Successfully reported this slideshow.
Your SlideShare is downloading. ×

Za zapečkom 1

Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Upcoming SlideShare
Za zapečkom, 5.del
Za zapečkom, 5.del
Loading in …3
×

Check these out next

1 of 30 Ad
Advertisement

More Related Content

Advertisement

Recently uploaded (20)

Advertisement

Za zapečkom 1

  1. 1. Aleš Guček, 2016 Za zapečkom Orumenele podobe slovenskega smučanja, smučine učiteljev in trenerjev smučanja na vseh smučarskih področjih From Chimney Corner Illustrated History of Slovenian Skiing, Ski Instructors‘ and Trainers‘ Tracks in all Skiing Fields 1. DEL PART 1
  2. 2. V spomin na moje preminule smučarske prijatelje Francija Čopa, Mira Dvoršaka, Marjana Jeločnika, Borisa Kobala in Janeza Šusterja, ki so s svojim razmišljanjem in delom vplivali na razvoj smučanja v Sloveniji. In memory of my passed away ski friends Franci Čop, Miro Dvoršak, Marjan Jeločnik, Boris Kobal and Janez Šuster who influenced on the development of skiing in Slovenia by their way of reflections. Franci Čop Miro Dvoršak Marjan Jeločnik Boris Kobal Janez Šuster
  3. 3. BESEDA AVTORJA Ta knjiga ni klasična knjiga zgodovine smučanja, temveč »slikanica«. Manj znane grafične podobe s podpisi v slovenščini in angleščini predstavijo slovensko smučanje preteklosti. Vsebina ne bi bila tako obsežna, če mi ne bi priskočili na pomoč očetovi in moji prijatelji, ki so mi dobrohotno odprli svoje arhive. Ta knjiga je namenjena tudi zgodovinskemu dogodku 80. obletnice delovanja Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. SMUK! Aleš Guček, Ljubljana, 2016
  4. 4. AUTHOR‘S WORDS This book is not a classical one about the history of skiing but a picture book. Lesser known pictures present the history of the Slovenian skiing accompanied by Slovenian and English subtitles. The book is more comprehensive courtesy of my father and my friends who gave me access to their achives. Slovenian Ski Instructors and Trainers Association celebrates 80th Anniversary and this book is dedicated to this historical event too. With old Slovenian skiing greeting SMUK! alike German Ski heil! or English Good Skiing! Aleš Guček, Ljubljana, 2016
  5. 5. Kazalo Contents Bloško smučanje, od 1689 ........................................................ 10 Bloke Skiing, From 1689 Bajtarstvo, od 1930 ................................................................... 25 Hire of herdmen huts, od 1930 Rojstvo poletov, Planica, Slovenija 1934 ................................. 41 Birth of Ski Flying, Planica, Slovenia 1934 Partizanske tekme, januar 1945 ............................................... 66 Partisans‘ Ski Competitions, January 1945 Alpsko smučanje slepih, od 1950 ........................................... 89 Alpine Skiing of the Blinds, from 1950 Začetek športnega smučanja, od 1890 do 1920 ...................... 116 Beginning of the Sport Skiing, from 1890 to 1920
  6. 6. Tekme v alpskem smučanju ………………………… 153 Competitions in Alpine Skiing Tekme v tekih na smučeh …………………………… 289 Cross-country Competitions Tekme v skokih na smučeh …………………………. 366 Ski Jumping Competitions Učitelji smučanja ....................................................... 582 Ski Instructors Smučarska oprema ................................................... 699 Ski Equipment Literatura, izkaznice itd. ........................................... 803 Literature, Membership Cards etc. Turno smučanje .......................................................... 521 Ski Mountaineering Smučanje po starem ................................................. 675 Old-Time Skiing
  7. 7. Oglaševanje ........................ 1018 Advertising Razglednice ............................. 861 Postcards Smučanje v umetnosti ............. 899 Skiing in Art Karikature ............................... 956 Caricatures Viri ........................................... 1097 Bibliography Zahvala .................................... 1083 Aknoledgements Razgovori ............................... 1087 Interviews
  8. 8. Slovenci smo v svetovni zgodovini smučanja razpoznavni predvsem zaradi enkratnih zgodovinskih dogodkov ali zaradi pionirstva na svetu, kar nam priznavajo tudi drugi smučarski narodi po svetu: 1.Bloško ljudsko smučanje – prvi pojav smučanja v Srednji Evropi, Bloška planota, 1689, 2.Bajtarstvo – edinstveni najem pastirskih stanov v zimi zaradi smučanja meščanov, Velika planina, od 1930 do danes, 3.Rojstvo in razvoj nove smučarske discipline smučarskih poletov, Planica, od 1934, 4.Edine partizanske smučarske tekme na svetu, Cerkno, januar 1945, 5.Prvo alpsko smučanje slepih in razvoj tega, Gorjuše, 1950.
  9. 9. Slovenians are recognized in the world of skiing both for unique skiing events and for pioneering some ski events listed here, acknowledged as important by other ski nations: 1.Bloke folk skiing – first appearence of skiing in Central Europe, Bloke Plateau, 1689, 2.Unique for hire usage of the herdmen huts in the winter by townsmen to ski in the mountains, Velika Planina, from 1930 until today, 3.Birth and development of a new discipline ski flying, Planica, from 1934 on, 4.Unique competitions in the world in skiing of the partisans in the occupied territory, Cerkno, January 1945, 5.Birth ane development of alpine skiing for the blind, Gorjuše, from 1950 on.
  10. 10. Bloško smučanje, od 1689 Bloke Skiing, from 1689
  11. 11. Janez Vajkard Valvasor je leta 1689 v »Slavi vojvodini Kranjski« opisal bloško smučanje. Knjiga je bila napisana v nemščini. Pionir poučevanja smučanja v Sloveniji Rudolf Badjura je obiskal leta 1912 Bloško planoto in začel raziskovati to obliko ljudskega smučanja. Predvsem je postal pozoren na staro bloško smučarsko izrazoslovje, ki ga je uporabil in dopolnil v besednjakih z novimi slovenskimi izrazi. Odborniki Jugoslovanske zimsko športne zveze, ustanovljene leta 1922 v Ljubljani, so med obema vojnama poskrbeli, da se je o bloškem smučanju začelo govoriti med zgodovinarji smučanja po Evropi, ki so skušali ugotoviti izvor tega prvega smučanja v srednji Evropi: Švedi K.B. Wiklund, A. Zettersten in G. Berg ter Nemca C. J. Luther in E. Mehl. O bloškem smučanju so pisali v nemški Der Winter in švedski letopis På skidor. Bloško smučanje so obudili nekateri smučarji po starem, najprej Marjan Jeločnik z dvema študentoma (1970), nato avtor te knjige, Skupina smučarjev po starem Batagelj iz Ajdovščine in domačini z Bloške planote pod vodstvom Franca Škrabca.
  12. 12. Johann Weichard Valvasor described Bloke skiing in »The Glory of the Duchy Carniola« in 1689. The book is written in German. The pioneer of the modern skiing in Slovenia, Rudolf Badjura, visited Bloke Plateau in 1912 and began to research this folk way of skiing. He was specially attentitive to the old Bloke skiing terminology, which he used and enlarged with Slovenian terms of modern skiing. The members of the Yugoslav Winter Sports Association, established in 1922 in Ljubljana (Slovenia), have made great efforts during the inter-war years for the promotion of old Bloke skiing among the European ski historians, who began to research of the origin of the the first skiing in Central Europe: the Swedes K.B. Wiklund, A. Zettersten and G. Berg, the German C. J. Luther and the Austrian E. Mehl. They wrote some articles about Bloke skiing in Der Winter and in the Swedish Ski Annual På skidor. The revival of Bloke skiing began by Marjan Jeločnik and two students in 1970, later the author of this book, the Group of the Old-Time Skiing Batagelj from Ajdovščina and finally the Bloke locals themselves in 2003 under Franc Škrabec's leadership.
  13. 13. Bloška planota, Slovenija, od 900 do 1.100 metrov. Bloke Plateau, Slovenia, from 2.700 to 3.300 feet.
  14. 14. Bloški smučar pred malim gospodarskim poslopjem revne Bloške planote. Med hojo in drsenjem po ravnem, med vzponi v hrib in zavoji s hriba je bloški smučar uporabljal en sam kolec. Smuči so bile dolge okoli 150 do 160 cm in običajno široke od 10 do 12,5 cm ter debele od 1,0 do 1,7 cm. The Bloke skier in front of a small outbuilding on the poor Bloke Plateau. When Bloke skiers were walking or gliding on the plain or up the hill and skiing in turns downhill they used just one pole. Bloke skis are 150 t0 160 cm (5 to 5,3 feet) long, 10 to 12.5 cm (4 to 4,8 inches) wide and 1.0 to 1.7 cm (0,5 to 0,8 inch) thick.
  15. 15. Tipi bloških smuči. Types of Bloke skis. Otroške smuči. Skis for children. Bloške ljudske smuči : dolžina 150 do 160 cm, širina 10 do 12 cm, debelina 1,2 do 1,7 cm, najpogosteje narejene iz jesenovega lesa. Bloke folk ski: length from 150 to 160 centimeters (5 to 5,3 feet), width from 10 to 12 centimeters (4 to 4,8 inches), thickness 1,2 to 1,7 centimeters (0.5 to 0.8 inch), mostly made of ash tree.
  16. 16. Dolga krivina in podlaga za čevelj iz klobučevine. Long tip and gorounding for shoe made of felt. Sekira za izdelavo bloških smuči – „zaklaka“. Axe for Bloke skis making – „zaklaka“.
  17. 17. Edina ohranjena stara bloška pogrebna smučka, ki jo je leta 1936 prinesel z Blok Carl J. Luther, je v Hiši smuči Nemške smučarske zveze (smučarskem muzeju) v Planeggu blizu Münchna (smučka je zgoraj). The only old funeral skis, brought by Carl J. Luther from Bloke in 1936, is in the House of Skis of the German Ski Association (ski museum) in Planegg near Munich (the skis is on the floor, on the top).
  18. 18. Krsta na bloških pogrebnih smučeh, skica Boris Orel, 1964. Coffin of Bloke funeral sksi, sketch by Boris Orel, 1964.
  19. 19. Časopis Ilustrirani Slovenec je leta 1931 objavil novico o bloškem smučanju. Newspaper Ilustrirani Slovenec (Illustrated Slovenian) published news about Bloke skiing, 1931.
  20. 20. Trening slovenskih učiteljev smučanja za nastop bloških smučarjev, Krvavec, december 1978. Training of Slovenian ski instructors for the demonstration of Bloke skiers, Krvavec, Slovenia, December 1978. Bloški smučarji Miro Dvoršak, Iztok Belehar, Marijan Stele in Aleš Guček in Japonec Susumu po demonstraciji, ki si jo je ogledal tudi kronski princ Akihito, Zao, Japonska, januar 1979. Bloke skiers Miro Dvoršak, Iztok Belehar, Marijan Stele, Aleš Guček and Japanese Susumu after demonstration examinated by Crown Prince Akihito too, Zao, Japan, January 1979. INTERSKI kongres, Zao, Japonska, 1979. INTERSKI Congress, Zao, Japan, 1979.
  21. 21. Tekma smučarjev po starem, 1. mesto Aleš Guček, Rogla, marec, 1991. Competitions of old time skiing, 1st place Aleš Guček , Rogla, Slovenia, March 1991. Aleš Guček (spredaj) in Marijan Stele, finale svetovnega pokala v skokih in poletih, 45.000 gledalcev, Planica, marec 1997. Aleš Guček (in front) and Marijan Stele, Final of World Cup in ski jumping and ski flying, 45.000 spectators, Planica, Slovenia, March 1997.
  22. 22. Mišo Strman: Bloški smučar (1995). Strman je končal slikarsko akademijo v Ljubljani in se preselil na Bloško planoto. Upodobil je več grafik bloškega smučarja. Mišo Strman: Bloke skier (1955). Strman graduated at the Academy of Art in Ljubljana and later settled on Bloke Plateau. He designed many graphics of old Bloke skier.
  23. 23. Logo Smučarske zveze Slovenije, od 1991. Logograph of the Slovenian Ski Association, 1991.
  24. 24. Aleš Guček, 2016 Za zapečkom Orumenele podobe slovenskega smučanja, smučine učiteljev in trenerjev smučanja na vseh smučarskih področjih From Chimney Corner Illustrated History of Slovenian Skiing, Ski Instructors‘ and Trainers‘ Tracks in all Skiing Fields 2. DEL PART 2
  25. 25. Bajtarji, od 1930 Hutmen, from 1930
  26. 26. Jeseni so se pastirji vrnili s kravami v dolino. Sneg je prekril planoto Velike planine, obdano z griči in gorami. Meščanski smučarji iz Ljubljane so prišli na idejo, da najamejo pozimi prazne koče, prvič leta 1930. Umazane in zanemarjene koče so skrbno preuredili v čedna in udobna zimska zavetišča. Dostop do Velike pšlanine ni bil enostaven. Čeprav samo 20 kilometrov iz Ljubljane je vlak rabil do Kamnika okoli 45 minut. Ko so bili v Kamniku, so naročili taksi ali pa so počakali lokalni avtobus do Stahovice. Nekaj najbolj navdušenih smučarjev se je peljalo celo s kolesom iz Ljubljane do Stahovice z vso potrebno smučarsko opremo in nato potrebovali še peš navzgor okoli 2 uri in pol do Velike planine. Arhitekt Vlasto Kopač je predlagal pokrajinskim oblastem, da načrtujejo in zgradijo gorsko smučarsko središče. Kopač je narisal načrte osem tipov lesenih koč, ki so bile podobne tradicionalni arhitekturi pastirskih koč. Prvo gorsko središče v Sloveniji je bilo zgrajeno leta 1960 s potrebnimi žičniškimi napravami iz doline na Veliko planino. Tradicija bajtarstva je živa še danes.
  27. 27. In autumn, the shepherds were returning into the valley with their cows.The snow covered the Plateau Velika Planina, surrounded by hills and mountains. The townsmen skiers from Ljubljana get en idea to hire the empty huts in winter, first time in 1930. Dirty and neglected huts were carefully renovated into the neat and modest comfortable shelters in winter. The access to Velika Planina was not easy one. Although only 20 km from Ljubljana, it took about 45 minutes by train to reach Kamnik. Once in Kamnik you would get a taxi or wait for the local bus to take you to Stahovica. Some very enthousiastic skiers even rode the bycicle with all needful ski equipment from Ljubljana to Stahovica and approx. 2 hours and a half walk uphill to Velika Planina. Architect Vlasto Kopač proposed to regional authorities to plan and construct a mountain ski center on Velika Planina. He designed eight types of wooden huts which principaly followed the traditional architecture of the herdmen huts. The first mounatin center in Slovenija was built in 1960. The tradition of the hutmen is still today alive.
  28. 28. Pastirica poleti na Veliki planini, pred 1930. Shepherdess in summer on Velika Planina, before 1930.
  29. 29. Prvi bajtarji na Veliki planinini, 1930. First hutmen on Velika Planina, 1930.
  30. 30. Bajtarji so smučali najprej v okolici pastirskih stanov. Hutmen skied first around the herdmen dwellings.

×