Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

Biologija slaganja stamenkova

13,998 views

Published on

ucebnik koj mislam ke Vi se dopadne

  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Biologija slaganja stamenkova

  1. 1. SLAANA STAMENKOVA ZA VIII ODDELENIEZA OSNOVNO OSUMGODI[NO OBRAZOVANIE SKOPJE, 2010
  2. 2. Izdava~: Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija ul. Mito Haxi Vasilev Jasmin bb. - SkopjeRecenzenti: Lenka Cvetanoska - pretsedatel Elka No~eva - ~len Dauti Idrizi - ~lenSo re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonijabr. 22-2261/109 od 21.04.2010 ovoj u~ebnik se odobruva za upotreba.
  3. 3. Kako da ja koristi{ ovaa kniga Ovaa kniga treba da ja koristi{ za vreme na ~asot, no i doma za da sepotseti{ za toa {to e raboteno ili da pronajde{ podatoci koi ti se potrebnivo sekojdnevniot `ivot. Vo sor`inite na ovaa kniga }e gi pronajde{ site potrebni informaciiza potekloto i evolutivniot razvoj na ~ovekot, za gradbata i funkciite na~ovekoviot organizam, nasleduvaweto i ekologijata, a toa se sodr`ini odslo`enata biolo{ka disciplina: biologija na ~ovekot. So znaewata odbiologijata na ~ovekot podobro }e se spravuva{ so razli~nite problemi vosvojot razvoj i odr`uvaweto na zdrav `ivot. Za polesno da ja koristi{ ovaa kniga, taa epodelena vo glavi. Na po~etnata stranica na sekojaglava se nao|a broj i slika koja e povrzana sosodr`inite {to }e gi u~i{ i glavnata misla {toe razrabotena vo taa glava. Na istata strana senao|aat celite na toa {to }e go u~i{ i novitepoimi koi treba da gi razbere{. Sekoja glavasodr`i nekolku sodr`ini (lekcii) sporednastavnata programa, koi se ozna~eni so broj. Na krajot od sekoja sodr`ina se nao|aatupatstva za pove}e istra`uvawa i ve`bi za da goprimeni{ toa {to si go nau~il. Isto taka, tuka }egi najde{ pra{awata i zada~i so koi }e mo`e{ dago proveruva{ svoeto znaewe (da prepoznava{,sporeduva{, razlikuva{, objasnuva{, klasificira{, naveduva{, opi{uva{i kriti~ki da razmisluva{). Kon nekoi od sodr`inite e preiklu~en i dodatokvo koj se nao|aat primeri za toa, kako zna~ewata od biologijata na ~ovekotse koristat vo sekojdnevniot `ivot na sekoj ~ovek ili na ~ovekovotoop{testvo. Na krajot na u~ebnikot }e go pronajde{ re~nikot. Toj gi sodr`i sitenovi klu~ni zborovi koi se koristat vo sodr`inite i nivni najkusi, to~niobjasnuvawa i definicii. Re~nikot }e ti treba pri brzite prebaruvawa. Ti posakuvam uspeh i napreduvawe vo u~eweto. od Avtorot
  4. 4. GLAVA 1 ^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVETTi mu pripa|a{ na evolutivnonajsovr{eniot vid organizmi na Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaaZemjata – na vidot Homo sapiens. Toa glavazna~i deka si od vidot mudar (umen) - ~ovekolik majmun~ovek. Tvoeto telo e najsovr{ena - predci na ~ovekot`iva tvorba vo biosferata. Ti - ~ove~ki rastplanira{, razmisluva{, zboruva{, - ~ove~ka populacija.u~i{, pameti{, ~ita{ i pi{uva{,gradi{, tvori{, pe e{, slika{,istra`uva{ ...Ova se aktivnosti za koi si samo ti Izu~uvaj}i gi sodr`inite }esposoben, za razlika od site drugi mo`e{`ivi organizmi. Ova se tvoite - da gi nabrojuva{ osobinite naprednosti nad drugite `ivotni, za ispraveniot i mudriot ~ovekrazumno da ja koristi{ biosferata - da gi sporeduva{ pri~inite iza razvitok na civilizacijata. posledicite na porastot naZatoa, bidi odgovoren i razumen. ~ove~kata populacijaBidi milozliv kon drugite - da gi objasnuva{ posledicite odsu{testva. Koristi gi, no ne gi nekontroliraniot porast nazloupotrebuvaj. Odnesuvaj se ~ove~kata populacija.odgovorno i kon ne`ivata sredina.Vnimavaj, ~ovekot e vo opasnostedinstveno koga negovite dela senerazumni. 5
  5. 5. Prirodata gi vklu~uva {umata, potokot, elenot, SODR@INA 1 vozduhot. Celata planeta Zemja i drugite nebeski tela i celata Vselena se priroda. Vo Vselenata, na{ata planeta e posebna, bidej}i na nea se razvil `ivot. Nie ne poznavame druga planeta na koja se razlikuvaat `ivaMESTOTO NA i ne`iva priroda.^OVEKOT VO Otkako na Zemjata postoi `ivotot, `ivite organizmi u~estvuvaat vo oblikuvaweto na biosferata,@IVIOT SVET koja e del na na{ata planeta. Toa vlijanie na `ivite organizmi vrz Zemjata zapo~nalo so razvitokot na rastenijata, koi go proizveduvaat slobodniot kislorod, i sozdavaat organski materii od neorganskite. Razvitokot na rastenijata go ovozmo- `il razvitokot na `ivot- nite, koi go koristat kislorodot za razgradu- vawe na organskata hrana (di{eweto). Prvite `ivi orga- nizmi, ednokleto~nite bile mnogu ednostavno izgradeni. Najverojatno Sl.1 pominalo mnogu dolgo vreme pred od niv da se razvijat pove}ekleto~- nite organizmi. Od niv, natamu evoluirale mnogu slo`eno izgradenite rastitelni i `ivotinski grupi. (Sl. 2) Najslo`eno izgra- deni `ivotni vo `iviot svet gi grupirame vo ‘rbetnicite. Tie imaat zaedni~ki gradbeni oso- bini. Site imaat vnatre - {en skelet, {to e izgraden od ‘rskavi~ni ili koskeni delovi. Kaj site, vo skeletot, centralen del zazema ‘rbetniot stolb, na koj se povrzani ~erepot i dva para krajnici. Vo ‘rbetniot stolb e smesten ‘rbetniot mozok, koj se nadovrzuva vo mozokot koj Sl. 26
  6. 6. Sl.3 e smesten vo ~erepot. Hranata i vozduhot navleguvaat vo teloto preku zaedni~ki kanal, koj potoa se razdeluva vo kanal za digestija (razgraduvawe na hranata) i kanal za di{ewe (vo belite drobovi). Site ‘rbetnici imaat srce, crn drob, bubrezi itn. ‘Rbetnicite se mnogubrojna grupa `ivotni, koi pokraj op{tite sli~nosti, imaat i svoi posebni karakteristiki. Zatoa gi delime vo pet klasi: ribi, vodozemci, vle~ugi, ptici i cica~i. (Sl. 3) Najslo`eno se izgradeni `ivotnite od klasata cica~i. T se ‘rbetnicite ~ija ko`a e obrastena so vlakno oa i imaat postojana telesna temperatura. Nivnite mladi se razvivaat vo teloto na majkata, vo specijalen organ – matka. Po ra|aweto, mladite izvesen period cicaat mleko {to go izla~uvaat mle~nite `lezdi na majkata. Me|u cica~ite najdobro e razviena grupata primati. Vo ovaa grupa gi grupiramepolumajmunite, majmunite, ~ovekolikite majmuni i ~ovekot. Primatite se najsovr{enogradeni organizmi koi go dostignale najvisokiot stepen na razum me|u site drugi `iviorganizmi na Zemjata. Verojatno ti e poznato deka, osven ~ovekot i nekoi drugi `ivotni upotrebuvaatorudija, no edinstveno ~ovekot mo`e i znae kako da gi napravi. Pritoa, ~ovekot razvilogromno podra~je na svojata dejnost – tehnikata (tehne = umeewe). Rabotata mu ovozmo`ilana ~ovekot, so pomo{ na svoite alatki, aparati i ma{ini, da go osvoi celiot svet. T ja ojnaselil celata planeta, se spu{til vo najgolemite morski dlabo~ini, se iska~il nanajvisokite vrvovi, se vivnal vo vozduhot, vo Vselenata. Kako {to ja osvojuval prirodata,~ovekot zapo~nal da ja menuva. Pokraj visoko razvieniot um i silnite ~uvstva (emocii), ~ovekot go razvil govorot.Mnogu od `ivotnite me|usebe komuniciraat na razni na~ini, no samo ~ovek na ~ovek mo`epreku govor da mu gi soop{ti svoite misli i ~uvstva i da mu gi prenese svoite iskustva.Taka mo`e da se prenesuvaat iskustvata od prethodnite generacii na potomcite, so {to sezabrzuva razvitokot na civilizacijata. 7
  7. 7. Na nekoi od pra{awata zapotekloto na ~ovekot ne e mo`noednostavno da se odgovori. ^ovekot eop{testveno su{testvo, koe serazvilo i se usovr{uvalo kako del odprirodata i pri toa izgradilosopstvena civilizacija. Biolo{koto poteklo na ~ovekotse sogleduva vo negovata telesna gradba,kako i vo reakciite na negoviotorganizam i vo mnogu detali odnegovoto odnesuvawe. Od site drugi organizmi,~ovekot se razlikuva so povisokiotstepen na razumot i ~uvstvata, soduhovniot `ivot, so sposobnosta zagovor i za rabota i so nekoi od svoite Sl. 4dejnosti: umetnosta i naukata, koizaedno gi narekuvame – kultura. (Sl. 4) Za `al, i pokraj svojot razum i ~uvstvitelnost, ~ovekot pravi i nerazumni raboti,kon drugite lu|e, kon drugite organizmi i kon prirodata. ^ovekot vo golemi razmeri,zabrzano ja menuva i ja degradira prirodata. Pritoa, toj ne vnimava na svojata povrzanosti zavisnost od prirodata. Sekoja peda na uni{tena priroda, vsu{nost e peda na uni{tenprostor za `iveewe na ~ovekot. Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe: A. Diskusija za mestoto na ~ovekot 1 . So pomo{ na u~ebnikot od minatata vo prirodata godina, povtori ja podelbata na `ivotinskoto carstvo. Potseti se Razmisli i vklu~i se vo diskusija na na imiwata na site pogolemi grupi tema: `ivotni. Dali ~ovekot ja degradira prirodata 2. Objasni za{to gradbata na organite zatoa {to znae/ne znae dovolno za kaj ~ovekot ja sporeduvame so prirodata i za samiot sebe - ~ovekot gradbata na organite kaj razli~ni kako del od prirodata? ‘rbetnici (cica~i)? 3. Navedi gi najva`nite osobini na ~ovekot spored koi, toj se razlikuva od drugite `ivotni.8
  8. 8. Prvite lu|e, koi bile pripadnici na rodot ~ovek SODR@INA 2– (Homo) i `iveele pred okolu 2 milioni godini naZemjata, bile mnogu razli~ni od dene{nite lu|e. Trebada ima{ predvid, deka i `ivotnite od toa vreme mnogu serazlikuvale od dene{nite. (Sl. 1) EVOLUCIJA NA ^OVEKOT I PORAST NA POPULACIJATA Sl.1 Lu|eto najverojatno otsekoga{ si gi postavuvale pra{awata, kako nastanale naZemjata, koga nastanale i kako izgledale. Vo tekot na izminatite 100 godini, koristej}i gonau~niot metod {to e baziran na nabquduvawe i eksperiment, nau~nicite se obidele daodgovorat na ovie pra{awa. Pred toa, site kulturi imale svoi veruvawa i mitovi zapo~etokot na `ivotot i nastanokot na ~ovekot na Zemjata. Nie ne mo`eme to~no da znaeme {to se slu~uvalo pred pove}e milioni godini, no{to pove}e dokazi }e sobereme, toa poto~ni }e bidat na{ite soznanija. Naukata {to go izu~uva nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot se narekuvaantropologija. Antropolozite gi koristat znaewata od pove}e prirodni i op{testveninauki i nivni disciplini. Od biolo{kite disciplini, nau~nicite gi koristat: evolu-cijata, anatomijata, genetikata, sistematikata i dr. Natamu, tie gi koristat podatociteod fizikata (merewata), hemijata (hemiski analizi na ostatocite), istorijata (orientacijavo vremeto), sociologijata (podatoci za na~inot na `iveeweto na ~ove~kite zaednici) itn.Poteklo i faktori na evolucijata na ~ovekot Nau~nicite denes go zastapuvaat misleweto deka evolucijata na ~ovekot zapo~nalapred pove}e milioni godini. Se smeta deka toga{ od nekoga{niot zaedni~ki predok,zapo~nale svoja oddelna evolucija dve grupi: dene{nata grupa na antropoidite -~ovekolikite majmuni i hominidite - ~ove~kite pretci. 9
  9. 9. {impanzo orangutan gorilo Sl. 2 Od evolutivnata nasoka na antropoidite se razvile dene{nite ~ovekoliki majmuni: {impanzoto od tropska Afrika, orangutanot od {umite na Borneo i Sumatra (Indonezija) i goriloto od {umite na tropska Afrika. (Sl. 2) Hominidite, pod dejstvo na faktorite na `ivotnata sredina, se zdobile so novi osobini t.e. ja sledele svojata evolutivna linija, {to vodi kon dene{niot ~ovek. Se misli deka, ~ovekolikite predci bile`iteli na {umite, no so nastapuvaweto na ledenodoba, {umite naedna{ bile uni{teni. Hominiditepre`iveale, blagodarenie na prisposobuvawata konnovite `iveali{ta, koi sega se pretvorile vootvoreni trevesti prostori. U slovite za `ivot voniv bile pote{ki, kako vo odnos na ishranata, takai za za{tita od neprijatelite. Tie bile prinudeni da vodat poostra borbaza opstanok, pri {to kaj niv se javile pove}e va`niprisposobuvawa, koi gi narekuvame faktori naevolucijata na ~ovekot. Za da opstane, ~ovekoviotpredok moral da go ispravi teloto i da se dvi`i nazadnite noze, da zapo~ne da gi koristi prednite nozekoi sega se pretvorile vo race. Ovie promeni bileprosledeni so brz razvitok na centralniot nervensistem – mozokot. Hominidot `iveel vo golemagrupa, ~ij opstanok zavisel od toa kako zaemnokomuniciraat ~lenovite. Prvata komunikacija,najverojatno, bila so neartikulirani krici, nopotoa zapo~nale da se oblikuvaat povrzani zvukovi,od koi se formirale zborovi i se pojavil govorot,~ie zna~ewe go razbirale hominidite. Tie moraleda zapo~nat da koristat alatki i oru`je, pred se Sl. 3 Stapki na ~ovekovite pretci i nivniotza odbrana, za {to se usovr{uvale racete. (Sl.3. ) kow od pred 3.8 milioni godini10
  10. 10. Stadiumi vo evolucijata na ~ovekot Spored golem broj okameneti ostatoci (fosili) i niza antropolo{ki istra`uvawa,denes se misli deka evolutivniot pat na ~ovekot se odvival preku 3 glavni stadiumi, vo koise grupirani site fosilni ostatoci na odamna izumrenite ~ovekovi predci. (Sl.1. )1. Australopitekus (ju`en majmun) e prviot stepen na evolucijata na ~ovekot (hominizacijata). Negovi ostatoci, glavno ~erepi, se najdeni vo Ju`na Afrika. Volumenot na mozokot mu iznesuval okolu 485 cm3. ^erepot na australopitekusot e so nisko i koso ~elo i isturena dolna vilica. Toj bil ispraven, no mo`el ograni~eno da se dvi`i, zatoa {to stapalata seu{te ne mu bile prisposobeni za dolgi dvi`ewa po po~va. Australopitek Sl. 2 Ostatoci od "Lusi# - Australopitek Ispraven ~ovek2. Ispraveniot ~ovek (Homo errectus), `iveel pred 700.000 – 300.000 godini. Vo ovoj vid bile vklu~eni pove}e rasi koi `iveele na ostrovot Java, kaj Peking, kaj Hajdelberg vo Germanija, vo Maroko vo Severna Afrika i drugi mesta. Kaj nego evolucijata e naprednata. T imal volumen na mozokot od 900 cm3 i bil visok oj kolku sovremeniot ~ovek. @iveel vo plemenska zaednica vo koja bila va`na socijalnata i familijarnata povrzanost na ~lenovite. Nau~nicite mislat deka, za da opstane, ispraveniot Fosilen mudar ~ovek ~ovek lovel vo grupa, sobiral hrana i se za{tituval od neprijateli. Toj se selel i osvojuval novi `iveali{ta i go koristel ognot.3. Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) `iveel pred okolu 150.000- 5.000 godini vo Afrika, Evropa i Azija. I od nego se 3 razvieni nekolku rasi: vo Francija, [panija, kako i vo Germanija. Na rasata od G ermanija (Neandrtalecot) i pripa|a i Krapinskiot ~ovek, ~ii fosilni ostatoci se pronajdeni vo Krapina, vo Hrvatsko Zagorje. Ovoj ~ovek ima osobini {to se tipi~ni za rodot Homo so volumen Neandertalec na mozokot od 1400 cm3. T ve}e koristel oru`ja i alatki od kamen, oj koska i rogovi, vo forma na sekira, no`, {ilo, kopje i drugo. Toj Sl. 1 gi slikal crte`ite po yidovite na svoite `iveali{ta, vo pe{terite vo [panija i Francija, {to zboruva za ra|aweto na ~ove~kata kultura. (Sl. 3 i 4). 11
  11. 11. Sl. 3 Pe{terska umetnost Verojatno, ti e poznato, dekai vo dene{niot ~ove~ki vid, Homo sapi-ens ima nekolku rasi spored bojata na ko`ata: Sl. 4 Scena od lovbela (indo-evropska), crvena (indijanska), `olta(kavkasko-mongolska), crna (negroidna). Od biolo{kiaspekt, tie site mu pripa|aat na najsovr{eniot rod na plane-tava, ~ove~kiot rod. Od istoriski i sociolo{ki aspekt, tiemozai~no ja nadopolnuvaat ~ove~kata civilizacija,zbogatuvaj}i ja so dostignuvawata na svoite kulturi:umetnosta, tradiciite, naukite, gradbite i drugite kreacii,za koi ne e sposoben nitu eden drug vid na Zemjata. (Sl.5. )Porast na ~ove~kata populacija Sl. 5 Najgolem problem na civilizacijata ebrziot porast na naselenieto, koj kako Proveri go svoeto znaewe:posledici ima zgolemen nedostig na hrana,nedostig na surovini za industrijata koja go 1. Koi znaewa im se potrebni nazgolemuva obemot, nedostig na upotrebliva voda antropolozite za da go izu~uvaati `ivoten prostor. Ova rezultira so zabrzano potekloto i evolucijata na ~ovekot?zagaduvawe na `ivotnata sr edina i so 2. Navedi {to izu~uva antropologijata.uni{tuvawe na prirodnite bogatstva (resursi) 3. Opi{i go potekloto na ~ovekot iza mnogu dolg vremenski period vo idnina. nabroj gi dene{nite antropoidi. 4. Navedi gi prisposobuvawata – Zemjata vo milijardi faktorite na evolucijata na ~ovekot. Broj na `iteli na 5. Opi{i go evolutivniot stadium na Australopitekusot. 6. Opi{i go evolutivniot stadium na ispraveniot ~ovek i negovite rasi. 7. Opi{i go evolutivniot napredok na fosilniot mudar ~ovek i negovite rasi. 8. Navedi gi dene{nite ~ove~ki rasi. Godina 9. Objasni kako gi razbira{ razlikite me|u lu|eto od razli~ni rasi.12
  12. 12. GLAVA 2 GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA IPoimi {to }e gi ORGANITE VOizu~uva{ vo ovaa glava: ^OVE^KIOT- kletka- kleto~ni organeli ORGANIZAM- kleto~na delba- tkivo- organski sistem.Izu~uvaj}i gisodr`inite, }e mo`e{:- da gi pr epoznava{ i imenuva{ na crte` organelite, tipovite na kletki, tkiva i organi- da gi naveduva{ i objas - nuva{ funkciite na kleto~nite organeli, tkivata, organite i or- ganskite sistemi- da sporeduva{, povrzu- va{ i izlo`uva{ vrski me|u funkciite na orga- nelite i me|u organite vo organizmot. Bez ogled kako se ~uvstvuva{, ti si del od `ivata priroda. Tvoeto telo e izgradeno od kletki, tkiva, organi i organski sistemi. Spored gradbata i tvoite kletki spa|aat vo op{tiot model na `ivotinskata kletka. T {to gi ~ini razli~ni i im nalo`uva da oa funkcioniraat specifi~no, e nasledniot materijal – genite {to gi nosat vo svoeto jadro. Vo niv se kombinirani najdobrite osobini na ogromen broj generacii na tvoite predoci, na koi treba da im bide{ blagodaren za toa {to si. 13
  13. 13. SODR@INA 1 GRADBA I OSNOVNI @IVOTNIFUNKCII NA KLETKATA Kletkite vo ~ove~kototelo se izgradeni sporedop{tiot model na gradba na`ivotinskata kletka. Sl.1 @ivotinskata kletka e telce koe pretstavuvaosnovna gradbena edinka na organizmot i nositel na`ivotot, bidej}i vo nea protekuvaat site `ivotniprocesi (funkcii). Na Sl. 1 e prika`an eden op{t model na `ivotinska kletka, {to }e ni poslu`i zada go opi{eme nejziniot sostav i osobinite. jajce kletka spermium jadro opa{ Forma i golemina na kletkata epitelna kletka so trepki od du{nik Po forma, kletki od koi e jadro izgradeno ~ove~koto telo se razli~ni. Tie mo`e da bidat pravo- agolni, plo~esti i cilindri~ni (epitelni kletki), izdol`eni (mus- kulni kletki), yvezdesti (koskeni citoplazma trepki epitelna kletka od obraz kletki), razgraneti (nervni kleto~na kletki) i dr. Sl. 2. nervna kletka obvivka Nivnata gradba e uslov za jadro prodol`etoci specifi~nata funkcija {to ja vr{at. nasoka na Po golemina, tie se so impulsot cito- mikroskopski dimenzii. plazma zavr{etoci Sl.214
  14. 14. Kleto~na obvivka (membrana) Kleto~nata obvivka e tenka i elasti~na. Taa ja odvojuva vnatre{nosta na kletkataod okolinata. Kaj `ivotnite, kletkite naj~esto se tesno pripoeni edni do drugi i vo nivniteobvivki postojat otvori – pori niz koi nivnite citoplazmi komuniciraat i gi razmenuvaatmateriite. Kleto~nata obvivka e polupropustliva i selektivna, t.e. taa mo`e da gi odbiramateriite {to }e vlezat vo vnatre{nosta na kletkata. Se smeta deka ova se izvr{uva sopomo{ na belkovinite {to vleguvaat vo sostav na obvivkata. Pokraj belkovinite, vo sostav na kleto~nata obvivka ima i slo`eni masti.Citoplazma Citoplazmata e gust voden rastvor na neorganski i organski materii (belkovini,masti, {e}eri). Taa e vo postojano kru`no dvi`ewe so {to vo site delovi na kletkataobezbeduva dovolno hranlivi materii i kislor od za izgradba na novi materii iotstranuvawe na nepotrebnite materii i jaglerod dioksidot. Vo nea se nao|aat organelite:jadroto, mitohondriite, rezervnata hrana i mnogu drugi koi se prika`ani na tabelata.Jadro Jadroto e najkrupna kleto~na struktura {to ja ima vo sekoja kletka. Obvitkano e sosopstvena tenka jadrena obvivka {to go oddeluva od citoplazmata. Vo nego se smestenistap~estite telca - hromozomite, koi gi nosat genite, nositelite na naslednite poraki.Tie se nasleduvaat od roditelite, a se odnesuvaat na site osobini {to organizmot mo`e dagi razvie vo svojata `ivotna sredina. Vo genite se smesteni porakite - kontrolnitemehanizmi za upravuvawe so razli~nite `ivotni procesi koi se odvivaat vo kletkata. Bezjadroto, kletkata ne mo`e da pre`ivee. Pregled na organelite vo kletka, nivniot izgled i funkciite 15
  15. 15. Mitohondrii Mitohondriite se kleto~ni organelivo koi se odviva di{eweto na kletkata - {e}er i kislorodrazgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo nakislorod. Kako produkti na razgradeniot{e}er se osloboduvaat: energijata, jagleroddioksidot i vodata. Oslobodenata energija,kletkata ja koristi za site svoi `ivotniprocesi (rastewe, delbi, razmena i sozdavawena novi materii itn. . Sl.3. ) Najmnogu mitohondrii ima vo muskul- energija, jaglerod-nite i nervnite kletki, na koi im treba mnogu dioksid i vodaenergija. Sl.3Delba na kletkataMitoza Rasteweto, razvitokot, zazdravuvaweto kletka - majkana povredite i ranite na eden organizam, pa i jadro hromozomna ~ove~kiot, se objasnuva so zgolemuvaweto nabrojot na kletkite. Za taa cel, kletkite serazmno`uvaat, nivniot broj raste, t.e. kletkitese delat. Za nepre~enoto delewe na kletkite,potrebno e vo organizmot da se vospostavi i dase odr`uva postojana i mnogu skladna razmenana materiite so nadvore{nata sredina. Pritoa postojat razliki vosozdavaweto na telesnite i na polovitekletki vo organizmot. Site telesni kletki se dobivaat sodelba na kletkata {to e nare~ena mitoza.Pred delbata, kletkata-majka se podgotvuvataka, {to vo nejzinoto jadro se udvojuva brojotna hromozomite, te. naslednata materija. Kaj~ovekot, site telesni kletki sodr`at po 46hromozomi, ~ij broj pred delbata stanuvadvoen. Delbata na kletkata se odviva postapnoi vo pove}e fazi. Pri delbata, hromozomite,te. naslednata materija ramnomerno se deli vodvete novi kletki-}erki. Dvete novi kletki,kletki-}erki sodr`at pak po 46 hromozomi, t.e. dve novi kletki - }erkiist broj kako vo kletkata – majka. Na ovoj sl. 4na~in od epitelna kletka se sozdavaat pakepitelni kletki, od muskulna kletka –muskulni itn. Sl. 416
  16. 16. Mejoza Kletkite vo polovite organi: jaj~nici i semenici se razmno`uvaat i dobivaat sodrug tip na delba, mejoza. Mejozata e delba, vo koja od kletkata-majka koja sodr`i 46hromozomi, se sozdavaat polovi kletki so prepoloven broj na hromozomi, po 23. Vsu{nost,namaluvaweto na brojot na hromozomite se slu~uva zatoa {to pri podgotovkata na kletkata– majka za delba, naslednata materija se udvojuva edna{, a potoa se deli dvapati. Mejozata e va`na, zatoa {to vo nea se sozdavaat polovite kletki so po 23 hromozomi.Pri oploduvaweto, ma{kata i `enskata polova kletka }e se spojat i brojot na hromozomitevo zigotot pak }e bide 46. Taka postojano se zapazuva istiot broj na hromozomite {to ekarakteristi~en za vidot ~ovek, 46. Sl.5. ~etiri polovi kletki kletka - majka sl. 5 Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe 1 . Definiraj go poimot kletka. A. Mikroskopirawe na kletki 2. Navedi gi osobinite na kleto~nata 1 . Mikroskopiraj gotov preparat od ~ove~ki obvivka. kletki od epitelot, prvo na malo, a potoa 3. Opi{i ja citoplazmata na kletkata. na golemo zgolemuvawe. 4. Navedi gi funkciite na jadroto. 2. Razgledaj gi formata i goleminata na ovie 5. Navedi ja funkcijata na kletki. mitohondriite. 3. Nacrtaj go toa {to go gleda{ i ozna~i go 6. Navedi gi imiwata na delbite na crte`ot. `ivotinskata (~ove~kata) kletka. 4. Dokolku nema{ mo`nost da 7. Opi{i kako se odviva mitozata i mikroskopira{, sporeduvaweto napravi za{to e va`na. go so pomo{ na crte`i na epitelni kletki. 8. Za{ti e va`na mejozata? 17
  17. 17. ^ove~koto telo e izgradeno od nekolku SODR@INA 2 milijardi kletki.Site kletki vo nego me|u sebe se razli~ni po gradba i po funkcija. Tie se diferencirani spored goleminata i formata i se specijaliziraniTKIVA, ORGANI I spored funkcijata. ORGANSKI Tkiva vo ~ove~kiot organizam SISTEMI Specijaliziranite kletki vo ~ove~kiot organizam se zdru`uvaat spored funkcijata. Kletkite koi imaat ista forma i golemina i izvr{uvaat ista funkcija, gradat tkivo (sl. 1). epitelni kletki mazni muskulni kletki epitelno tkivo mazno muskulno tkivo krven sad Sl. 1 Kletki tkiva i organi vo yid na crevo du{nik Taka se formirani site tkiva vo ~ove~koto telo: epitelnoto, svrznoto, nervnoto i muskulnoto. Istite beli drobovi tkiva gi izgraduvaat i telata na `ivotnite. srce Tkivata se povrzuvaat vo organi rebra `eludnik Kaj pove}eto `ivotni, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, crn drob bubreg razli~ni tkiva se povrzuvaat vo organ. Eden organ ima slo`ena gradba i vr{i posebna funkcija. Nekoi od organite na ~ove~koto telo se prika`ani na sl. 2. Nekoi creva organi vr{at samo edna funkcija, kako srceto: da ja ispumpuva krvta vo teloto. Drugi organi, pak, vr{at pove}e funkcii. Taka e so bubrezite koi go osloboduvaat teloto od otrovnite otpadni materii i go kontroliraat koli~estvoto voda vo teloto. Organ so najgolem broj funkcii e crniot drob. Nervnite jazli i mozokot imaat upravuva~ka i kontrolna funkcija. Sl. 2 18
  18. 18. Organite se grupiraat vo sistemi Vo eden organizam, razli~nite organi se povrzuvaat i izgraduvaat sistem na organikoj vr{i opredelena funkcija. Organite {to pripa|aat vo eden ist sistem ne mora da bidatsmesteni eden do drug, a sepak funkcioniraat usoglaseno. Kako primer, }e go poso~imesistemot na organite za digestija (varewe). T se sostoi od: usna praznina, zabi, jazik, ojgoltka, hranoprovod, `eludnik, creva, crniot drob, pod`eludo~nata `lezda i dr. Negovatafunkcija se sostoi vo razgraduvawe i vpivawe na hranata. Site ovie organi me|u sebe seprostorno oddale~eni. Nadvore{nata povr{ina na organizmot e pokriena so ko`a, a vnatre{nite povr{ini se pokrieni so ligavica. Ko`ata i ligavicata se izgradeni od epitelno tkivo. Kletkite na ova tkivo se smesteni tesno edna do druga, so {to ova tkivo vr{i za{tita na celoto telo. Osven toa, ko`ata Epitelno tkivo u~estvuva i vo procesot na primawe drazbi i vo izla~uvaweto. Skeletot e izgraden od koski. Koskite gi gradi potpornoto (svrznoto) tkivo od tipot koskeno i ‘rskavi~no tkivo. Vo ovie tkiva, kletkite izla~uvaat cvrsta me|ukleto~na materija, niz koja ne mo`at da se dvi`at materiite vo koskenoto tkivo. Hranlivite materii se prenesuvaat od kletka do kletka niz koskenite izrastoci, so koi se povrzani kletkite. Koskeno tkivo Skelet Muskulniot sistem e izgraden od napre~no-prugasto muskulno tkivo, koe glavno gi izgraduva silnite muskuli na teloto. Pod niv e maznoto muskulno tkivo na vnatre{nite organi. Srceto e izgradeno od posebno napre~no-prugasto muskulno tkivo so razgraneti vlakna – srcevo muskulno tkivo. Muskulnite Muskulno tkivo kletki se vretenovidni {to go zgolemuva efektot na nivnoto skratuvawe. Muskulen sistem 19
  19. 19. Krvotokot vo su{tina e sostaven od dva vida organi: krvni sadovi i srce. Krvta {to te~e niz krvnite sadovi e te~no svrzno tkivo. Vo sostavot na krvta, okolu 45% pripa|a na formi- ranite krvni elementi, a 55% na te~nata plazma. Nervniot sistem e izgraden od nervno tkivo. Nervnite kletki se yvezdovidni i me|usebe se povrzani so izrastoci (kusi i dolgi). Od telata na nervnite kletki se izgradeni Krvonosen sistem nervni jazli i mozokot, a od dolgite izrastoci se izgradeni nervite. Po nervite se prenesuvaat informaciite i naredbite.Usoglasenost na funkcionirawetoPodelba na trudot Nervna kletka Kaj ~ovekot kako i kaj `ivotnite, kako pove}ekleto~niorganizmi, postoi podelba na rabotata (funkciite) me|u razli~nitevidovi kletki. Podelba na funkciite ima i me|u razli~nite tkiva iorgani. I pokraj specijalizacijata za opredelena funkcija,razli~nite kletki, tkiva i organi rabotat usoglaseno. Nerven sistem Nivnata usoglasenost e neophodna za besprekorna rabota na organizmot.Usoglasuvaweto na funkciite i kontrolata, vo najgolema merka gi vr{i nervniot sistem. Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe: A. Mikroskopirawe na 1 . Koi osobini gi dobiva kletkata so diferencijacijata? muskulno tkivo 2. Kolku funkcii vr{i diferencirana kletka? Kako se narekuva takvoto vr{ewe na funkciite? 1. Mikroskopiraj gotovi 3. Navedi ja definicijata za tkivo. preparati od napre~- 4. Nabroj gi tkivata vo ~ove~koto telo {to ti se poznati. no-prugasto, mazno i 5. Navedi gi vidovite na svrznoto (potpornoto) tkivo. Spored srcevo muskulno tki- koja osobina gi razlikuvame? vo. Voo~i gi razli- 6. Koja osobina na muskulnite kletki e bitna za nivnata kite. funkcija? 2. Nacrtaj go toa {to go 7. Objasni ja gradbata na nervnite kletki vo odnos na gleda{. funkcijata na nervnoto tkivo. 8. Navedi organ {to vr{i samo edna funkcija i organ {to vr{i pove}e funkcii. 9. Koj organ vr{i najgolem broj funkcii? 10. Objasni na {to se dol`i podelbata na trudot me|u razli~nite vidovi kletki, tkiva i organi?20
  20. 20. Biolo{kata osnova na ~ove~kiot organizam gi vklu~uva op{tite `ivotni procesi: ishrana,di{ewe, izla~uvawe, dvi`ewe, osetlivost, rastewe, razmno`uvawe. Ovie procesi se vr{atvo ~ove~koto telo, vo pousovr{eni organi i na poefikasni na~ini, otkolku kaj drugiteorganizmi. No, ~ovekot mo`e i mnogu pove}e: da zboruva, da u~i, ~ita i da pi{uva, da tvori,da sozdava umetni~ki dela i da gradi grandiozni gradbi, da se menuva sebesi i drugiteorganizmi. Kako se razvivaat ovie sposobnosti? Odgovorot na ova pra{awe pobaraj goizu~uvaj}i gi sodr`inite od ovaa glava, no i od literaturata za umetnosta, graditelstvoto,drugite prirodni nauki, koi zboruvaat za ~ove~kata civilizacija i kultura. 21
  21. 21. GLAVA 3 DVI@EWE Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - skelet - muskulatura - kontrakcii i dvi`ewa - zamor - odmor. Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi objasnuva{ so pri- meri vrskite me|u kos- kite i muskulite - da obrazlo`uva{ gradba na koska i muskul, zamor, deformiteti na ‘rbet - da modelira{ koordini- ranost na dvi`ewe.^ovekot se ra|a i `ivee vo postojano dvi`ewe. Fetusot se dvi`i i dodeka e vo teloto namajkata. Bebeto gi zapo~nuva svoite dvi`ewa prvo vo legnata polo`ba, potoa lazej}i sopomo{ na racete i nozete, a me|u prvata i vtorata godina od `ivotot, toa se ispravuva i sedvi`i ispraveno. ^ovekot, duri i koga e povreden ili bolen, se obiduva da se ispravi i daprodol`i da se dvi`i. T spa|a vo negoviot `ivoten stil. oa22
  22. 22. SODR@INA 1~erep ^ove~ki skelet ULOGA NA Vo sostav na sistemot za dvi`ewe vleguvaat dva KOSKITE I sistema: skeletniot MUSKULITE VO sistem i muskulniot sistem. Tie funkcioniraat DVI@EWETO povrzano i usoglaseno voramenski pojasso koski na rakata akcijata – dvi`ewe. Skeletot e nepodvi`en del od sistemot za dvi`ewe ~ija podvi`nost ja obezbeduva muskulniot sistem. Kaj ~ovekot, skeletot e vnatre{en. Vo tek na embrionalniot razvitok, skeletot e izgraden od ‘rskavi~no tkivo, koe vo tek na razvitokot i rasteweto se zamenuva so koskeno tkivo. Vo teloto na ~ovekot, poradi polesno izu~uvawe, skeletot e podelen vo tri grupi: oskov skelet (~erep i ‘rbeten stolb), skelet na ramenskiot pojas (so koskite na racete) i skelet na karli~niot pojas (so koskite na nozete).karli~en Funkcii na ~ove~kiot skeletpojasso koski na Zamisli se sebe bez nitu edna koska. Verojatnonogata zamisluva{ eden kup od `ele na podot. Spored ovaa neprijatna zamisla, mo`e{ da zaklu~i{ deka skeletot ja obezbeduva cvrstinata i potporata na tvoeto telo. Osobeno va`ni za potporata na teloto se koskite vo ‘rbetniot stolb - pre{lenite i koskite vo nozete. Skeletot vr{i i nekolku drugi funkcii. Slobodnite dvi`ewa butna koska karli~na koska gi ovozmo`uvaat koskite na racete i nozete i go pridvi- rbet `uvaat teloto vo prostorot. Koskite na ~erepot, na ‘rbetniot stolb i rebrata gi za{tituvaat mekite ~erep tkiva i organi {to se nao|aat vo niv. Koskite u~estvuvaat vo sozdavaweto na krvnite elementi: belite i crvenite krvni zrnca i krvnite plo~ki. (Sl.1.) Sl. 1 23
  23. 23. Gradba i forma na koskite Skeletot e izgraden od koski i ‘rskavici.Koskite se izgradeni od `iva materija {to sodr`i koskena kletka`ivi yvezdovidni kletki. Koskenite kletki seopkru`eni so me|ukleto~na materija – matriks, {to matrikssamite ja sozdavaat. Matriksot e izgraden odneorganska materija – kalcium fosfat i organskamaterija, belkovinata kolagen. Koskenite kletkipostojano se delat, poradi {to koskata raste izarasnuvaat povredite i skr{enicite. (Sl.2) Sl. 2 Koskeno tkivo pokosnica Koskata e odnadvor obvitkana so pokosnica, {to e izgradena sun|eresto od tenok plast koskeni kletki. Pod pokosnicata se nao|a zbieno koskeno tkivo (kompaktno) koskeno tkivo, a pod nego e sun|eresto koskeno tkivo. Kaj dolgite koski, vnatre{nosta e ispolneta so koskena srcevina, vo koja se sozdavaat krvnite elementi. Vo starosta, koskenata koskena srcevina se zamenuva so masno tkivo, koe e neaktivno. Plo~estite srcevina koski aktivno gi sozdavaat krvnite elementi vo tek na celiot `ivot. Na povr{inata, sekoja koska ima mal otvor, {to vnatre prodol`uva so kanal~e. Niz otvorot, vo koskata navleguvaat krvnite sadovi za ishrana na koskenite kletki. Sl. 3 zbieno Skeletot e sostaven od koski so razli~na forma i golemina. koskeno a) Dolgite koski se vo racete i vo nozete. tkivo b) Kusite koski se vo sostav na dlankata, na prstite, stapaloto i ‘rbetniot stolb (pre{leni). Nekoi od niv imaat dosta Sl. 3 nepravilna forma (pre{leni, koska na peticata i dr.) (Sl. ) 4 v) Plo~estite koski go gradat ~erepot, lopatkite, vraten karli~nite koski, gradnata region koska, rebrata. (Sl.5) Vtoriot va`en materijal graden vo skeletot e ‘rskavicata. Taa e region mnogu pomek i poelasti~en materijal od koskite, bidej}i matriksot me|u kletkite vo ‘rskavicata e pote~en. slabinski ‘Rskavicata go gradi vrvot na region nosot i u{nite {kolki. Isto taka, so ‘rskavica se poslani Sl. 5 Koski na ~erepot povr{inite na kraevite na krsen region 1. ~elna 5. liceva koskite koi se podvi`no 2. nosna 6. temena povrzani. Povr{inata na opa{est region 3. gorna vilica 7. slepoo~na ‘rskavicata e mazna i lizgava, so 4. dolna vilica 8. tilna {to se namaluva trieweto me|uSl. 4 Rbeten stolb koskite pri dvi`eweto.24
  24. 24. Povrzuvawe na koskite Koskite vo skeletot se me|usebe povrzani vo sistem {to e stabilen pri miruvawe i pri dvi`ewe na teloto. Taa stabilnost se postignuva so pomo{ na razli~nite na~ini na povrzuvaweto na koskite. Nepodvi`no povrzuvawe ({ev) me|u koskite se ostvaruva so posredstvo na vlaknesto ili ‘rskavi~no svrzno tkivo. Na primer, so {ev se povrzani koskite na ~erepot. Sl. 6 Podvi`no povrzuvawe (zglob). Zglobot go gradat zadebeleni kraevi na koskite. Na ednata koska ima vdlabnuvawe - ~a{ka, a na drugata e ispap~uvawe – glava na zglobot. Glavata i ~a{kata se poslani so ‘rskavica i postojano se natopuvani so te~nost {to go namaluva trieweto me|u niv. rbeten mozok ramena koska Sl. 6 obvivka Polupodvi`en zglob. Za pogolema ligamenti stabilnost, kaj nekoi zglobovi se mrsen vmetnati ‘rskavi~ni diskovi. Takov zglob plast e polupodvi`en zglob (me|u pre{lenite vo ‘rbetniot stolb - Sl. ). Celiot zglob 7 rskavi~en zglobna rskavica lakotna e zatvoren vo zglobna kapsula od svrzno disk te~nost koska tkivo, a odnadvor taa e zacvrstena so ligamenti i tetivi so koi zavr{uvaatSl. 7 Polupodvi`en zgolb Sl. 8 Podvi`en zgolb- lakot i se pripojuvaat muskulite. Sl. 8 Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe: Ispituvawe na sostavot na koskata - demonstrirawe 1 . Od koe tkivo e izgraden embrionalniot skelet, a od 1 . Potopete edna pomala koska (jagne~ka ili sviwska) koe skeletot kaj vozrasnite? vo ~a{a so hlorovodorodna kiselina. Poklopete ja 2. Kade se sozdava matriksot na ~a{ata i po~ekajte. koskite i od koi materii e 2. Nastavnikot so pinceta izgraden? }e ja izvadi i }e ja izmie 3. Navedi gi funkciite na koskata i }e ja postavi na skeletot kaj ~ovekot. staklo. So pomo{ na 4. Opi{i gradba na edna koska. druga pinceta doka`ete 5. Navedi gi formite na koskite ja nejzinata elasti~nost. Objasnete kade se izgubile vo skeletot i primeri za sekoja kalciumovite soli. od niv. 3. Nastavnikot neka zapali tenka mala koska. Otkako 6. Opi{i ja ‘rskavicata i nejzi- }e se oladi, stavete ja na drvena podloga. nata funkcija. 4. Udrete ja koskata so 7. Navedi primeri za nepodvi`- ~ekan. Taa lesno se kr{i, no povrzuvawe na koskite. bidej}i kolagenot izgo- 8. Opi{i gradba na zglob. rel, nema elasti~nost. 9. Opi{i sostav na polupodvi- `en zglob i navedi primer. 25
  25. 25. SODR@INA 2 Muskuli i dvi`ewe Muskulniot sistem e podvi`niot (aktivniot) del od sistemot za dvi`ewe vo koj u~estvuva i skeletot. GRADBA I Muskulniot sistem e vo direktna vrska so nervniotFUNKCIJA NA sistem, od kogo gi prima naredbite za dvi`ewata. Osven toa, ovoj sistem e protkaen so krvni sadovi, koi so krvta mu MUSKULITE obezbeduvaat hranlivi materii i kislorod, a gi otstranuvaat produktite na razmenata na materiite. T mora da se vr{i oa mnogu efikasno, zatoa {to pri dvi`eweto, vo muskulite hemiskata energija od hranata se pretvora vo mehani~ka energija, so koja se dvi`at organite i celoto telo. Gradba i funkcionirawe na muskulite Muskulniot sistem e izgraden od muskuli, koi globalno gi delime vo tri grupi: skeletni muskuli, muskuli na vnatre{nite organi i muskul na srceto. Skeletnite muskuli go pridvi`uvaat teloto vo prostorot i se pricvrsteni za koskite. Za da se pridvi`i edna koska, potrebni se barem dva muskuli, poradi {to vo teloto ima dva pati pove}e muskuli od koski. Tkivoto na skeletnite muskuli mo`e{ da go razdeli{ na snop~iwa, a niv na dolgi tenki vlakna. Pod mikroskop, vo sekoe vlakno (kletka) mo`e{ da zabele`i{ pove}e jadra, kako i svetli i temni prugi, poradi {to ova tkivo e nare~eno napre~no– prugasto. Tie prugi poteknuvaat od posebniot raspored na belkovinite vo kletkata. Sl. 1 i 2. Skeletnite muskuli, naredbite za rabota gi dobivaat od mozokot i od ‘rbetniot mozok. Poradi toa, skeletniot muskul mo`e{ da go stegne{ i opu{ti{ koga saka{, t.e. pod vlijane na svojata muskul volja. Ovie muskuli mo`e{ da gi stegne{ brzo ili bavno. krven sad obvivka na snopot muskulna obvivka nerv citolazma napre~no - prugasto vlakno Sl. 1 Presek na skeleten muskul Sl. 2. Napre~no prugasto muskulno tkivo26
  26. 26. Muskulite na vnatre{nite organi, osven srceto, se izgradeni od mazno muskulno tkivo koe sodr`i ednojadreni kletki. Pod mikroskop, vo niv nema prugi, bidej}i belkovinite vo niv se poinaku rasporedeni. Maznoto muskulno tkivo, naredbite za svoeto dejstvuvawe gi Sl. 3 Mazno muskulno tkivo dobiva od ‘rbetniot mozok i na niv ne mo`eme da deluvame so svojata volja. Ovie muskuli se stegaat ne{to pobavno od drugite tipovi. Muskulite na vnatre{nite organi gi ovozmo`uvaat pridvi`uvawata na organite vo teloto, krvnite sadovi, hranitelniot kanal i `ol~noto }ese. Sl.3. Srceviot muskul ja pumpa krvta niz celoto telo. Po gradba toj e napre~no- Sl. 4 Srcevo muskulno tkivo prugast, no funkcionira ne{to poinaku, bidej}i negovata rabota e kontrolirana na dva na~ini: samostojno i preku mozokot. Negovite kletki se razgraneti i povrzani me|u sebe. Samostojnoto skratuvawe na srceviot muskul se vr{i so pomo{ na dva jazli vo poseben del na srceto. Od niv se ispra}aat naredbi (drazbi) koi se {irat po celoto srce. Me|utoa, srceto prima narebi i od mozokot so nervite i taka go zabrzuva ili go zabavuva ritamot na negovoto stegawe i opu{tawe. Vrz rabotata na srceto ne mo`eme da vlijaeme so svojata volja. Sl. . 4 Po forma, muskulite mo`at da bidat: vretenasti (na rakata), lepezasti (slepoo~niot), spleskani (dijafragmata), kru`ni (okolu okoto), peresti (na nogata). Sl. 5Skeletnite muskuli se povrzani so koski Muskulot e izgraden od vretenovidni muskulni kletki(vlakna). Muskulnite vlakna se grupirani vo snop~iwa koi seobvitkani so svoja obvivka. Pove}e snop~iwa se sobrani vo pogolemsnop koj ima obvivka. Pove}e snopovi go izgraduvaat muskulot.Obvivkata na muskulot e od elasti~no svrzno tkivo i zavr{uva socvrsta lentovidna tetiva. Cvrstinata na tetivata e va`na, zatoa{to taa ne smee da se skine, tuku treba da izdr`i golema sila. Tetivatago pricvrstuva muskulot za koska, taka {to preminuva vo pokosnicata Ahilova tetivai zarasnuva so celata povr{ina na koskata. Ova e va`no, zatoa {to na peticatapri skratuvaweto na muskulot, silata se raspredeluva na golema Sl.6povr{ina. So toa se namaluva optovaruvaweto na edinica povr{inana koskata. 27
  27. 27. Muskulot dosegnuva od edna do druga koska, pri {to,prvata mu slu`i kako potpora, a so svoeto skratuvawetoj ja pribli`uva (dvi`i) drugata koska ili ja oddale~uva. lopatka Osven toa, muskulite mo`at da bidat i slo`eni: ramenska koskadvoglav (bicepsot na nadlakticata), troglav (tricepsot skratuva~otna nadlakticata), konvergenten (G olemiot graden muskul), (biceps) eparalelen (Kroja~kiot na butot) itn. Sl. 5. istegnuva~ot stegnat (triceps) e opu{tenOsobini na muskulot pale~na koska Muskulite rabotat, otkako }e dobijat naredba odmozokot ili od ‘rbetniot mozok preku nervite. Nervot japrenesuva naredbata (drazbata) do muskulnata kletka, nakoja muskulnata kletka }e odgovori. Sposobnosta na lakotnamuskulot da odgovori na drazbata ja narekuvame tetivi koskanadrazlivost. Osven na drazbite od nervniot sistem,muskulot mo`e da odgovori i na poinakvi drazbi: kiselina,bockawe, elektri~na struja. Po pravilo, muskulot na drazbata odgovara soskratuvawe (kontrakcija), pri {to stanuva podebel.[tom prestane da dejstvuva drazbata, muskulot se opu{ta skratuva~oti ja dostignuva prvobitnata dol`ina i debelina. e opu{ten Muskulite mo`at da se skratuvaat, no ne se istegnuva~otizdol`uvaat. Sepak, tie mo`at da gi istegnuvaat delovite e stegnatna teloto, zatoa {to funkcioniraat vo parovi. Sekoj parsodr`i muskul-skratuva~ i muskul istegnuva~. Koga }ese stegne muskulot – skratuva~, koskata se pribli`uvai taka go svitkuva ili go navednuva delot od teloto. Pritoa, muskulot – istegnuva~ e opu{ten. Koga }e se opu{ti Sl. 7muskulot – skratuva~, se stega muskulot istegnuva~ i javra}a koskata vo prvobitnata polo`ba, so {to se ispravuvadelot na teloto. Sl. 7.Za rabotata na muskulite treba energija Za muskulite, hrana pretstavuvaat {e}erite i masnotiite, bidej}i vo niv e skladiranaenergijata. No, za da si obezbedi{ energija od {e}erite, ne mora{ da jade{ slatka hrana. Vo tvoetotelo i skrobot (slo`eniot {e}er) od kompirot, lebot, orizot i p~enkarnicata, prvo se razgraduvaatdo positni molekuli prost {e}er. Tie mali molekuli na prost {e}er vo muskulnite kletki serazgraduvaat do voda, jaglerod dioksid i energija. Pri ovoj proces se osloboduva golema koli~inaenergija, za {to e potrebno i mnogu kislorod. Poradi toa ti di{e{ zabrzano pri posilna muskulnarabota. - Del od energijata {to se osloboduva pri razgraduvaweto na prostiot {e}er vo muskulite e vo vid na toplina. So taa toplina teloto ja odr`uva postojanata temperatura, me|u 36 i 37o S. Koga ti studi, ti zapo~nuva{ da se trese{ i taka so muskulnata rabota sozdava{ toplina. - Drugiot del od oslobodenata energija go koristat muskulite za kontrakcii. Dokolku ne se dvi`at, muskulite gi skladiraat hranata i energijata vo vid na slo`en {e}er – glikogen. Sl. 828
  28. 28. d si ok di krv od er hr gl an ja a ner gija e vo da od or sl ki muskulna kletka Sl. 8Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:A. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo par 1 . So koi organski sistemi e vo vrska1 . Stegni ja {akata na ednata raka vo tupanica, kako muskulniot sistem pri funkcio- na sl. 6. niraweto?2. So prstite od drugata raka vnimatelno i so 2. Vo muskulite se vr{i pretvorawe povremeno pritiskawe opipaj go predniot muskul na hemiskata energija od hranata vo na nadlakticata (bicepsot). T e ispap~en, oj drug tip na energija. Koja? napnat i skraten. 3. Navedi gi trite grupi muskuli vo3. Povtori go toa so muskulot na zadnata strana na ~ove~koto telo. nadlakticata (tricepsot). T e istegnat. oj 4. Opi{i ja gradbata na eden muskul.4. Ispravi ja rakata i otvori ja {akata. Vo kakov 5. Opi{i ja gradbata i funkcijata na oblik i sostojba se sega bicepsot i tricepsot na tetivata. nadlakticata? 6. Navedi gi dvete osnovni osobini na muskulot.B. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo okoto 7. Opi{i kako muskulite rabotat vo par. Treba da znae{ deka crnkata vo okoto se {iri i 8. Opi{i ja gradbata na skeletnite se sobira so pomo{ na mazno muskulno tkivo, {to muskuli, t.e. na napre~no-prugasto- to muskulno tkivo. e so kru`na forma. 9. Objasni kako muskulot obezbeduva1 . Pogledaj go svoeto oko (crnkata) vo ogledalo, koga energija za svojata rabota. gleda{ kon izvor na svetlina. 10. Objasni za kakvi potrebi se koris-2. Povtori go nabquduvaweto koga ne gleda{ kon ti energijata {to se osloboduva vo izvorot na svetlina. muskulite pri razgraduvawe na3. Sporedi gi tvoite zaklu~oci so Sl.8 od str. 100. prostiot {e}er. ___ 29
  29. 29. SODR@INA 3 Ti si sega na vozrast koga tvoite koski rastat najbrzo i najmnogu. Sekoj den go nosi{ svojot prepolnet iNEGA, HIGIENA I te`ok u~ili{en ranec od doma do u~ili{te i obratno. So toa tvojot skelet e dopolnitelno optereten soDEFORMACII NA nadvore{en teret. No, ne zaboravaj deka dodeka koskite SISTEMOT ZA rastat, ne sme e{ nepravilno da gi opter etuva{. Iskrivuvawe na rbetot kako na Sl. 1 e nare~eno skolioza. DVI@EWE Isto taka, ti dolgo sedi{ na u~ili{te, kako i doma, dodeka ~ita{ i pi{uva{. Vnimavaj i sedi ispraveno za da spre~i{ podgrbavenost (kifoza). Sl. 2 Sl.1 PRAVILNO NEPRAVILNO SKOLIOZA Sl.2 PRAVILNO NEPRAVILNO KIFOZA Za pravilno razvivawe i rastewe na koskite, neophodna e i pravilna ishrana i dovolno koli~estvo hrana. Za organizmot hranata treba da sodr`i dovolno materii koi se potrebni za okoskuvaweto, rasteweto i razvitokot na skeletot i muskulaturata. Tvojata hrana treba da bide raznovidna. Osobeno treba da pie{ dovolno mleko ili da vnesuva{ mle~ni produkti (jogurt, sirewe, kiselo mleko, puter i dr. . Vo niv se sodr`i mineralot kalcium, koj se vklu~uva vo ) sostavot na koskite, so pomo{ na vitaminot D. Vitaminot D se sozdava vo tvojata ko`a pod vlijanie na ultravioletovite zraci (pri son~aweto). Poradi negovata va`na uloga, kako za{tita od bolesta rahitis (omeknuvawe na koskite), na bebiwata im se dava vo vid na AD-kapki ili perli. Za sre}a, ovaa bolest denes e retka. 30
  30. 30. O{tetuvawa na koskite i zglobovite· Pri brzi promeni na polo`bata, zglobovite mnogu se opter etuvaat. Poradi toa, glavi~kata na ednata koska mo`e nakuso da izleze od ~a{kata na drugata. Pri toa, se zateg- nuva zglobnata kapsula zaedno so vrskite (ligamentite) i pak se vra}a vo prvobitnata polo`ba. Ko`ata na zglobot pomodruva, pod nea se javuva otok i vo zglobot se ~uvstvuva bolka. Ova o{tetuvawe se narekuva {inuvawe.· Pri nekoi dvi`ewa, zglobnata kapsula i ligamentite se o{tetuvaat taka, {to glavata na koskata ne se vra}a vo ~a{kata od drugata koska. T e izmes- oa tuvawe. Pokraj pomodruvaweto, otokot Sl.3 Rentgenska snimka na Sl.4 Rentgenska snimka i bolkata, tuka zglobot go menuva i izmesten prst na skr{ena koska oblikot. Sl.3.· Pri pregolemi opteretuvawa, koskata mo`e i da se skr{i. T mo`e da ima razni formi: oa koskata da pukne, da se skr{i celosno ili da go o{teti i sosednoto tkivo. Ako skr{enata koska ja skinala ko`ata, toa e otvorena skr{enica. T oga{ bolkata se ~uvstvuva vo celiot del na teloto vo koj e skr{enicata i toj del ne mo`e da se dvi`i. (Sl.4) O{teteniot del na teloto prvo treba da se rastereti i da se onevozmo`i negovo dvi`ewe so pravilno potpirawe i pricvrstuvawe. Dokolku skr{enicata e otvorena, prvo se zgri`uva ranata, se vnimava na udobnoto smestuvawe na unesre}eniot, a potoa se povikuva stru~na zdravstvena pomo{. Me|utoa, ova mora pravilno da se izvede, zo{to vo sprotivno mo`e da se napravi pove}e {teta od korist. Kako naj~est deformitet (promena na formata) na nogata,Gri`a za stapaloto kaj lu|eto se javuva ramnoto stapalo. Ramnoto stapalo e nepravilno optetereno i odeweto ne e dovolno elasti~no. Sl. 5. Poradi pravilno razvivawe na stapalata, ne smeeme da gi stegame vo tesni obuvki. Dokolku ~ovekot ima nepravilno formirani stapala, toj te{ko se dvi`i. Za dobro formirawe na stapaloto i muskulite na nozete, se prepora~uva ~ovekot da odi bos {to pove}e mo`e. Pogledaj ja sl.6, na koja e prika`ano kako nepravilno se rasporeduva telesnata te`ina vo nesoodvetna obuvka. Optereteni se tenkite no`ni prsti, namesto posilnata koska na peticata. Sl.5 Ramno stapalo Sl.6 31
  31. 31. Gri`a za muskulite Za rabota, na muskulite im e potrebno mnogu kislorod. Zatoa, pri fizi~ka rabota, ~ovekot di{e podlaboko i zabrzano. So toa se snabduvaat i drugite organi so pove}e kislorod. Od taa pri~ina, ve`baweto i sportuvaweto e zdravo za celiot organizam. Muskulite mo`at da se razbolat. Naj~esta op{ta bolest na muskulite e spazam (gr~). Toa e nenadejna i nesvesna kontrakcija na muskulite, koja boli. Na primer, spazam na crevnite muskuli e nare~en preplet na crevata. Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na muskulite koga dolgo ne rabotat, na primer, pri skr{enica na koskite na noga ili raka. Me|u muskulnite bolesti e opasnata detska paraliza (poliomielitis). Ovaa bolest ja predizvikuva virus koj gi napa|a delovite na nervite niz koi stignuva drazbata do muskulite. Zatoa nekoi od muskulite ja gubat sposobnosta za kontrakcija, nepodvi`ni se. OvaaSl. 1 Virus na poliomielitis bolest ne se lekuva. No, nema mesto za panika. Ti i tvoite drugari ste vakcinirani protiv ovaa bolest. Dodatok Za zamena na zglobovite se koristat specijalni Zamenuvawe na zglobovite materijali koi se dovolno cvrsti i izdr`livi podolgo Prvata zamena na zglobot vo kolkot e vreme, bez da se menuvaat (da se ronat, da korodiraat i napravena pred 40 godini. Od toga{, ovaa sl.) pod dejstvo na operacija se vr{i vo skoro site pogolemi telesnite te~nosti. zdravstveni ustanovi vo site dr`avi. Denes ve{ta~kite Kolkot i kolenoto se zglobovi koi zglobovi se kreira- denes mnogu uspe{no se zamenuvaat. Denes se at so pomo{ na kom- vr{i i zamenuvawe na zglobovite na ramoto, pjuteri, {to e pobr- laktot i vo dlankata, no ne tolku uspe{no. zo i poevtino. Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe: A. Ispitaj go otisokot na tvoeto stapalo 1 . Dali za sistemot za dvi`ewe e popogodno 1 . So vla`no stapalo, stapni na hartija od nosewe na torba ili ranec? Objasni vesnik. za{to? 2. Sporedi go svojot otisok so slikite za 2. Obrazlo`i za{to treba da pie{ mleko pravilno i deformirano stapalo. i da se ishranuva{ so dovolno mle~ni 3. Ocrtaj go svojot otisok. Dokolku zabele`i{ produkti. nepravilnost, konsultiraj se so svojot 3. Navedi go imeto na bolesta na koskite lekar, koj }e te posovetuva kako da {to nastanuva zaradi nedostig na D postapuva{. Lekari specijalisti za vitaminot. bolestite na sistemot za dvi`ewe se 4. Opi{i go o{tetuvaweto na zglobot - ortopedite. {inuvawe. 5. Opi{i go izmestuvaweto na zglobot. B. Istra`uvawe za rastewe na stapaloto 6. Opi{i kako izgleda skr{enica na 4. Vo paralelkata sekoj neka ja izmeri koskata. dol`inata na svojot otisok vo cm. 7. Navedi go imeto na naj~estiot 5. Napravete tabela so podatocite i grafikon. deformitet na stapaloto. 6. Povtorete go mereweto na krajot na 8. Kako se vika naj~estata op{ta bolest na u~ebnata godina. kolku prose~no porasnalo muskulite. Navedi primer za nea. stapaloto vo celiot klas? Dali porasnalo 9. Koe o{tetuvawe na muskulite se tvoeto stapalo? Kolku? narekuva atrofija? 7. Napravete prikaz za va{eto istra`uvawe. 10. Opi{i kakva bolest e detskata paraliza. 32
  32. 32. GLAVA 4 Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: ISHRANA I - hrana, energetski i gradbeni vrednosti DIGESTIJA - digestija - enzimi - vitamini - usna praznina - `eludnik - crevo - crevni resi~ki - resorpcija - `lezdi vo digestijata Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi prepoznava{ i ime- nuva{ organite od sistemot za digestija - da go objasnuva{ razlo`uva- weto na hranata - da povrzuva{ i izlo`uva{ za funkciite na organite od sistemot za digestija.Hranata e gorivo za tvojot organizam. Vo nea e sodr`ana energijata {to e neophodnaza site`ivotni procesi, t.e. za odr`uvawe i obezbeduvawe na `ivotot. Za tvoeto pravilno rastewei razvitok neophodno e da se hrani{ redovno, da vnesuva{ dovolno hrana i toa hrana koja}e bide dobro izbrana. Kako {to raste brojot na lu|eto na Zemjata, se pove}e se javuvanedostig na hrana vo mnogu regioni. Dolgotrajnata su{a ili vojna se naj~estite pri~iniza gladuvawe na milioni lu|e i za smrt na najmladite `iteli na na{ata planeta. Za `al,hranata kako i site drugi resursi ne se pravilno rasporedeni nasekade i pokraj naporitena me|unarodnite organizacii toa da se nadmine. 33
  33. 33. Hranata {to ~ovekot treba da ja vnesuva vo svojot SODR@INA 1 organizam, glavno poteknuva od rastenijata i od `ivotnite. Na organizmot, hranata mu treba za da gi zadovoli HRANA I slednite potrebi: · slu`i kako gorivo, obezbeduvaj}i energija i toplina; ZNA^EWE NA · obezbeduva gradben materijal za rastewe;ISHRANATA ZA · ovozmo`uva zarasnuvawe na rani i o{tetuvawa na tkivata;ORGANIZMOT · go odr`uva zdravjeto i pomaga vo borbata protiv bolestite. Hranlivi materii se: jaglehidrati ({e}eri), belkovini i masnotii. Hranata tr eba da sodr`i i vitamini, minerali i voda, koi nemaat hranliva vrednost, tuku se neophodni za normalen tek na site procesi voJaglehidrati organizmot. Jaglehidratite se organski materii {to se izgradeniod jaglerod, vodorod i kislorod. Obi~no gi narekuvame {e}eri.Spored nivniot sostav, razlikuvame prosti i slo`eni {e}eri. Prosti {e}eri se: grozdoviot {e}er (glukoza) i ovo{niot {e}er koi gi ima vo ovo{jeto i vo medot. Mle~niot {e}er go ima vo mlekoto. Obi~en {e}er se dobiva od: {e}ernata trska, {e}ernata repa, javorot. G kupuvame kako pre~isten bel o {e}er. Sl.1. Sl. 1. Med Slo`enite {e}eri se sostaveni od grozdoviot i ovo{niot Molekula {e}er. Slo`eni {e}eri se: Skrobot go ima vo rastitelnite na slo`en kletki, te. vo `itnite zrna i vo kompirite. (Sl.2) {e}er (skrob) Celulozata gi izgraduva yidovite na rastitelnite kletki. ^ove~kiot organizam ne mo`e da ja razgradi. Glikogenot se nao|a vo `ivotinskite organizmi, kako i vo ~ove~kiot organizam i pretstavuva rezervna materija, poradi {to e nare~en “`ivotinski skrob” . Jaglehidratite sodr`at hemiski vrski {to se bogati soglukoza energija. Vo kletkite, pri nivnoto Sl. 2. razgraduvawe, se osloboduva golema koli~ina energija. Zatoa {e}erite se najzna~aen energet- ski izvor za organizmot. Sl. 3 Sl. 3. Hrana so jaglehidrati34
  34. 34. Belkovini Belkovinite sesoedinenija so golemi mo-lekuli. Izgradeni se odjaglerod, vodorod i kislo-rod, kako i azot, fosfor isulfur. Hranata bogata sobelkovini od `ivotinsko Sl. 1. Hrana bogata so belkovinipoteklo e: meso, mleko,jajca i dr. Rastitelnata hrana vo koja ima mnogu belkovinipoteknuva od gravot i sojata. Sepak, belkovinite odrastenijata ~ovekot gi koristi pote{ko, poradiceluloznite yidovi vo kletkite. Belkovinite, glavno pretstavuvaat gradbenimaterii za kletkite. Sepak, na{iot organizam ne mo`edirektno da gi koristi belkovinite vo forma kako {togi vnesuvame so hranata. Zatoa, belkovinite prvo serazgraduvaat do nivnite gradbeni edinici, koi potoa se Sl. 2. Belkovinska molekulaspojuvaat vo novi kombinacii - ~ove~ki belkovini. Sl. 2.Masni Materii Zaedni~koto ime na mastite i maslata e masni materii. Toa se soedinenija na jaglerodot, vodorodot i kislorodot, kako {to se i jaglehidratite, no vo drug soodnos. ^ove~kata hrana sodr`i masni materii od rastitelno poteklo – masla i masti od `ivotinsko poteklo: mast i puter. Masnite materii se dvojno pobogati so energija od jaglehidratite. Organizmot gi koristi za da dojde do energija, no masnotiite se razgraduvaat najte{ko od site hranlivi materii. Zatoa, vo organizmot pretstavuvaat rezervna hrana, koja se tro{i samo dokolku toj na raspolagawe nema jaglehidrati. Sl. 4. DodatokSl. 3. Hrana bogata so masti Holesterol – {to e toa? Holesterolot e materija sli~na na masni materii, koja e sodr`ana vo mnogu vidovi hrana, vklu~uvaj}i go i `oltokot od jajceto i crniot drob. Normalno holesterolot e sostaven del od nekoi tkiva i ne e “lo{a materija, no stanuva {teten koga ” negovoto nivo vo krvta e visoko. T oga{ gi blokira Sl. 4. Molekula na mast krvnite sadovi i mo`e da predizvika srcevo zaboluvawe. Zatoa se prepora~uva, vo ishranata da se vnesuvaat pove}e rastitelni masla, kako i masti koi go namaluvaat nivoto na holesterolot. 35
  35. 35. Vo razgraduvaweto na hranata u~estvuvaat enzimite Razgraduvaweto na hranlivi- te soedinenija protekuva vo klet- kite vo organizmot. enzimi Hemiskite reakcii vo koi se izmenuvaat soedinenijata nadvor od organizmot, obi~no protekuvaat na visoki temperaturi. Potseti se kako se vari mlekoto, ili kako se vari kompirot i drugo. Vo ~ove~kiot organizam, telesnata temperatura e postojana, me|u 36 i golema molekula na hrana gradbeni edinici o 37 S. Poradi toa, za Sl. 4 Razgraduvawe na golemite molekuli razgraduvaweto na materiite ne go koristime pove}e zborot "varewe, tuku digestija (lat. = razgraduvawe, razdeluvawe), bidej}i ” ovoj proces se slu~uva pod razli~ni uslovi. Pred se, razgraduvaweto na soedinenijata na tolku niski temperaturi e mo`no, samo dokolku vo ovoj proces u~estvuvaat i enzimi. Sl. 4 Enzimite se slo`eni organski soedinenija, koi gi sozdava organizmot. Organizmot sozdava enzimi {to ovozmo`uvaat razgraduvawe na soedinenija, kako i enzimi koi ovozmo`uvaat spojuvawe na ednostavni soedinenija vo slo`eni. Vo dvata slu~ai, vo procesot u~estvuva i vodata. Sekoj enzim se povrzuva samo so eden vid soedinenie. Enzimite se sozdavaat vo site telesni kletki. Enzimite koi u~estvuvaat vo razgraduvaweto na hranlivite materii gi narekuvame digestivni enzimi. Digestivnite enzimi se sozdavaat vo digestivnite `lezdi. Digestivnite `lezdi gi izla~uvaat svoite sokovi so enzimi niz posebni kanal~iwa vo digestivniot (hranitelniot) kanal, koj e oblikuvan vo vid na organi za digestija. enzim I enzim II molekuli na molekula na skrob prost {e}er glukoza Sl. 5 Digestija na jaglehidrati sitni kapki `ol~ka golema enzim I enzim II masna kapka enzim I gradbenibelkovinska edinici pomali molekuli molekula na mastmolekula gradbeni Sl. 6 Digestija na belkovini edinici na Sl. 7 Digestija na masti masta 36
  36. 36. Minerali So zaedni~ko ime - minerali, giimenuvame: natriumovata (gotvarskata)sol, solite na kalcium, solite na `elezoto,na jodot i drugi. Tie se neophodni za va`nifunkcii na organite (rabota na muskulitei `lezdite, prenesuvawe na drazbire niznervite, sozdavawe na koskite, prenesuvawena kislorodot i drugo). Sl. 8 Zelen~uk i ovo{je - hrana bogata so minerali i vitamini Vitamini Vitaminite seorganski soedinenijakoi vo mali koli~estvase neophodni vo ishra-nata na lu|eto. Tie Vitamin se sodr`i dejstvo efektsamite nemaat energet- vo hranataska vrednost, no u~es - ribino maslo zdravje na ko`ata suvatvuvaat vo ener - mle~ni produkti vidot pri slabo no Agetskite procesi. morkovi svetloIshrana bez koj i da e neglaziran oriz, trici go zasiluva berivitamin doveduva do V i crno bra{no kvasec, kleto~noto na ete{ko zaboluvawe. Na kompleks crn drob di{ewe musvisoki temperaturi ja S limon i drugo sve`o elasti~na i jaka ko`agubat svojata ovo{je, sve` zelen~uk ko`a krvaktivnost, poradi {to (piperka, domat i drugo)hranata koja gi sodr`i z(zelen~ukot i ovo{jeto) D ribino maslo, jajca, okoskuvawe i rahtreba da se jade sve`a. mle~ni produkti se rastewe na sov]e spomeneme nekoi od sozdava vo ko`ata na zabiteniv. ~ovekot pri son~awe 37
  37. 37. Aktivnosti: A. Oddeli gi masnotiite od mlekoto B. Oddeli gi belkovinite od mlekoto Mlekoto e hranliva te~nost vo koj se sodr`ani 1 . Od mlekoto od prethodniot obid, so site hranlivi materii vo soodnos koj za ~ovekot la`i~ka vnimatelno otstrani go kajmakot. go pravi "idealna hrana". 2. Vo posnoto mleko nakapi limonov sok i 1 . Sipaj mleko vo staklena ognootporna ~a{a. me{aj go, se dodeka ne se sosiri. 2. Svari go i ostavi go da se oladi. 3. Procedi go mlekoto niz inka so gaza vo 3. Na povr{inata se nasobira polesnata druga ~a{a. Na gazata }e ostanat masnotija vo vid na kajmak. Kajmakot e belkovinite – sireweto. masnotijata vo mlekoto. Proveri go svoeto znaewe: 1 . Za koi potrebi na organizmot slu`i hranata? 5. Nekoi od bolestite – levo, se predizvikani od Obrazlo`i gi. nedostig na edna ili pove}e materii, {to se 2. Navedi hrana koja sodr`i najve}e: navedeni vo desnata kolona. Povrzi gi. a) celuloza rahitis vitamin A b) rastitelno maslo anemija vitamin D v) belkovini beri-beri vitamin C g) skrob skorbut vitamin B 3. Objasni gi slednive iskazi: no}no slepilo vitamin B a) Decata koi se ishranuvaat so nedovolno 6. Objasni gi iskazite: belkovini, rastat pobavno. a) Zdravo e da jade{ morkov. b) Jajcata se podobra hrana od lebot pri bodi b) Lu|eto koi se vo mnogu topla prostorija – bildingot. treba da primaat pove}e sol. 4. Sekoj od vidovite hrana na levata strana v) Majkite treba da im davaat na decata mo`e{ da go povrze{ so pove}e soodvetni sokovi od limon i portokal. zborovi na desnata. Povrzi gi. g) Kaj starite lu|e koi `iveat sami, na kraj crn leb belkovini na zimata mo`e da se javi skorbut. {e}er masnotii puter celuloza jajca vitamini zelka energija38
  38. 38. Sistemot za digestija se razvil od hranitelniot SODR@INA 2kanal kaj `ivotnite, od koj se formirale i sediferencirale organite za digestija. Vo sistemot za digestija se vr{i primawe, GRADBA NA ORGANITEmehani~ko i hemisko razgraduvawe na hranata, kako i (USTA, @ELUDNIK,nejzino vpivawe (resorpcija). CREVO), DIGESSTIJA NA HRANATA VO NIV I nepce FUNKCIJA NAusna praznina plunkovni PANKREASOT I `lezdi CRNIOT DROB jazik Digestigniot kanal e kapa~e izdiferenciran na slednite delovi: usna praznina, goltka, du{nik crn drob hranoprovod, `eludnik i crevo hranoprovod so negovite delovi. Pridru`en e so digestivni `lezdi. Sl. 1. dijafragma `eludnik Usna praznina `ol~no }ese pod`eludo~na Usnata praznina `lezda zapo~nuva so usni, od kade hranata vleguva vo teloto. Nejziniot vkus go prepoznavaat tenko crevo setiloto za vkus (na jazikot) i slepo crevo setiloto za miris (vo nosot). Usnite i jazikot gi ispituvaat debelo crevo cvrstinata i toplinata na pravo crevo hranata. Potoa, zabite ja raskinuvaat i ja sitnat hranata. Jazikot ja potisnuva i prevrtuva. Plunkovnite `lezdi izla~uvaat plunka vo usnata Sl. 1 Digestiven sistem praznina, so koja hranata se natopuva, za polesno da se slizga niz digestivniot kanal. Vo plunkata se sodr`i enzim koj zapo~nuva da go razgraduva skrobot do prosti {e}eri.Zabi ^ovekot se ra|a bez zabi. Naj~esto me|u 4-9mesec, kaj bebiwata izrasnuva prviot mle~en zab,a vo tretata godina, tie gi imaat site 20 mle~nizabi. Okolu {estata godina, mle~nite zabi se seka~i pretkatnicizamenuvaat so postojani zabi. Niv gi ima vkupno pesjaci katnici32. Sl. 2. umnici Poradi razli~nite funkcii, zabite se Sl. 2 Zabirazli~ni po oblik i vo sekoja polovina od gornata 39
  39. 39. i dolnata vilica, od sredinata kon emajl kraevite se: seka~i 4 (2 gore i 2 dolu), pesjaci 2 (1 gore i 1 dolu), koronka zabna koska pretkatnici 4 (2 gore i 2 dolu) i katnici 6 (3 gore i 3 dolu). Poslednite zabna praznina katnici rastat najdocna, a nare~eni `lebina se umnici. Spored gradbata, site zabi se izgradeni od istite delovi: koronka, zabenni{ki za cement koja e vidliva i koren, koj e vsaden vopri~vrs- vdlabnatinka vo vilicata. Odnadvor, tuvawe koronkata e pokriena so zaben emajl, a korenot so zaben cement. Vo vna- vili~na koren koska tre{nosta, zabot e izgraden od zabna koska, vo koja ima praznina i vena, arterija i nerv. Sl. 3. nerv i krvni Sl. 3 sadoviGoltka i hranoprovod nosna praznina tvrdo nepce meko nepce hrana jazik kapa~e hranoprovod du{nik Sl. 4 Goltka i hranoprovod pri goltawe Koga jazikot }e go potisne zalakot vo goltkata,nie go goltnuvame. Goltkata e raskrsnica na patot zahrana i patot za vozduh. Za da ne zaletne hranata vo hrano-du{nikot pri goltaweto, postoi kapa~e koe toga{ }e provodgo zatvori du{nikot. No, dokolku zboruva{ dodekajade{, mo`e da se zaletne hranata, ako kapa~eto na muskulitevreme ne go zatvori du{nikot. T oga{ se zaka{luva{ i se stegaatja vra}a{ hranata vo goltkata. Sl. . 4 Od goltkata, hranata navleguva vohranoprovodot. Toa e muskulen kanal {to dopira do hranata se`eludnikot. Hranata niz nego se dvi`i so ritmi~ki potisnuvastegawa i opu{tawa na muskulnite yidovi.Hranoprovodot ja napu{ta gradnata praznina, japrobiva muskulnata pregrada me|u gradniot ko{ istoma~nata praznina - dijafragmata i vleguva vostoma~nata praznina, t.e. vo `eludnikot. Sl.5. Sl. 5 Dvi`ewe na hranata niz hranoprovodot40

×