Sklon In število

21,859 views

Published on

  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Sklon In število

  1. 1. SAMOSTALNIK KATEGORIJE SAMOSTALNIKA ALI KAJ SAMOSTALNIKU DOLOČAMO
  2. 2. <ul><li>Samostalniki poimenujejo: </li></ul><ul><li>Bitja (prijatelj, Lin, konj) </li></ul><ul><li>Stvari (hiša, svinčnik, kolo) </li></ul><ul><li>Pojme (ljubezen, strah, veselje) </li></ul>
  3. 3. KATEGORIJA SKLON SAMOSTALNIŠKE IN PRIDEVNIŠKE BESEDE <ul><li>Koliko SKLONOV pozna slovenščina? </li></ul><ul><li>5 </li></ul><ul><li>6 </li></ul><ul><li>7 </li></ul>
  4. 4. B
  5. 5. <ul><li>imenovalnik (nominativ) </li></ul><ul><li>rodilnik (genitiv) </li></ul><ul><li>dajalnik (dativ) </li></ul><ul><li>tožilnik (akuzativ) </li></ul><ul><li>mestnik (lokativ) </li></ul><ul><li>orodnik (instrumental) </li></ul>
  6. 6. <ul><li>Sklon je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede. </li></ul><ul><li>Pravimo, da se samostalniške in pridevniške besede sklanjajo in pregibajo v številu , zato so PREGIBNE BESEDNE VRSTE. </li></ul>
  7. 7. KAKO SE VPRAŠAMO? <ul><li>IMENOVALNIK: Kdo ali kaj? </li></ul><ul><li>RODILNIK: Koga ali č e sa? </li></ul><ul><li>DAJALNIK: Komu ali čemu? </li></ul><ul><li>TOŽILNIK: Koga ali kaj? </li></ul><ul><li>MESTNIK: O kom ali o čem? </li></ul><ul><li>ORODNIK: s Kom ali s čim? </li></ul>
  8. 8. <ul><li>Vprašalnica KDO je za človeško, </li></ul><ul><li>vprašalnica KAJ pa za nečloveško. </li></ul>
  9. 9. <ul><li>POGLEJ SPLETNO STRAN: </li></ul><ul><li>http://besana.amebis.si/pregibanje/ </li></ul>
  10. 10. KATEGORIJA ŠTEVILO <ul><li>Koliko slovničnih števil imamo v slovenščini? </li></ul>
  11. 11. ???? <ul><li>2 </li></ul><ul><li>3 </li></ul><ul><li>4 </li></ul>
  12. 12. <ul><li>B </li></ul>
  13. 13. <ul><li>V slovenščini imamo tri števila: </li></ul><ul><li>EDNINO (SINGULAR) </li></ul><ul><li>DVOJINO (DUAL) </li></ul><ul><li>MNOŽINO (PLURAL) </li></ul>
  14. 14. <ul><li>Slovnično število vpliva na pridevniško besedo in na glagol. </li></ul><ul><li>Oglej si primer! </li></ul><ul><li>a) Korak je dolg. </li></ul><ul><li>b) Koraka sta dolga. </li></ul><ul><li>c) Koraki so dolgi. </li></ul><ul><li>Kaj se je zgodilo? </li></ul>
  15. 15. PRIMER <ul><li>Jabolko je rdeče. ( ednina ) </li></ul><ul><li>Jabolki sta rdeči. ( dvojina ) </li></ul><ul><li>Jabolka so rdeča. ( množina ) </li></ul>
  16. 16. KATEGORIJA SPOL <ul><li>KOLIKO SPOLOV POZNA SLOVENŠČINA??? </li></ul><ul><li>2 </li></ul><ul><li>3 </li></ul><ul><li>4 </li></ul>
  17. 17. <ul><li>B </li></ul>
  18. 18. <ul><li>Samostalnik je lahko: </li></ul><ul><li>MOŠKEGA SPOLA (maskulinum) </li></ul><ul><li>ŽENSKEGA SPOLA (femininum) </li></ul><ul><li>SREDNJEGA SPOLA (nevtrum) </li></ul>
  19. 19. ???? <ul><li>Kako ugotoviš, kakšnega spola je samostalnik? </li></ul>
  20. 20. MOŠKE SKLANJATVE <ul><li>Moški spol pozna 3 sklanjatve. </li></ul>
  21. 21. Kateri samostalniki se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi? <ul><li>Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostaniki moškega spola, ki imajo: </li></ul><ul><li>V im. ed. ničto končnico </li></ul><ul><li>V rod. ed. Pa končnico – a - ali u- ali – e-. </li></ul><ul><li>Tako se s kl anja večina besed moškega spola. Ta sklanjatev pozna veliko sprememb v osnovi in končnici. </li></ul>
  22. 22. SPREMEMBE 1 <ul><li>Kako bi sklanjal besedo: Taksi, gospodar? </li></ul>
  23. 23. <ul><li>Osnovo torej podaljšamo z –j- </li></ul><ul><li>Pogosto podaljšujemo osnovo z – j- besede, kjer se osnova končuje na samograsnik: R </li></ul><ul><li>IZJEME: požar, sever, šotor </li></ul>
  24. 24. SPREMEMBE 2 <ul><li>Osnovo podaljšujemo z – n- </li></ul><ul><li>Primer: Nagelj - nageljna </li></ul>
  25. 25. SPREMEMBE 3 <ul><li>Kako bi sklanjal besede: France, Tone, oče? </li></ul>
  26. 26. <ul><li>Če se domači samostalnik končuje na –e- , </li></ul><ul><li>Osnovo podaljšamo s – t -. </li></ul><ul><li>France – Franceta </li></ul><ul><li>Tone - Toneta </li></ul>
  27. 27. SPREMEMBE 4 <ul><li>Kako bo dvojina in množina od besed: </li></ul><ul><li>Jez, most, grad? </li></ul>
  28. 28. <ul><li>Jez – jezovi </li></ul><ul><li>Grad – gradovi </li></ul><ul><li>Most – mostovi </li></ul><ul><li>V dvojini je pogosta kratka oblika: Jeza, grada, mosta. </li></ul>
  29. 29. SPREMEMBE 5 <ul><li>Kaj se zgodi s samostalniki kamen, sejem, veter , če jih sklanjamo?? </li></ul>
  30. 30. <ul><li>Osnova se skrajša za polglasnik – e - . </li></ul><ul><li>Kamen – kamna </li></ul><ul><li>Sejem – sejma </li></ul><ul><li>Veter - vetra </li></ul>
  31. 31. SPREMEMBE 6 <ul><li>CENE ŽE ŠE ČEŠNJE JE. </li></ul><ul><li>Kaj pomeni ta stavek? Kako ti pomaga? </li></ul>
  32. 32. SPREMEMBE 7 <ul><li>Kako bi sklanjal besede: </li></ul><ul><li>Otrok </li></ul><ul><li>Marko </li></ul><ul><li>Janko </li></ul><ul><li>Branko? </li></ul>
  33. 33. 2. Moška sklanjatev <ul><li>Po 2. m.sklanj. Se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v im. ed. končnico –a , v rod. ed. pa končnico –e . </li></ul><ul><li>Sklanjatveni vzorec je beseda vodja. </li></ul>
  34. 34. !! PAZI!! <ul><li>Vsi samostalniki te sklanjatve se lahko sklanjajo tudi po 1.m. sklanj. </li></ul><ul><li>Torej tudi vodja, vodja , vodju itd. </li></ul>
  35. 35. 3. Moška sklanjatev <ul><li>Po 3. m. sklanj. s e sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v vseh sklonih ničto končnico. </li></ul><ul><li>Sklanjatveni vzorec je beseda A. </li></ul>
  36. 36. A A A A A MN. A A A A A DV. A A A A A ED.
  37. 37. ??? <ul><li>Kaj se zgodi, če dodamo zraven besedi A še pridevnik velik? </li></ul><ul><li>Kako bi sklanjal stavčni člen: Veliki A?? </li></ul>
  38. 38. <ul><li>Veliki A je črka v abecedi. </li></ul><ul><li>Velikega A ni na strani 15. </li></ul><ul><li>Velikemu A sodadoli še B. </li></ul><ul><li>Veliki A rišem na risalni list. </li></ul><ul><li>pri velikem A se nahaja veliki B. </li></ul><ul><li>Z velikim A začenja abeceda. </li></ul><ul><li>KAJ SE JE ZGODILO??? </li></ul>
  39. 39. ZANIMIVOST <ul><li>Samostalnik A in njemu podobni se lahko tudi sklanjajo po 1. m. sklanj. in to takrat, ko so samostalniki goli (brez pridevnika) ali pa so nejasni in nerodni. </li></ul>
  40. 40. PRIMER <ul><li>A je črka v besedi. </li></ul><ul><li>A -ja ni na 15. strani. </li></ul><ul><li>A -ju so dadoli še B. </li></ul><ul><li>Lahko tudi: </li></ul><ul><li>A je rekel B -ju , sa C -ja ne bo na sestanku. </li></ul><ul><li>(ta način govorjena izbira poročevalec takrat ko noče ali ne more izdati pravega imena.) </li></ul>
  41. 41. <ul><li>Po 3. m. sklanj. se navadno sklanjajo kratice. </li></ul><ul><li>RS, ZDA, CD </li></ul><ul><li>LJ – avtomobilske kratice </li></ul><ul><li>Simboli kot S, J </li></ul>

×