Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.
STAVČNI ČLENI
• STAVČNI ČLENI



• Stavek je sestavljen iz enot (besed), ki jih
  imenujemo stavčni členi.
GLAVNI IN ODVISNI STAVČNI
            ČLENI
Stavčne člene delimo na glavne in odvisne.
GLAVNI stavčni členi so:
1) Povedek...
Odvisni stavčni členi so:
1) Povedkovo določilo
2) Povedkov prilastek
3) Prilastek
OSEBEK



KAKO SE VPRAŠUJEMO PO OSEBKU?
KDO ali KAJ (+ povedek)?
Koliko osebkov obstaja v enem stavku?
V STAVKU OBSTAJA LE EN OSEBEK!
Sestavljen je iz ene ali več sestavin.

Poglej primer in poišči osebka:
1) Tom se je lotil ...
SKLON OSEBKA 1



V kakšnem sklonu se navadno nahaja

             osebek?
V imenovalniku.

Naštej kakšne primere!
SKLON OSEBKA 2
Osebek je včasih izraţen z glagolsko obliko,
 pravimo, da je morfemsko izraţen.

Primer:
Poleti hodimo v hr...
SKLON OSEBKA 3
Če zanikamo glagol biti, po osebku se torej
 vprašamo:

KOGA – ČESA ni?
Primer:
Aleša ni bilo doma.

OSEBEK...
Osebek grafično označujemo z eno ravno
 črto.

Slovenija mi je všeč.
POVEDEK



KAKO SE VPRAŠUJEMO PO POVEDKU?
• KAJ se dogaja?
KAJ TERJA OSEBEK OD POVEDKA??
Osebek terja od povedka ujemanje v:

a) Osebi
Tom čisti svojo sobo.
b) Številu (Če je osebek v ednini, dvojini ali mnoţini...
KAJ IZRAŢA POVEDEK?


- DEJANJE (je pobegnil)

- DOGAJANJE (iskala je)

- STANJE (je zaprt)

- LASTNOST (je zvit)
POVEDEK VEDNO PODČRTUJEMO
   Z VALOVITO ČRTICO.

          Danes deţuje.
ČAS POVEDKA
POVEDEK je lahko v:
a) Sedanjiku
b) Pretekliku
c) Prihodniku
NAKLON POVEDKA
POVEDEK se lahko nahaja v katerem koli
  naklonu:

a) V povednem naklonu (gledam)
b) V velelnem naklonu (gl...
NAČIN POVEDKA
POVEDEK se lahko nahaja v:

a) Tvornem načinu (Pišem nalogo.)

b) Trpnem načinu (Naloga je napisana.)
PREDMET
Predmet je tisti/tisto, kar prizadeva

        povedkovo dejanje.

Grafično ga podčtrtujemo z dvema
ravnima črtama...
PREDMET
VPRAŠALNICA ZA PREDMET

•   KOGA ali ČESA?
•   KOMU ali ČEMU?
•   KOGA ali KAJ?
•   PRI KOM ali PRI ČEM?
•   S KOM...
PAZI!
   Označi osebek, povedek ter predmet.
        Predmetu tudi določi sklon!

1) Miha je našel majhnega psička.

2) Mi...
V stavku lahko obstaja le en ali več predmetov,
    ki se lahko nahajajo v vseh odvisnih sklonih.
   Predmet je lahko enob...
PREDMET ALI PRISLOVNO
      DOLOČILO???
Če se po „sumljivi“ besedni zvezi ne
moremo vprašati z vprašalnico KJE?
KDAJ? KAKO...
PRISLOVNO DOLOČILO
• PRISLOVNO DOLOČILO
• Kraja (p.d.k.): Kje? Kam?Kod? Od kod?
• Časa (p.d.č.): Kdaj? Koliko časa? Kako
 ...
Prislovno določilo je stavčni člen niţje
stopnje kot osebek in povedek, nahaja se
na isti ravni kot predmet.

Govorimo, da...
Prislovno določilo izraţa okoliščine, v katerih kaj
    poteka ali je.
Grafično ga označujemo s poševnimi črtami in
    po...
TEŢAVE
Odkril si,da včasih nisi prepričan, da je izbrana
vprašalnica, ki ti pomaga ugotovini stavčni člen,
ustrezna.
Najve...
PRIMER
            V ŠOLO PRIHAJAM S KOLESOM.

A)Prvič določi stavčne člene, za katere nisi v dvomu.
    (povedek in osebe...
DELI STAVČNIH ČLENOV
     Omenila sva, da so stavčni členi lahko zloţeni ali
      nezloţeni.

     Nezloţeni stavčni člen...
Priredje in podredje
 Stavčni členi so lahko priredno zloţeni, saj so sestavine med sabo
    enakovredne.

      Tom in Li...
DOGOVOR
1) Tudi zloţene stavčne člene bova
   podčrtovala tako kot doslej
2) Jedro bova vedno uokvirila

Moj pes je lajal ...
PRILASTEK (……..)
 Prilastek je vedno lahko le del drugega
 stavčnega člena.

      Učiteljica je pripovedovala zanimivo zg...
LEVI IN DESNI PRILASTEK
 Glede na mesto ob jedru se prilastek lahko nahaja levo ali desno od njega.

a)     LEVI PRILASTEK...
Kaj hoče povedati, da je levi prilastek ujemalni?
S kom in v čem se ujema???
  (Za pridevniške besede vemo, da se v spolu,...
Kaj hoče povedati, da je desni prilastek
neujemalni?
Zakaj pravimo, da desni prilastki kot: potica z
 orehi, hiša učenosti...
Pretvorba levega prilastka v
         desnega in obratno
Levi prilastek lahko pretvorimo v desni in
  obratno. Seveda prav...
IME IN PRIIMEK
 Kadar določamo prilastek, je ime jedro,
 priimek prilastek!

France Prešeren
Tom Girandon
POVEDKOVO DOLOČILO
   Tudi povedkovo določilo je lahko, kot prilastek,
    le del stavčnega člena, to je POVEDKA.
   Poved...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Stavčni členi

57,137 views

Published on

Published in: Education
  • Follow the link, new dating source: ❶❶❶ http://bit.ly/2Q98JRS ❶❶❶
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
  • Dating for everyone is here: ❤❤❤ http://bit.ly/2Q98JRS ❤❤❤
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
  • Pomoč lahko najdeš tudi tukaj: kako-zakaj-kje.si
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
  • hvala ker ste mi pomagali haha
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here

Stavčni členi

  1. 1. STAVČNI ČLENI
  2. 2. • STAVČNI ČLENI • Stavek je sestavljen iz enot (besed), ki jih imenujemo stavčni členi.
  3. 3. GLAVNI IN ODVISNI STAVČNI ČLENI Stavčne člene delimo na glavne in odvisne. GLAVNI stavčni členi so: 1) Povedek 2) Osebek 3) Predmet 4) Prislovno določilo
  4. 4. Odvisni stavčni členi so: 1) Povedkovo določilo 2) Povedkov prilastek 3) Prilastek
  5. 5. OSEBEK KAKO SE VPRAŠUJEMO PO OSEBKU?
  6. 6. KDO ali KAJ (+ povedek)?
  7. 7. Koliko osebkov obstaja v enem stavku?
  8. 8. V STAVKU OBSTAJA LE EN OSEBEK! Sestavljen je iz ene ali več sestavin. Poglej primer in poišči osebka: 1) Tom se je lotil čiščenja. 2) Kmalu je bilo veliko delo opravljeno.
  9. 9. SKLON OSEBKA 1 V kakšnem sklonu se navadno nahaja osebek?
  10. 10. V imenovalniku. Naštej kakšne primere!
  11. 11. SKLON OSEBKA 2 Osebek je včasih izraţen z glagolsko obliko, pravimo, da je morfemsko izraţen. Primer: Poleti hodimo v hribe. Kdo ali kaj hodi v hribe? Mi. Besede mi v povedi ni, pač pa je njena vsebina izraţena v glagolu. (z morfemom -mo)
  12. 12. SKLON OSEBKA 3 Če zanikamo glagol biti, po osebku se torej vprašamo: KOGA – ČESA ni? Primer: Aleša ni bilo doma. OSEBEK JE TOREJ V RODILNIKU!
  13. 13. Osebek grafično označujemo z eno ravno črto. Slovenija mi je všeč.
  14. 14. POVEDEK KAKO SE VPRAŠUJEMO PO POVEDKU?
  15. 15. • KAJ se dogaja?
  16. 16. KAJ TERJA OSEBEK OD POVEDKA??
  17. 17. Osebek terja od povedka ujemanje v: a) Osebi Tom čisti svojo sobo. b) Številu (Če je osebek v ednini, dvojini ali mnoţini,tudi povedek je v ednini, dvojini ali pa mnoţini.) c) Spolu Tom je počistil celo stanovanje. d) Sklonu (v povedku se rabi isti sklon povedkova določila, kot je sklon osebka.) Tom je učenec.
  18. 18. KAJ IZRAŢA POVEDEK? - DEJANJE (je pobegnil) - DOGAJANJE (iskala je) - STANJE (je zaprt) - LASTNOST (je zvit)
  19. 19. POVEDEK VEDNO PODČRTUJEMO Z VALOVITO ČRTICO. Danes deţuje.
  20. 20. ČAS POVEDKA POVEDEK je lahko v: a) Sedanjiku b) Pretekliku c) Prihodniku
  21. 21. NAKLON POVEDKA POVEDEK se lahko nahaja v katerem koli naklonu: a) V povednem naklonu (gledam) b) V velelnem naklonu (glej!) c) Pogojnem naklonu (gledal bi)
  22. 22. NAČIN POVEDKA POVEDEK se lahko nahaja v: a) Tvornem načinu (Pišem nalogo.) b) Trpnem načinu (Naloga je napisana.)
  23. 23. PREDMET Predmet je tisti/tisto, kar prizadeva povedkovo dejanje. Grafično ga podčtrtujemo z dvema ravnima črtama in ob robu črte navadno označimo sklon.
  24. 24. PREDMET VPRAŠALNICA ZA PREDMET • KOGA ali ČESA? • KOMU ali ČEMU? • KOGA ali KAJ? • PRI KOM ali PRI ČEM? • S KOM ali S ČIM?(+ povedek)
  25. 25. PAZI! Označi osebek, povedek ter predmet. Predmetu tudi določi sklon! 1) Miha je našel majhnega psička. 2) Miha ni našel majhnega psička. V čem se razlikujeta stavka??
  26. 26. V stavku lahko obstaja le en ali več predmetov, ki se lahko nahajajo v vseh odvisnih sklonih. Predmet je lahko enobeseden ali večbeseben. Poglej primer! a) Tom je kupil darilo. b) Tom je kupil darilo za mlajšega brata. c) Podaril mu je ţogo.
  27. 27. PREDMET ALI PRISLOVNO DOLOČILO??? Če se po „sumljivi“ besedni zvezi ne moremo vprašati z vprašalnico KJE? KDAJ? KAKO? ZAKAJ?, tedaj je to predmet!!!
  28. 28. PRISLOVNO DOLOČILO • PRISLOVNO DOLOČILO • Kraja (p.d.k.): Kje? Kam?Kod? Od kod? • Časa (p.d.č.): Kdaj? Koliko časa? Kako dolgo? • Načina (p.d.n.): Kako? Na kakšen način? • Vzroka (p.d.v.): Zakaj?(+ povedek)
  29. 29. Prislovno določilo je stavčni člen niţje stopnje kot osebek in povedek, nahaja se na isti ravni kot predmet. Govorimo, da je povedek v PRIMIČNEM RAZMERJU do prislovnega določila.
  30. 30. Prislovno določilo izraţa okoliščine, v katerih kaj poteka ali je. Grafično ga označujemo s poševnimi črtami in podpišemo vrsto. Kadar je v stavku več prislovnih določil, jih označujemo z nasprotno leţečimi črticami ali xxxxxxxx. Primer: Poišči prislovna določila. a) Zvečer se oglasim pri tebi. b) Zjutraj hodi Lin zaspano proti šoli.
  31. 31. TEŢAVE Odkril si,da včasih nisi prepričan, da je izbrana vprašalnica, ki ti pomaga ugotovini stavčni člen, ustrezna. Največkrat smo v dmonu, ali je izbrana zveza prislovno določilo ali předmět. KAKO RAVNATI, KO SI V DVOMU?
  32. 32. PRIMER V ŠOLO PRIHAJAM S KOLESOM. A)Prvič določi stavčne člene, za katere nisi v dvomu. (povedek in osebek) B) Teţava nastane pri določanju stavčnega člena s klesom. C) Najprej preveri, da se lahko po sumljivi besedi vprašaš: Kdaj, kje, kako, zakaj? D) V našem primeru je ustrezna vprašalnica KAKO? Torej gre za prislovno določilo načina. E) Če še dvomiš, vprašaj z dodatnim vprašanjem: Kako še lahko pridem v šolo? (peš, zvlakom, z avtobusom…)
  33. 33. DELI STAVČNIH ČLENOV Omenila sva, da so stavčni členi lahko zloţeni ali nezloţeni. Nezloţeni stavčni člen sestane iz ene same besede, zloţeni logično iz več besed. a) Tom piše domače naloge zvečer. b) Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna besedila zvečer.
  34. 34. Priredje in podredje Stavčni členi so lahko priredno zloţeni, saj so sestavine med sabo enakovredne. Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna besedila zvečer. Podredno zloţeni stavčni člen je sestavljen iz jedra in določila. Primer: Kosovel piše zabavne pesmi. Gledala bom televizijsko oddajo. Vstali bomo ob prvem svitu. Mama je odvetnica. V zadnjem pimeru je v podredno zloţenem povedku glagol BITI jedro, odvetnica tako imenovano POVEDKOVO DOLOČILO.
  35. 35. DOGOVOR 1) Tudi zloţene stavčne člene bova podčrtovala tako kot doslej 2) Jedro bova vedno uokvirila Moj pes je lajal celo noč. Mami je odvetnica. 3) Povedkovo določilo označiva črtkano. Mami je odvetnica.
  36. 36. PRILASTEK (……..) Prilastek je vedno lahko le del drugega stavčnega člena. Učiteljica je pripovedovala zanimivo zgodbo. Po prilastku lahko vprašujemo: Kakšen?Kakšna? Kakšno? Kateri? Katera? Katero? Čigav? Čigava? Čigavo?
  37. 37. LEVI IN DESNI PRILASTEK Glede na mesto ob jedru se prilastek lahko nahaja levo ali desno od njega. a) LEVI PRILASTEK Pred našo hišo cveti košato drevo. Podredno zloţen je prislovno določilo ter osebek. Prilastek, ki se nahaja levo od jedra, imenujemo levi prilastek. Torej moramo pod prilastek napisati veliko tiskano črko L. Levi prilastki so pridevniške besede. b) DESNI PRILASTEK Ob praznikih jemo potico z orehi. Podredno zloţen je predmet. Po prilastku vprašamo: Katero potico? Prilastek, ki se nahaja desno od jedra, imenujemo desni prilastek. Torej moramo pod prilastek napisati veliko tiskano črko D. Desni prilastki so večimona samostalniki!!
  38. 38. Kaj hoče povedati, da je levi prilastek ujemalni? S kom in v čem se ujema??? (Za pridevniške besede vemo, da se v spolu, sklonu in številu ujemajo s samostalniško besedo. Levi prilastek se torej ujema v sklonu, spolu in številu z jedrom stavčnega člena.) Poglej še enkrat tisti stavek! Pred našo hišo cveti košato drevo.
  39. 39. Kaj hoče povedati, da je desni prilastek neujemalni? Zakaj pravimo, da desni prilastki kot: potica z orehi, hiša učenosti, zvezek s črtami itd. so neujemalni? Desni prilastek je lahko tudi ujemalni. Poglej primera: Lisica zvitorepka, prijatej Martin itd.
  40. 40. Pretvorba levega prilastka v desnega in obratno Levi prilastek lahko pretvorimo v desni in obratno. Seveda prav v vsakem primeru ni mogoče. Pri pretvorbi jedro ostane takšno, kot je bilo prej. Spremeni se le besedna oblika prilastka. Jagorni sok sok iz jagod Črtan zvezek zvezek s črtami Zvita lisica lisica zvitorepka
  41. 41. IME IN PRIIMEK Kadar določamo prilastek, je ime jedro, priimek prilastek! France Prešeren Tom Girandon
  42. 42. POVEDKOVO DOLOČILO Tudi povedkovo določilo je lahko, kot prilastek, le del stavčnega člena, to je POVEDKA. Povedkovo določilo imajo ponavadi pomensko nepopolni glagoli ali pomoţniki. Povedkovo določilo je tista beseda/besedna zveza, ki dopolnjuje pomensko nepopolne glagole. a) Pomensko nepopolni glagoli: Morati b) Pomoţniki: Biti, postati, imeti, zdeti se, pokazati se…

×