe se raspolaga. Internetot vo obrazovanie treba da : - ovozmo`uva na u~enicite i studentite kako i na nastavnicite da na rabotni mesta komuniciraat so site i nasekade kade e toa potrebno za svoi potrebi i za svoja rabota; - osiguruva zna~ajni viodeo informacii pri toa koristej}i se so dale~inski videosistemi; - ja integrira slikata so zboruvaweto vo procesot na u~ewe ili istra`uvawe; - vodi smetka za cenata na uslugite koi gi dava i za onie koi treba da gi dava. Kako I da e, na kompjuterite I na Internetot treba da se gleda kako na dodatoka ne kako na zamena za tradicionalen na~in na u~ewe. 14
  15. 15. Obvrska na nastavnicite e: • da gi identifikuva strategiite za sobirawe na informacii • da ja opredelat relevantnosta na informacijata{to }e ja najdat, • da gi razvivaat ve{tinite za re{avawe na problemi • da ja ocenuvaat efikasnosta i efektivnosta na re{enijata. Od seto ova ka`ano a i od mnogu drugo proizleguva deka Internetot brgu serazviva, nastojuva svoite uslugi da gi podobri, so toa privlekuva novi korisnici,osvojuva novi prostori, na toj na~in saka da bide prifaten kako univerzalen sistem nasovremenotio informirawe i komunicirawe. KORISTENA LITERATURA1. Internet: - http:// www.msu.edu. / 15
  16. 16. - http:// www.jstop. Org / - http:// www.pewinternet.org / - www.enter.net.mk br.9, 11, 12, 16 - www.usaid.org.mk - www.mon.gov.mk - E – school.on.net.mk 2. Internet Use by teachers Conditions of Professional Use and Teacher – DirectedStudent Use, Henry Jay Becker. 3. Internet vo obrazovanieto - Mandi}. SODR@INA VOVE D ---------------------------------------------------------------- 3 16
  17. 17. INTERNET VO OBRAZOVA NIE -------------------------- 4 • WEB-PREBARUVA^I- ----------------------------- 6UPOTRE BA NA INTERNET VO OBRAZOVANIE NA DALE^INA------------------------------------------------------- 12NED OSTATOCI NA INTERNETOT ------------------- 14 • Kompjuterski virusi------------------------------ 15 • Spyware ----------------------------------------------- 15ZAKLU^OK -------------------------------------------------------- 17 17

×