SlideShare a Scribd company logo
Igor Zemljič
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja
kulture in znanosti,
zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s
področja kulture preko svetovnega spleta,
spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja
kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških,
kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje,
vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi
in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s
področja kulture in znanosti,
pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno
obliko
zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje
slovenskih e-vsebin s področja kulture,
Narodna in univerzitetna knjižnica - Dlib
Inštitut za novejšo zgodovino - Sistory
Arhiv republike Slovenije
Splošna knjižnica Celje - Portal Kamra
517.637 časopisov in člankov
5401 knjiga
864 visokošolskih del
44.829 znanstvenih časopisov
in člankov
fotografije (9845), notno gradivo (2030)
plakati (6134), rokopisi (171)
zemljevidi (558), 3d predmeti (15)
razglednice in vedute (733)
filmi (35)
virtualne razstave (9)
multimedijske predstavitve (2)
zvočni posnetki (100)
.
1996 – 2003: Začetno obdobje digitalizacije v
Narodni in univerzitetni knjižnici (projekti
Digitalizacija zbirke portretnih fotografij
znanih Slovencev, Digitalizacija Kopitarjeve
zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov,
Elektronsko čiščenje vinilnih plošč,
Retrospektivna konverzija – Katalog za
obdobje 1774-1947 in tako dalje).t za novejšo
zgodovino
  2003: Opredelitev koncepta Digitalne knjižnice 
na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in 
informacijske znanosti in določitev najpomembnejših 
dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj 
evropskih znanstvenih knjižnic. Opredelitev
strateških ciljev: v Strateškem načrtu NUK (2004-
2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja 
učinkovite digitalne knjižnice.
2003 - 2005: Vzpostavitev portala dLib.si, ki je 
javnosti dostopen od novembra 2005. Digitalizacija, 
zagotavljanje metapodatkov, postavitev digitalnih 
zbirk.
 2006 - 2008: Digitalizacija starejšega gradiva, vključitev gradiva drugih knjižnic. 
Oblikovanje digitalne zbirke slovenske znanstvene periodike v sodelovanje z zunanjimi 
partnerji – izdajatelji. 
 Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij ter 
razvoj programa za arhiviranje. Razvoj delovnih postopkov selekcije in zajem spletnih 
publikacij. Vzpostavili smo sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij 
in založnikom ponudili portal SVAROG. 
 Aktivno sodelovanje pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice - The European
Library in Europeane ter sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske 
univerze. Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja 
gradiv in razvoja digitalne knjižnice. Izdelava mini iskalnika.
 V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital
Library of Slovenia – dLib.si«; financirajo ga Norveški finančni mehanizmi
(formalni začetek 1. septembra 2007).
  
  Oktobra 2008 začela obiskanost portala strmo naraščati in je dosegla vrh v novembru 
(218% povečanje glede na januar 2008).
2009 - 2010: Temeljita prenova portala dLib.si.
 V okviru projekta dLibPlus smo zagotovili nove 
funkcionalnosti, prilagojene potrebam partnerskih 
organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter 
izboljšali možnosti iskanja gradiva s tematskim 
pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem. 
Obogatili smo zbirko glasbenih posnetkov in se spopadli z 
razreševanjem avtorskopravnih zapletov pri digitalizaciji 
gradiva in omogočanju prostega dostopa.  
Razvijajo nacionalni agregator e-vsebin s področja
kulture z enotno točko dostopa. Javnosti je na voljo 
informacijski portal za trajno ohranjanje digitalnih
virov.
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, 
poročila ARRS, visokošolska dela
slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno 
gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, 
zemljevidi
multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki
poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni 
programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)
1. Večina digitalnega gradiva v spletni knjižnici je 
uporabniku dosegljiva v formatih PDF in JPG nizke 
ločljivosti (70 do 120 dpi), omogočeno je iskanje po 
celotnem besedilu in pregledovanje pripadajočih 
metapodatkov.
ZAKAJ SO METAPODATKI TEMELJ DIGITALNE
KNJIŽNICE?
Metapodatki zagotavljajo upravljanje digitalnih vsebin,
omogočajo iskanje in izboljšujejo natančnost iskalnih
poizvedb. Metapodatki so prihodnost. Portal dLib.si
temelji na metapodatkovni iniciativi Dublin Core
(www.dublincore.org), ki je mednarodni standard za opis
spletnih vsebin.
Vsi izrazi, zapisani v metapodatkih v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralna oblika za
ženske in za moške.
 Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča
sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega
nahajališča, je uporaba servisa DOI (Digital Object Identifier). Drugo
rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa
imenujemo URN (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja
organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI
identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je
moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice
Slovenije je za realizacijo poskrbela Narodna in univerzitetna
knjižnica. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej
podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN
generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu
ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže
z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o
objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme,
ter mu doda URN ključ.
 Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje
digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in
drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so
tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah,
ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. KAMRA jim
daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove
partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v
digitalni obliki preko svetovnega spleta.
 Vsebine portala KAMRA so od marca 2010 dostopne tudi preko
evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu.
.
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Knjižnice
Muzeji
Pokrajinski arhivi
Zavod za varstvo kulturne dediščine
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Več projektov:
Neznani rokopisi slovenskega slovstva
17. in 18. stoletja (NRSS)
Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in
neagrarnih poklicnih skupin do konca
predmarčne dobe
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Arhivski portal Evrope je eden glavnih mejnikov, ki so
jih dosegli sodelujoči v APEx projektu, ki ga v okviru
ICT-PSP programa podpira Evropska komisija.
Projektni konzorcij trenutno sestavlja 28 nacionalnih
arhivov in uprav nacionalnih arhivov, vsi pa so z
delom svojega gradiva že vključeni postavitvi, ki je
dostopna na spletu, prav tako pa tudi z dodatnimi
informacijami o sami inštituciji.
domača stran projekta na: apex-project.eu
http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45153.pdf
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji

 HVALA!

More Related Content

Viewers also liked

Digitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZDigitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZ
Igor Zemljič
 
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Igor Zemljič
 
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Igor Zemljič
 
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-uStoritev oddaljenega dostopa v NUK-u
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u
Igor Zemljič
 
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
Igor Zemljič
 
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Igor Zemljič
 
Založništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojnoZaložništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojno
Igor Zemljič
 
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja SlovenijeKratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
Igor Zemljič
 
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana IntiharPraktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
Igor Zemljič
 
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular SotošekSmernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Igor Zemljič
 
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Igor Zemljič
 

Viewers also liked (11)

Digitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZDigitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZ
 
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
 
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
 
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-uStoritev oddaljenega dostopa v NUK-u
Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u
 
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020
 
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
 
Založništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojnoZaložništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojno
 
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja SlovenijeKratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
 
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana IntiharPraktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
 
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular SotošekSmernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
 
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
 

More from Igor Zemljič

Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
Igor Zemljič
 
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 pptPredstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
Igor Zemljič
 
To read or not to read
To read or not to readTo read or not to read
To read or not to read
Igor Zemljič
 
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
Igor Zemljič
 
Breda Karun: Zagovorništvo v knjižnici
Breda Karun:  Zagovorništvo v knjižnici Breda Karun:  Zagovorništvo v knjižnici
Breda Karun: Zagovorništvo v knjižnici
Igor Zemljič
 
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
Igor Zemljič
 
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Igor Zemljič
 
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
Igor Zemljič
 
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
Igor Zemljič
 
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Igor Zemljič
 
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižniciUporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Igor Zemljič
 
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Igor Zemljič
 
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižniciVloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Igor Zemljič
 
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
Igor Zemljič
 

More from Igor Zemljič (14)

Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?
 
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 pptPredstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
Predstavitev e virov V cpk maja 2021 ppt
 
To read or not to read
To read or not to readTo read or not to read
To read or not to read
 
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne ...
 
Breda Karun: Zagovorništvo v knjižnici
Breda Karun:  Zagovorništvo v knjižnici Breda Karun:  Zagovorništvo v knjižnici
Breda Karun: Zagovorništvo v knjižnici
 
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
Uroš Kunaver, Miro Pušnik: Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri populariza...
 
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Maja Kek: ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
 
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
Zgodovinska knjižnica prof. dr.Gerhard A. Rittera na Inštitutu za novejšo zgo...
 
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgod...
 
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
 
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižniciUporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
 
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
 
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižniciVloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
 
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
 

Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji

  • 1. Igor Zemljič Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
  • 2. zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja kulture in znanosti, zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s področja kulture preko svetovnega spleta, spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje, vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s področja kulture in znanosti, pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture,
  • 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - Dlib Inštitut za novejšo zgodovino - Sistory Arhiv republike Slovenije Splošna knjižnica Celje - Portal Kamra
  • 4. 517.637 časopisov in člankov 5401 knjiga 864 visokošolskih del 44.829 znanstvenih časopisov in člankov
  • 5. fotografije (9845), notno gradivo (2030) plakati (6134), rokopisi (171) zemljevidi (558), 3d predmeti (15) razglednice in vedute (733)
  • 6. filmi (35) virtualne razstave (9) multimedijske predstavitve (2) zvočni posnetki (100)
  • 7. . 1996 – 2003: Začetno obdobje digitalizacije v Narodni in univerzitetni knjižnici (projekti Digitalizacija zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev, Digitalizacija Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov, Elektronsko čiščenje vinilnih plošč, Retrospektivna konverzija – Katalog za obdobje 1774-1947 in tako dalje).t za novejšo zgodovino
  • 8.   2003: Opredelitev koncepta Digitalne knjižnice  na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in  informacijske znanosti in določitev najpomembnejših  dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj  evropskih znanstvenih knjižnic. Opredelitev strateških ciljev: v Strateškem načrtu NUK (2004- 2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja  učinkovite digitalne knjižnice. 2003 - 2005: Vzpostavitev portala dLib.si, ki je  javnosti dostopen od novembra 2005. Digitalizacija,  zagotavljanje metapodatkov, postavitev digitalnih  zbirk.
  • 9.  2006 - 2008: Digitalizacija starejšega gradiva, vključitev gradiva drugih knjižnic.  Oblikovanje digitalne zbirke slovenske znanstvene periodike v sodelovanje z zunanjimi  partnerji – izdajatelji.   Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij ter  razvoj programa za arhiviranje. Razvoj delovnih postopkov selekcije in zajem spletnih  publikacij. Vzpostavili smo sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij  in založnikom ponudili portal SVAROG.   Aktivno sodelovanje pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice - The European Library in Europeane ter sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske  univerze. Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja  gradiv in razvoja digitalne knjižnice. Izdelava mini iskalnika.  V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital Library of Slovenia – dLib.si«; financirajo ga Norveški finančni mehanizmi (formalni začetek 1. septembra 2007).      Oktobra 2008 začela obiskanost portala strmo naraščati in je dosegla vrh v novembru  (218% povečanje glede na januar 2008).
  • 10. 2009 - 2010: Temeljita prenova portala dLib.si.  V okviru projekta dLibPlus smo zagotovili nove  funkcionalnosti, prilagojene potrebam partnerskih  organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter  izboljšali možnosti iskanja gradiva s tematskim  pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem.  Obogatili smo zbirko glasbenih posnetkov in se spopadli z  razreševanjem avtorskopravnih zapletov pri digitalizaciji  gradiva in omogočanju prostega dostopa.   Razvijajo nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture z enotno točko dostopa. Javnosti je na voljo  informacijski portal za trajno ohranjanje digitalnih virov.
  • 15. ZAKAJ SO METAPODATKI TEMELJ DIGITALNE KNJIŽNICE? Metapodatki zagotavljajo upravljanje digitalnih vsebin, omogočajo iskanje in izboljšujejo natančnost iskalnih poizvedb. Metapodatki so prihodnost. Portal dLib.si temelji na metapodatkovni iniciativi Dublin Core (www.dublincore.org), ki je mednarodni standard za opis spletnih vsebin. Vsi izrazi, zapisani v metapodatkih v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralna oblika za ženske in za moške.
  • 16.  Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega nahajališča, je uporaba servisa DOI (Digital Object Identifier). Drugo rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa imenujemo URN (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice Slovenije je za realizacijo poskrbela Narodna in univerzitetna knjižnica. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme, ter mu doda URN ključ.
  • 17.  Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. KAMRA jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta.  Vsebine portala KAMRA so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu. .
  • 21. Več projektov: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS)
  • 22. Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe
  • 24. Arhivski portal Evrope je eden glavnih mejnikov, ki so jih dosegli sodelujoči v APEx projektu, ki ga v okviru ICT-PSP programa podpira Evropska komisija. Projektni konzorcij trenutno sestavlja 28 nacionalnih arhivov in uprav nacionalnih arhivov, vsi pa so z delom svojega gradiva že vključeni postavitvi, ki je dostopna na spletu, prav tako pa tudi z dodatnimi informacijami o sami inštituciji. domača stran projekta na: apex-project.eu http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45153.pdf

Editor's Notes

  1. sekundarnega pomena je določanje načina, kako se bodo aktivnosti izvajale