Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.
UNIVERZA V LJUBLJANI                        EKONOMSKA FAKULTETA                          MAGISTRSKO DELO      PRIMERJAVA O...
IZJAVAŠtudent Franci Jeri izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal podmentorstvom prof. dr. Mira ...
KazaloKazalo ................................................................................................................
4. Primerjava odprtega in zaprtega programja po posameznih skupinahprogramske opreme ........................................
4.19.1 Operacijski sistemi za delovne postaje...................................................................... 60   4...
Kazalo slikSlika 1: Tržni deleži spletnih strežnikov ........................................................................
Slika 35: Gartnerjev magi ni kvadrat za podro je nadzornikov varnosti ................................ 71Slika 36: Gartner...
Kazalo tabelTabela 1: Pripravljenost za prehod iz MS Excela na Openoffice.org Calc…………………. 38Tabela 2: Tržni deleži paketo...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme1. Uvod1.1. Opredelitev problemaOdprto oz. pros...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemezmanjševanje stroškov je po rezultatih te razis...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme1.3. Cilj delaCilj naloge je ugotoviti, kateri ...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme       Steven Weber: The Political Economy of O...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeUporabniško programje do strojne opreme ne dost...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeProgramski paketi so zbirke ve programov, ki so...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeBralniki pošte so programi, ki so namenjeni bra...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeplaniranje delovnih nalog. V zadnjem asu pa vse...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme        takti nega in        operativnega.Strat...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeCelovite rešitve, kot pove že ime, nudijo integ...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemePosledi no naštete prednosti omogo ajo organiza...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemecilja. Primer programskega paketa MrProject, na...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme2.2. Sistemski programiSistemski programi so pr...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeDatote ni strežniki so ve inoma že sestavni del...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme2.2.2. Podporni programiPodporni programi podpi...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeprogramskih jezikov, vidimo, da so trenutno naj...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme       opis celotnega poslovanja organizacije, ...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme       generatorji kode za generiranje izvedlji...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeza AOL Instant Messenger 4.0 dolo a, da uporabn...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme3.1.1. Odprte licenceOdprte licence v splošnem ...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeRazširjanje licence zagotavlja, da je odprta li...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeustanovitvijo organizacije OSI in njihovo defin...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeDemonstracijsko programje ima podobno kot komer...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeprograma uporabniku, ki je zna ilen za zaprte l...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemekodi s strani skupnosti. Za sprejem izvorne kod...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme3.2.2. Razlike za uporabnikeRazlike, ki jih opa...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeTransparentnost pomeni, da imate pregled nad de...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeizvorno kodo. Na podlagi te kode je leta 1978 n...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeomogo ala samo poganjanje ukazne lupine BASH in...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeod kvalitete programja, zaradi esar ju mnogi po...
Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemesistemih lahko nadomestili obstoje e lastniške ...
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Jeric336
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Jeric336

3,328 views

Published on

Published in: Education
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Jeric336

  1. 1. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ODPRTEGA IN ZAPRTEGA PROGRAMJA ZA POSLOVNE INFORMACIJSKE SISTEMELjubljana, marec 2004 FRANCI JERI
  2. 2. IZJAVAŠtudent Franci Jeri izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal podmentorstvom prof. dr. Mira Gradišarja in skladno s 1.odstavkom 21. lena Zakona o avtorskihin sorodnih pravicah dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.V Ljubljani, dne ___________________ Podpis: _________________________
  3. 3. KazaloKazalo ......................................................................................................................... iKazalo slik ................................................................................................................ ivKazalo tabel.............................................................................................................. vi1. Uvod....................................................................................................................... 11.1. Opredelitev problema .................................................................................................. 11.2. Namen dela......................................................................................................................... 21.3. Cilj dela .............................................................................................................................. 31.4. Metode dela........................................................................................................................ 31.5. Struktura dela.................................................................................................................... 32. Programska oprema ............................................................................................. 42.1. Uporabniški programi ...................................................................................................... 5 2.1.1 Splošno namenski programi .......................................................................................... 5 2.1.2 Specifi ni programi ....................................................................................................... 82.2. Sistemski programi ......................................................................................................... 13 2.2.1 Programi za upravljanje sistemov ............................................................................... 132.2.2. Podporni programi....................................................................................................... 15 2.2.3. Programi za razvoj informacijskih sistemov .............................................................. 153. Licence za programsko opremo........................................................................ 183.1. Razli ne oblike licenc ...................................................................................................... 19 3.1.1. Odprte licence ............................................................................................................ 20 3.1.2. Zaprte licence ............................................................................................................. 223.2. Razlike med odprtimi in zaprtimi licencami ................................................................ 23 3.2.1. Razlike za razvijalce................................................................................................... 23 3.2.2. Razlike za uporabnike ................................................................................................ 263.3. Zgodovinski pregled........................................................................................................ 27 i
  4. 4. 4. Primerjava odprtega in zaprtega programja po posameznih skupinahprogramske opreme ............................................................................................... 304.1. Urejevalniki besedil......................................................................................................... 314.2. Pregledni ni programi .................................................................................................... 334.3. Predstavitveni programi ................................................................................................. 344.4. Podatkovne zbirke........................................................................................................... 354.5. Pisarniški paketi .............................................................................................................. 364.6 Paketi za namizno založništvo......................................................................................... 394.7 Urejevalniki spletnih strani ............................................................................................. 414.8. Spletni pregledovalniki ................................................................................................... 424.9. Bralniki pošte................................................................................................................... 444.10. Upravniki osebnih informacij ...................................................................................... 454.11. Skupinsko programje.................................................................................................... 454.12. Ra unovodsko-finan ni sistemi.................................................................................... 464.13. Sistemi za upravljanje odnosov s strankami............................................................... 48 Družba .................................................................................................................................. 494.14. Sistemi za upravljanje oskrbovalnih verig.................................................................. 494.15. Sistemi za upravljanje s loveškimi viri ...................................................................... 504.16. Sistemi za podporo odlo anju ...................................................................................... 51 4.16.1. Orodja za sprotno analiti no obdelavo..................................................................... 51 4.16.2. Programski paketi za rudarjenje v podatkih............................................................. 52 4.16.3. Programski paketi za statisti no analizo .................................................................. 53 4.16.4. Specializirani programski paketi za modeliranje ..................................................... 54 4.16.5. Programski paketi za podporo vodenju projektov.................................................... 55 4.16.6 Ekspertni sistemi ....................................................................................................... 564.17. Celovite rešitve............................................................................................................... 574.18. Portali ............................................................................................................................. 584.19. Operacijski sistemi ........................................................................................................ 60 ii
  5. 5. 4.19.1 Operacijski sistemi za delovne postaje...................................................................... 60 4.19.2. Operacijski sistemi za strežnike ............................................................................... 624.20. Strežniki ......................................................................................................................... 64 4.20.1. Poštni strežniki ......................................................................................................... 64 4.20.2. Spletni strežniki........................................................................................................ 65 4.20.3. Aplikacijski strežniki................................................................................................ 664.21. Sistemi za upravljanje podatkovnih baz ..................................................................... 674.21. Sistemski pripomo ki.................................................................................................... 694.23. Nadzorniki...................................................................................................................... 70 4.23.1. Nadzorniki sistema ................................................................................................... 70 4.23.2. Nadzorniki varnosti .................................................................................................. 714.24. Prevajalniki.................................................................................................................... 724.25. Orodja za pomo pri programiranju .......................................................................... 724.26. Orodja za razvoj informacijskih sistemov .................................................................. 735. Izidi raziskave ..................................................................................................... 746. Sklep .................................................................................................................... 777. Literatura in viri .................................................................................................. 79Literatura................................................................................................................................ 79Viri ........................................................................................................................................... 86Priloga A: Slovar ek slovenskih prevodov tujih izrazov........................................ IPriloga B: Licenca GPL .......................................................................................... VIIPriloga C: Primeri licenc odprtega programja .....................................................XVLicence potrjene s strani FSF.............................................................................................. XV GPL kompatibilne licence.................................................................................................. XV GPL ne-kompatibilne licence............................................................................................. XVLicence potrjene s strani OSI.............................................................................................XVI iii
  6. 6. Kazalo slikSlika 1: Tržni deleži spletnih strežnikov .................................................................................... 1Slika 2: Možnosti zmanjševanja stroškov informacijske tehnologije ........................................ 2Slika 3: Povezava med strojno opremo, sistemskim in uporabniškim programjem ter uporabniki........................................................................................................................... 5Slika 4: Pregledni ni program Gnumeric................................................................................... 6Slika 5: Glavne kategorije specifi nih uporabniških programov v poslovnih informacijskih sistemih............................................................................................................................... 8Slika 6: Sistemi za upravljanje s loveškimi viri podpirajo strateško, takti no in operativno uporabo loveških virov organizacije .............................................................................. 10Slika 7: Program za vodenje projektov MrProject ................................................................... 12Slika 8: Trinivojska arhitektura................................................................................................ 14Slika 9: Popularnost posameznih programskih jezikov ........................................................... 16Slika 10: Struktura CASE delovnega okolja na primeru Oracle Designer/2000 ..................... 17Slika 11: Kategorije prostega in neprostega programja ........................................................... 19Slika 12: Model dvojnega licenciranja..................................................................................... 25Slika 13: Dejavniki odlo itve za odprto programje ................................................................. 26Slika 14: Rast števila vrstic kode (LOC) jedra operacijskega sistema Linux .......................... 29Slika 15: Tržni deleži posameznih urejevalnikov besedil v letih od 1986 do 1997................. 31Slika 16: Tržni deleži posameznih pregledni nih programov v letu 1991............................... 33Slika 17: Tržni deleži razli nih podatkovnih zbirk v letu 1997 ............................................... 35Slika 18: Tržni deleži pisarniških paketov ............................................................................... 37Slika 19: Tržni deleži spletnih pregledovalnikov..................................................................... 43Slika 20: Deleži posameznih bralnikov elektronske pošte....................................................... 44Slika 21: Tržni deleži skupinskega programja ......................................................................... 46Slika 22: Dostop do SQL Ledgerja prek dlan nika.................................................................. 48Slika 23: Gartnerjev magi ni kvadrat za podro je sistemov za upravljanje s loveškimi viri. 51Slika 24: Tržni deleži posameznih proizvajalcev orodij za sprotno......................................... 51Slika 25: Gartnerjev magi ni kvadrant za podro je poslovne inteligence ............................... 53Slika 26: Primer modeliranja odobritve dopusta s programom jBmp...................................... 54Slika 27: Gartnerjev magi ni kvadrant za podro je programja namenjenega vodenju projektov........................................................................................................................... 56Slika 28: Tržni deleži vodilnih proizvajalcev celovitih rešitev................................................ 58Slika 29: Tržni deleži proizvajalcev portalnega programja ..................................................... 59Slika 30: Delež razli nih operacijskih sistemov, uporabljenih ................................................ 61Slika 31: Deleži posameznih spletnih strežnikov..................................................................... 65Slika 32: Gartnerjev magi ni kvadrant za podro je aplikacijskih strežnikov .......................... 67Slika 33: Tržni deleži sistemov za upravljanje podatkovnih baz na Windows in UNIX platformah ........................................................................................................................ 68Slika 34: Tržni deleži nadzornikov sistema ............................................................................. 70 iv
  7. 7. Slika 35: Gartnerjev magi ni kvadrat za podro je nadzornikov varnosti ................................ 71Slika 36: Gartnerjev magi ni kvadrat za razvojna okolja v Javi.............................................. 73Slika 37: Gartnerjeva krivulja uveljavljanja Linuxa v poslovnih informacijskih sistemih...... 76 v
  8. 8. Kazalo tabelTabela 1: Pripravljenost za prehod iz MS Excela na Openoffice.org Calc…………………. 38Tabela 2: Tržni deleži paketov za namizno založništvo…………………………………….. 40Tabela 3: Tržni delež posameznih urejevalnikov spletnih strani……………………………. 42Tabela 4: Tržni deleži sistemov za upravljanje odnosov s strankami v letih 2001 in 2002.…49Tabela 5: Tržni deleži sistemov za upravljanje oskrbovalnih verig v letih 2001 in 2002…... 50Tabela 6: Delež strežniških operacijskih sistemov…………………………………………...62Tabela 7: Deleži posameznih poštnih strežnikov…………………………………………….64Tabela 8: Tržni deleži orodij za razvoj informacijskih sistemov……………………………. 74Tabela 9: Rezultati primerjave odprtega in zaprtega programja…………………………….. 75 vi
  9. 9. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme1. Uvod1.1. Opredelitev problemaOdprto oz. prosto programje je v zadnjih nekaj letih po zaslugi interneta naredilo pomembenvzpon, tako da postaja vse pomembnejši dejavnik na tržiš u programske opreme. Najve jeuspehe prosto programje dosega pri ozaveš enih uporabnikih, ki informacijsko tehnologijouporabljajo profesionalno, npr. pri sistemskih administratorjih. Najboljši primer za uspehprostega programja je spletni strežnik Apache. Kot vidimo iz spodnjega grafa (slika 1), ki gamese no pripravlja NetCraft (www.netcraft.com), je njegov trenutni tržni delež okrog 70 % inje ve kot dvakrat ve ji od najbližjega konkurenta Microsofta, ki ponuja enakovrednokomercialno rešitev. Slika 1: Tržni deleži spletnih strežnikov Vir: Netcraft, februar 2004Po drugi strani pa neizkušeni uporabniki raje ostajajo pri preizkušenih komercialnihproduktih. Tipi en primer je uporaba pisarniških paketov, kjer je tržni delež Microsoft Officepaketa še vedno nad 90 % (Wilcox, 2002), eprav obstaja primerljiv izdelek z odprto kodoOpenOffice.org.V zadnjem asu vse ve vodij služb za informatiko razmišlja o uvedbi odprte kode vsaj vnekaterih segmentih njihovega delovanja. Zato obstajata dva razloga. Prvi je vse veprojektov odprtega programja produkcijske kvalitete za potrebe poslovnih informacijskihsistemov. Še pomembnejši razlog pa je vse ve ji pritisk na službe za informatiko, da zaradiekonomske recesije zmanjšujejo svoje stroške. Po rezultatih raziskave »Market PerceptionAnalysis For Open Source Software« (Mortali, 2003), ki jo je za OpenForum Europe izvedlasvetovalna agencija Trend Consulting iz Londona, se kar 16 % vodij služb za informatiko pritem ozira za uvedbo prostega programja. Uvedba prostega programja kot možnosti za 1
  10. 10. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemezmanjševanje stroškov je po rezultatih te raziskave na drugem mestu takoj za izboljšanjemnotranje u inkovitosti, kar prikazuje slika 2. Slika 2: Možnosti zmanjševanja stroškov informacijske tehnologije Vir: Trend Consulting, 2003Vendar pri uvedbi prostega programja v poslovne informacijske sisteme prihaja do nekaterihzadržkov, med katerimi sta najpomembnejša: vprašanje, ali se bodo z uvedbo prostega programja resni no zmanjšali stroški službe za informatiko ali pa se bodo zmanjšali le stroški licenc za programsko opremo, stroški prehoda, podpore, izobraževanja in ostali skriti stroški pa bodo narasli, tako da ne bo opaznih finan nih u inkov, oziroma bodo v najslabšem primeru stroški za delovanje službe za informatiko še narasli ter zadržek glede obstoja primernih odprtih programskih rešitev, ki bi lahko ustrezno nadomestila obstoje e lastniške rešitve.In prav na ta drugi zadržek želim poiskati odgovor v svojem magistrskem delu. Za posameznelastniške programske produkte, ki se uporabljajo v poslovnih informacijskih sistemih, želimpoiskati primerljive produkte, temelje e na odprti kodi, ki bi prve lahko nadomestili.1.2. Namen delaPrimarni namen naloge je primerjati posamezne istovrstne produkte proste in zaprteprogramske opreme. Ker pa tako na podro ju klasifikacije programske opreme, še posebej pana podro ju definiranja prostega oz. odprtega programja, velja velika terminološka zmeda,tako v angleški kot v slovenski literaturi, sta se temu namenu pridružila še dva. Prvi jeklasificirati posamezne programske produkte po kategorijah programske opreme, drugi pa jerazjasniti terminološko zmedo na podro ju prostega programja in na kratko opisatizgodovinski razvoj le-tega. 2
  11. 11. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme1.3. Cilj delaCilj naloge je ugotoviti, kateri programski produkti odprte kode bi v poslovnih informacijskihsistemih lahko nadomestili obstoje e lastniške produkte.1.4. Metode delaPrevladujo a metoda dela temelji na analiti no-teoreti nem preu evanju obravnavaneproblematike.V drugem in tretjem poglavju sem tako na osnovi študija doma e in tuje literature s podro japrogramske opreme in odprtega programja uporabil deskriptivno metodo.V etrtem poglavju pa sem na osnovi študija literature opravil pregledno raziskavo o obstojuin kakovosti odprtega programja, namenjenega poslovnim informacijskim sistemom. Podobneraziskave, opravljene s tako širokega zornega kota, namre še ni bilo.Podatke za etrto poglavje sem ve inoma pridobival preko interneta, ker le-ta nudi preglednajnovejšega zaprtega in odprtega programja. Pri tem sem se, e je bilo le mogo e, izogibalspletnih mest zagovornikov tako odprtega kot zaprtega programja, tako da sem ve inomauporabljal spletne strani akademskih ustanov in priznanih ra unalniških revij. V nalogi pa semuporabil tudi znanja, pridobljena na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljaniin izkušnje s podro ja informatike, pridobljene pri mojem dosedanjem delu.1.5. Struktura dela2. poglavje: PROGRAMSKA OPREMAV drugem poglavju sem razdelil programje v programske skupine. Pri razdelitvi sem senaslonil na klasifikacijo ra unalniškega programja v naslednji temeljni literaturi: James A. OBrien: Management Information Systems Managing Information Technology in the e-business Enterprise: 5th ed. Boston: McGraw-Hill, 2004. Miro Gradišar, Gortan Resinovi : Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2001. Efraim Turban, Ephraim MacLean, James Wetherbe: Information technology for management: Transforming Business in the digital economy. New York: J. Wiley, 2002. Kenneth C Laudon, Jane Price Laudon: Management information systems: managing the digital firm,7th, international ed. Upper Saddle River:Prentice-Hall International, 2004.3.poglavje: LICENCE ZA PROGRAMSKO OPREMOV tretjem poglavju sem razjasnil, kaj sploh odprto programje je in v em se razlikuje odzaprtega (lastniškega) programja. V tem poglavju sem za temeljno literaturo uporabil: Eric Raymond: The Cathedral and the Bazaar: Musings On Linux and Open Source by an Accidental Revolutionary. Sebastopol: OReilly Publishing, 2001. 3
  12. 12. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme Steven Weber: The Political Economy of Open Source Software. Berkeley Roundtable on the International Economy. Working Paper BRIEWP140. Berkley: University of California, 2001. [URL: http://repositories.cdlib.org/brie/BRIEWP140], 28. 10. 2003. Martin Fink: The Business and Economics of Linux and Open Source. Prentice Hall PTR, 2002. Peterlin Primož: Model odprtega programja: Kaj so prosti programi. Predavanja udeležencem poletne šole podjetja Hermes Softlab, 7. 10. 2001, [URL: http://www.lugos.si/~peterlin/besedila/odprto-programje], 23. 11. 2003.4.poglavje: PRIMERJAVA ODPRTEGA IN ZAPRTEGA PROGRAMJA PO POSAMEZNIH SKUPINAH PROGRAMSKE OPREMEV etrtem poglavju sem za vsako skupino programske opreme iz drugega poglavja najprejugotovil, kateri so trenutno prevladujo i programski produkti. V primeru, da so ti produktilastniški, sem s pomo jo interneta poiskal morebitne alternativne produkte odprte kode, ki bizdajšnje lastniške produkte lahko zamenjali. In e taki produkti obstajajo, sledi še primerjavaobstoje ih zaprtih in alternativnih odprtih produktov z namenom ugotoviti morebitneprednosti in slabosti enih in drugih.5.poglavje: IZIDI RAZISKAVEV petem poglavju sem tako opredelil podro ja programske opreme, za katere obstajajoenakovredni ali superiorni odprti programi, podro ja, na katerih so odprti programi slabši odlastniških in podro ja, za katera odprtih programskih rešitev sploh ni.6.poglavje: SKLEPV sklepu naloge pa sem na kratko opisal potek raziskave in njene izide ter ugotovitve odoseženih ciljih raziskave in pri akovanem nadaljnjem razvoju na podro ju uvajanja odprtegaprogramja v poslovne informacijske sisteme.2. Programska opremaProgramska oprema ali programje je oprema za ra unalniški sistem. Sestavljajo jo programi,ki se izvajajo v ra unalniku (strojni opremi) in omogo ajo rabo drugih ra unalniških naprav,npr.: tiskalnikov, risalnikov, modemov itd (Pahor, 2002). Programi so sestavljeni iz množiceprogramskih stavkov oz. ukazov, ki usmerjajo delovanje ra unalniškega sistema (Gradišar,2001).Glede na namen lahko programje razdelimo v dve skupini: na uporabniško programje in nasistemsko programje (OBrien, 2003). Uporabniško programje predstavljajo programi, ki sobili napisani s strani uporabnikov oz. za uporabnike, medtem ko sistemsko programjepredstavlja množica programov, namenjenih upravljanju ra unalniških virov, kot so centralniprocesor, komunikacijske povezave in zunanje naprave (Laudon, 2004). Povezavo medstrojno opremo, sistemskim programjem, uporabniškim programjem in uporabniki najboljepredstavlja slika 3. Sistemsko programje omogo a in nadzira dostop do strojne opreme. 4
  13. 13. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeUporabniško programje do strojne opreme ne dostopa neposredno, ampak prek sistemskegaprogramja. Uporabniki pa imajo dostop do ra unalniških virov praviloma le prekuporabniškega programja. Slika 3: Povezava med strojno opremo, sistemskim in uporabniškim programjem ter uporabniki Uporabniško programje Sistemsko programje Strojna oprema UporabnikiVir: Laudon, 20042.1. Uporabniški programiUporabniški ali namenski programi so programi, ki so namenjeni dolo eni vrsti opravil(Pahor, 2002), npr. pisanju besedil, obra unu pla ipd. Uporabniške programe delimo nasplošno namenske in specifi ne uporabniške programe (OBrien, 2004).2.1.1 Splošno namenski programiSplošno namenski uporabniški programi so programi, ki omogo ajo izvajanje splošnih opravilkon nim uporabnikom. Primeri takih opravil so oblikovanje besedil, izvajanje manj zahtevnihizra unov, vzdrževanje manjših baz podatkov, izdelava grafi nih predstavitev, prejemanje inpošiljanje elektronske pošte ipd. Med splošno namenske programe za poslovne informacijskesisteme tako štejemo: programske pakete, integrirane programske pakete, spletne pregledovalnike, bralnike pošte, odjemalce neposrednih sporo il, urejevalnike besedil, pakete za namizno založništvo, urejevalnike spletnih strani, pregledni ne programe, podatkovne zbirke, predstavitvene programe, upravnike osebnih informacij in skupinsko programje. 5
  14. 14. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeProgramski paketi so zbirke ve programov, ki so namenjeni dolo enemu opravilu, npr.pisarniškemu poslovanju. V programskem paketu so obi ajno zbrani vsi programi, ki sopotrebni za izvajanje opravila, kateremu so namenjeni. Primer za programski paket, namenjenpisarniškemu poslovanju, je MS Office. V njem so zbrani programi, ki so potrebni zapisarniško delo: MS Word za urejanje besedil, MS Excel za izvajanje izra unov, MS Accessza delo s podatki itd. Slika 4: Pregledni ni program GnumericVir: Gnumeric, 2004Integrirani programski paketi imajo podobno nalogo kot programski paketi, vendar se odslednjih razlikujejo v tem, da se vsa opravila za dolo eno podro je opravljajo znotraj enegasamega programa. Prednost integriranih programskih paketov pred programskimi paketi je vprecej nižji ceni, slabost pa seveda, da nimajo toliko vgrajenih možnosti, tako da so primernile za manj zahtevne uporabnike. Primeri integriranega programskega paketa so MS Works,Lotus eSuite WorkPlace, AppleWorks itn.Spletni pregledovalniki so programi, namenjeni pregledovanju spletnih dokumentov, ki soshranjeni na razli nih spletnih strežnikih širom celega sveta. Primeri spletnihpregledovalnikov so MS Internet Explorer, Mozilla in Opera. 6
  15. 15. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeBralniki pošte so programi, ki so namenjeni branju in pisanju elektronskih poštnih sporo ilter njihovemu pošiljanju in sprejemanju. Primera za bralnik pošte sta MS Outlook Express inEudora. Odjemalci neposrednih sporo il so programi, ki omogo ajo neposredno izmenjavotekstovnih sporo il med dvema ali ve uporabniki prek medmrežja. Tehnologija neposrednegasporo anja je hibrid med elektronsko pošto in ra unalniškimi konferen nimi sistemi. Najboljznani odjemalci neposrednih sporo il so MSN Messenger, AOL Instant Messenger in YahooMessenger.Urejevalniki besedil so programi, namenjeni sestavljanju, oblikovanju, urejanju in tiskanjubesedil. Poleg naštetega urejevalniki besedil omogo ajo še številne druge opcije, medkaterimi so najpomembnejše pošiljanje serijskih pisem ter ustvarjanje kazal in indeksov.Najbolj razširjen urejevalnik besedil je MS Word (Pahor, 2002).Paketi za namizno založništvo imajo podobno nalogo kot urejevalniki besedil. Vendar se odurejevalnikov razlikujejo v tem, da je njihova poglavitna naloga oblikovanje tiskanihdokumentov, tako da imajo samo omejene možnosti urejanja besedil. Primera paketov zanamizno založništvo sta QuarkXpress in Adobe PageMaker.Urejevalniki spletnih strani so programi namenjeni oblikovanju spletih strani. Primer zelozmogljivega urejevalnika spletnih strani, ki skrbi za gradnjo celotnega spletnega mesta, jeNetObjects Fusion.Pregledni ni programi so programi za delo z elektronskimi preglednicami, to je zdokumenti, v katerih so podatki zapisani v celicah, ki se nahajajo na se iš ih vrstic instolpcev. V celicah so poleg podatkov lahko zapisana tudi sklicevanja na druge celice informule za ra unanje podatkov oz. za njihovo upravljanje. Slika 4 prikazuje Gnumeric, ki jeprimer pregledni nega programa.Podatkovne zbirke so splošno namenski uporabniški programi, namenjeni obdelavi podatkovna osebnih ra unalnikih, ki so bili narejeni po zgledu sistemov za upravljanje podatkovnih bazna velikih in srednjih ra unalnikih. Bistvena razlika med podatkovnimi zbirkami in sistemi zaupravljanje podatkovnih baz je v tem, da so podatki v podatkovnih zbirkah obi ajnonamenjeni enemu samemu ali manjšemu številu uporabnikov in so zato shranjeni na tistemra unalniku, s katerim uporabnik pristopa do njih. Sistemi za upravljanje podatkovnih baz paso namenjeni ve jemu številu uporabnikov, zato imajo podatke shranjene na posebnihstrežniških ra unalnikih, dostop do podatkov pa poteka prek razli nih odjemalcev,nameš enih na delovne postaje. Podatkovne zbirke omogo ajo razvoj baz podatkov,oblikovanje obrazcev in poro il, vzdrževanje podatkovne baze in razvoj aplikacij znotraj tehpodatkovnih zbirk. Primeri podatkovnih zbirk so MS Access, Lotus Approach in CorelParadox.Predstavitveni programi so programi namenjeni predstavitvam, obi ajno v obliki»diapozitivov«, ki vsebujejo besedila in slike, dodani pa so lahko tudi razli ni vidni in zvo niu inki. Nalogi predstavitvenih programov sta ustvarjanje in prikazovanje predstavitev.Predstavniki predstavitvenih programov so: MS PowerPoint, Aldus Persuasions inOpenOffice.org Impress.Upravniki osebnih informacij so programi, ki uporabnikom omogo ajo shranjevanje,organiziranje in pregledovanje informacij o strankah, dogovarjanje sestankov in sre anj ter 7
  16. 16. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeplaniranje delovnih nalog. V zadnjem asu pa vsebujejo tudi bralnike elektronske pošte.Primera upravnika osebnih informacij sta MS Outlook in Ximian Evolution.Skupinsko programje je programje, namenjeno delu v skupinah. Skupinsko programjeomogo a posameznim uporabnikom, ki vsak dela na svoji delovni postaji, da delajo naskupnih nalogah in projektih. Vodilni predstavnik skupinskega programja je Lotus Notes (OBrien, 2004).2.1.2 Specifi ni programiSpecifi ni uporabniški programi so programi, ki omogo ajo izvajanje specifi nih nalogkon nih uporabnikov. Med take naloge sodijo izvajanje transakcij, podpora odlo anju,upravljanje prodaje ipd. V poslovnih informacijskih sistemih zasledimo naslednje kategorijespecifi nih uporabniških programov (Kalakota, 2001): ra unovodsko-finan ni sistemi, sistemi za upravljanje odnosov s strankami, sistemi za upravljanje oskrbovalnih verig, sistemi za upravljanje s loveškimi viri, celovite rešitve, sistemi za podporo odlo anju. Slika 5: Glavne kategorije specifi nih uporabniških programov v poslovnih informacijskih sistemih Celovite rešitve Upravljanje oskrbovalnih Upravljanje Podpora verig odnosov s poslovnemu strankami odlo anju Finance in Upravljanje ra unovodstvo loveških virovVir: Kalakota, 2001Poleg zgoraj naštetih kategorij moramo med specifi ne uporabniške rešitve v poslovnihinformacijskih sistemih šteti tudi rešitve, namenjene elektronskemu poslovanju.Ra unovodsko-finan ni sistemi imajo nalogo upravljanja denarnih tokov, kar vsebuje prilivein odlive denarja ter denarne tokove znotraj organizacije (Turban, 2002). Zametkira unovodsko-finan nih sistemov sodijo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, z za etkira unalniškega obra una pla , zara unavanja in vodenja inventarja. Današnji ra unovodsko-finan ni sistemi so izredno zapleteni, v splošnem pa jih lahko razdelimo na tri nivoje: strateškega, 8
  17. 17. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme takti nega in operativnega.Strateški nivo vklju uje strateško planiranje, prikaz finan nega zdravja organizacije teranalize možnih združitev in prevzemov. Takti ni nivo vsebuje pripravo in nadzor prora una,upravljanje investicij, dodeljevanje sredstev, analiza in nadzor stroškov, upravljanje davkov,revizijo in finan no na rtovanje. Na operativni nivo pa sodijo vodenje glavne knjige,obdelava naro il, knjigovodstvo prihodkov in odhodkov, vodenje sprejemanja in izdajanja,obra un pla , upravljanje inventarja ter izdelava periodi nih poro il in bilanc. Primerra unovodsko finan nega sistema je rešitev MS Navision.Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so namenjeni integriranemu inavtomatiziranemu obravnavanju strank pri prodaji, trženju ter podpori strankam (OBrien,2004). Sistemi za upravljanje odnosov s strankami omogo ajo: dostop do informacij o izdelkih in storitvah, o na inu njihove uporabe in tehni no pomo 24 ur dnevno, 7 dni v tednu, odkrivanje potencialnih težav še preden se pojavijo, uporabniku prijazen mehanizem za prijavo pritožb, hitro reševanje pritožb in težav uporabnikov, poosebljeno obravnavo strank in ugotavljanje njihovega zadovoljstva, uporabo internetnih tehnologij za ugotavljanje specifi nih potreb strank, sledenje vseh stikov z dolo eno stranko in skupen vpogled v te stike v razli nih oddelkih organizacije, kar zmanjšuje zmedo v odnosih s strankami.Primer ponudnika za sisteme upravljanja s strankami je družba Siebel Systems.Sistemi za upravljanje oskrbovalnih verig podpirajo dejavnosti v zvezi nabavo, izdelavo indistribucijo izdelkov (Laudon, 2004). Sistemi za upravljanje oskrbovalnih verig integrirajologistiko dobaviteljev, proizvajalcev, distributerjev ter strank z namenom prihraniti pri asu instroških. Prednosti, ki jih prinašajo sistemi za upravljanje oskrbovalnih verig, so: lažje sprejemanje odlo itve o tem, kdaj in kaj proizvajati, skladiš iti in distribuirati, hitrejša izmenjava naro il, sledenje stanja naro ila, preverjanje in spremljanje stanja zalog, zmanjševanje skladiš nih, transportnih in proizvodnih stroškov, sledenje odpremljanja, na rtovanje proizvodnje glede na povpraševanje in hitrejše spremembe v oblikovanju izdelkov.Primer ponudnika rešitev za upravljanje oskrbovalnih verig je I2.Sistemi za upravljanje s loveškimi viri podpirajo zaposlovanje, prakso, ocenjevanje,nadomestila zaposlenim in razvoj zaposlenih (OBrien, 2004). Primer informacijskega sistemaza upravljanje s loveškimi viri prikazuje slika 6.Primer rešitve s podro ja upravljanja s loveškimi viri je HRM Connect HRIS družbeHRMsoftware. 9
  18. 18. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeCelovite rešitve, kot pove že ime, nudijo integriran informacijski sistem, ki zagotavljana rtovanje, upravljanje in rabo vseh virov celotne organizacije (Turban, 2002). Prednosti, kijih prinašajo celovite rešitve, so: zmanjšanje stroškov skladiš enja,zmanjšanje stroškov naro anja, zmanjšanje proizvodnih stroškov, zmanjšanje stroškov administracije, zmanjšanje transportnih stroškov, zmanjšanje investicij v opremo, zmanjšanje investicij v prostore, zmanjšanje investicij v zemljiš a, zmanjšanje asa izpada proizvodnje, bolj prožen proizvodni proces, boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanje števila napak zaradi slabe koordinacije, skrajševanje dobavnih rokov, omogo ajo ve jo prilagodljivost izdelkov kupcu. Slika 6: Sistemi za upravljanje s loveškimi viri podpirajo strateško, takti no in operativno uporabo loveških virov organizacije Kadrovanje Razvoj in Administracija izobraževanje nadomestilStrateški Na rtovanje Na rtovanje Na rtovanjesistemi loveških virov uspešnosti stroškov pogodb Opazovanje delovne Na rtovanje Napoved pla sile ocene u inkovitostiTakti ni Analiza stroškov Uspešnost U inkovitost insistemi dela izobraževanja primerljivost Analiza prihodkov Usklajevanje nadomestil kariere Analiza posebnih ugodnostiOperativni Zaposlovanje Ugotavljanje Nadzor obra unasistemi Razporejanje znanja in pla delovne sile spretnosti Administracija Ocenjevanje posebnih u inkovitosti ugodnostiVir: OBrien, 2004 10
  19. 19. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemePosledi no naštete prednosti omogo ajo organizaciji ve je zadovoljstvo kupcev, ve ji tržnidelež, ve ji prihodek in ve jo vrednost njihovih delnic. Celovite rešitve pa imajo tudi nekatereslabosti in omejitve: stroški vpeljave celovitih rešitev so lahko zelo visoki, uporaba celovitih rešitev je lahko zelo zapletena, celoten sistem je dober toliko, kot je njegov najšibkejši len, kar pomeni, da težave v enem oddelku vplivajo tudi na delo vseh ostalih oddelkov.Verjetno najbolj znano celovito rešitev nudi družba SAP.Sistemi za podporo odlo anju so informacijske rešitve namenjene podpori zahtevnimposlovnim odlo itvam in reševanju polstrukturiranih problemov (Shim, 2002). Medprogramsko opremo, namenjeno podpori odlo anju, prištevamo (Jakli , 2002): orodja za izdelavo poro il in poizvedovanje, programske pakete za rudarjenje v podatkih, programske pakete za statisti no analizo, pregledni ne programe, specializirane programske pakete za modeliranje, programske pakete za podporo vodenju projektov in ekspertne sisteme.Med orodji za izdelavo poro il in poizvedovanje so najpomembnejša orodja za sprotnoanaliti no obdelavo. Orodja za sprotno analiti no obdelavo omogo ajo uporabniku izdelavopoljubnih analiz nad podatki (Thomsen, 2002). Primer orodja za sprotno analiti no obdelavoje MS Analysis Services.Pod izrazom »rudarjenje v podatkih« si predstavljamo iskanje znanja iz podatkov (Han,2001). Rudarjenje v podatkih vklju uje izbiranje, raziskovanje in modeliranje ogromnihkoli in podatkov z namenom odkritja do tedaj še neznanih vzorcev (Shaw, 2001). Primerprogramskega paketa za rudarjenje v podatkih je IBM DB2 Intelligent Miner for Data.Programski paketi za statisti no analizo omogo ajo statisti ne obdelave velikih koli inpodatkov. eprav so ti paketi, kot npr. SAS ipd., zelo zmogljivi in uporabniku prijazni, pa jenjihov problem interpretacija rezultatov, ki je v takih programih na strani uporabnika.Pregledni ni programi in specializirani programski paketi za modeliranje so namenjenirazvoju in uporabi modelov. Pri tem gre v ve ini primerov za matemati ne modele, kipreprosto povedano pomenijo kvantitativno predstavitev oz. poenostavitev realnih problemov(Winston, 2001). Specializirani programi za modeliranje so v primerjevi s pregledni nimiprogrami ožje usmerjeni, zato na podro jih, za katera so specializirani, ponujajo mo nejšaorodja. Po drugi strani pa je omejenost na eno samo podro je njihova glavna pomanjkljivost.Ve ina specializiranih programov za modeliranje je nadgradnja pregledni nih programov,npr. Precision Tree, ki je dodatek za MS Excel. Primer samostojnega programa zamodeliranje pa je DecisionPro družbe Vanguard Software Corporation.Programski paketi za podporo vodenju projektov nam omogo ajo lažje vodenje projektov.Vodenje projektov sestavlja niz dejavnosti, ki jih je potrebno izvesti za dosego dolo enega 11
  20. 20. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemecilja. Primer programskega paketa MrProject, namenjenega vodenju projektov, prikazuje slika7.Ekspertni sistemi so sistemi, ki podpirajo umsko delo strokovnjakov, ki se ukvarjajo zoblikovanjem, postavljanjem diagnoz ali obvladovanjem kompleksnih situacij, pri emer jepotrebno znanje eksperta na ozkem, dobro definiranem podro ju (Gradišar, 2001). Primerekspertnega sistema je CLIPS, ki ga je prvotno razvila NASA, danes pa se razširja kot javnoprogramje.Izraz elektronsko poslovanje ni omejen samo na elektronsko trgovanje, ki pomeni dejavnostnakupovanja, prodaje oz. izmenjave dobrin, storitev in informacij prek ra unalniških omrežijvklju no z internetom (Kalakota, 1997), ampak vklju uje tudi podporo uporabnikom,sodelovanje s poslovnimi partnerji in elektronske transakcije znotraj organizacije (Turban,2004) prek ra unalniških omrežij. Elektronsko poslovanje je tako lahko usmerjeno na stranke(B2C) ali na poslovne partnerje (B2B). Rešitve za elektronsko poslovanje s poslovnimipartnerji so vedno specifi ne, zato se bom pri primerjavi odprtih in zaprtih programov spodro ja elektronskega poslovanja omejil le na rešitve za elektronsko poslovanje s strankami,ki potekajo prek spletnih portalov. Primer ponudnika spletnih portalov je družba PlumTreeSoftware. Slika 7: Program za vodenje projektov MrProjectVir: MrProject, 2004 12
  21. 21. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme2.2. Sistemski programiSistemski programi so programi, ki upravljajo in podpirajo ra unalniški sistem in njegoveinformacijske obdelovalne dejavnosti (O Brien, 2004). Sistemske programe lahko razdelimona programe za upravljanje sistemov, podporne programe in programe za razvojinformacijskih sistemov (Turban, 2002).2.2.1 Programi za upravljanje sistemovProgrami za upravljanje sistemov so programi, ki nadzirajo uporabo strojne in programskeopreme ter podatkovnih virov ra unalniškega sistema med izvajanjem uporabnikovegainformacijskega posla (Turban, 2002). Primeri programov za upravljanje sistemov so: operacijski sistemi, strežniški programi in sistemi za upravljanje podatkovnih baz.Operacijski sistem je program, ki ga sestavljajo programski ukazi, ki delujejo med strojnoopremo ra unalnika (diski, pomnilnikom, vrati itd.) in uporabniškimi programi (npr.urejevalnikom besedil). V središ u operacijskega sistema je njegovo jedro, ki zagotavljanajbolj osnovne funkcije, kot so upravljanje sistemskega pomnilnika, dodeljevanje procesorjater odpiranje in zapiranje ostalih naprav (Negus, 2000). Poleg funkcij jedra, operacijski sistemzagotavlja še ostale primarne funkcije, kot so datote ni sistem, gonilnike naprav, uporabniškivmesnik in sistemske storitve, kot sta priklop na omrežje ter avtomatski zagon dolo enihopravil ob naprej predvidenem asu (Negus, 2000). Operacijske sistem lahko razdelimo nastrežniške in operacijske sisteme za delovne postaje. Primera strežniških operacijskihsistemov sta na primer IBM-ov z/OS (MVS) in SUN-ov Solaris. Primer operacijskega sistemaza delovne postaje pa je Applov MacOS. Nekateri operacijski sistemi se lahko uporabljajotako v strežniškem okolju kot na delovnih postajah npr. Linux.Strežniški programi so programi, ki te ejo na strežniških ra unalnikih in izvajajo dolo eneoperacije na zahtevo odjemalcev. Najpomembnejši strežniški programi so: datote ni strežnik, tiskalniški strežnik, poštni strežnik, spletni strežnik in aplikacijski strežnik.Datote ni strežnik je program, ki omogo a ostalim ra unalnikom v omrežju dostop do datotekna ra unalniku, na katerem te e. Najpomembnejši razlogi za uporabo datote nih strežnikov so(Hunger, 2001): centralizirano shranjevanje datotek, ki omogo a lažje in varnejšo izdelavo rezervnih kopij, shranjevanje dokumentov na enotni lokaciji, ki omogo a uporabnikom sodelovanje pri izdelavi dokumentov ter dokumenti v skupni rabi, ki omogo ajo uporabo omrežnih verzij programov na delovnih postajah brez diskov. 13
  22. 22. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeDatote ni strežniki so ve inoma že sestavni deli strežniških operacijskih sistemov, npr. NFS(Network File Systems) v UNIX-u.Tiskalniški strežniki omogo ajo uporabo enega tiskalnika ve jemu številu v mrežo povezanihra unalnikov. Podobno kot datote ni strežniki so tudi tiskalniški strežniki ve inoma žesestavni del strežniških operacijskih sistemov. Primer tiskalniškega strežnika v UNIX-u jeCUPS (Common UNIX Printing System).Poštni strežnik je programska oprema, ki omogo a izmenjavanje elektronske pošte medra unalniki v omrežju ali internetu (Pahor, 2002). Primera poštnih strežnikov sta Sendmail inExim.Spletni strežnik je program, ki omogo a vzdrževanje spletnega mesta v internetu (Pahor,2002). Primera spletnih strežnikov sta Apache in MS Internet Information Server.Aplikacijski strežnik je sestavni del tri nivojske arhitekture, ki jo prikazuje slika 8. Slika 8: Trinivojska arhitektura Podatkovni strežnik Aplikacijski strežnik Odjemalec Odjemalec Odjemalec Vir: Lastno gradivo, 2004.V tri ali ve nivojski arhitekturi aplikacijski strežnik ureja vse aplikativne operacije medodjemalci (spletnimi brskalniki) in obstoje imi poslovnimi aplikacijami oz. podatkovnimibazami na podatkovnem strežniku (Laudon, 2004). V trinivojski arhitekturi odjemalci skrbijoza predstavitveno logiko, aplikacijski strežniki imajo na skrbi poslovno logiko, medtem ko sopodatki shranjeni na podatkovnih strežnikih. Primera aplikacijskih strežnikov sta IBMWebSphere Application Server in Sun ONE Application Server.Sistemi za upravljanje podatkovnih baz so zbirke programov, ki omogo ajo tvorbo,uporabo in vzdrževanje podatkovnih baz (Jakli , 2002). Sistemi za upravljanje podatkovnihbaz so bili uvedeni z namenom, da zagotovijo neodvisnost podatkov in programov, karomogo a razli nim programom dostop do istih podatkov. Programi torej ne zapisujejo oz.berejo podatkov neposredno iz datoteke, ampak za te operacije zaprosijo sistem za upravljanjebaz podatkov, ki to stori namesto njih. Zapis oz. branje podatkov tako nastopa kot sistemskastoritev, zaradi esar sisteme za upravljanje baz podatkov uvrš amo med sistemske programe.Predstavniki sistemov za upravljanje baz podatkov so IBM DB2, Oracle, PostgreSQL,MySQL. 14
  23. 23. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme2.2.2. Podporni programiPodporni programi podpirajo operacije, upravljanje in uporabnike ra unalniških sistemov zzagotavljanjem mnogoterih storitev (Turban, 2002). V skupino podpornih programov sodijo(Turban, 2002): sistemski pripomo ki, nadzorniki sistema in nadzorniki varnosti.Sistemski pripomo ki so programi, ki so bili napisani, da izvedejo to no dolo eno nalogo,kot je npr. sortiranje zapisov, združevanje datotek, preverjanje integritete diskov, ustvarjanjeimenikov in podimenikov, restavracija po nesre i izbrisanih datotek, iskanje datoteke,upravljanje porabe pomnilnika, preusmerjanje izpisov (Turban, 2002). Primer takegaprogram ka je Download Accelerator Plus, ki je namenjen zanesljivemu in hitrejšemuprenosu datotek z interneta.Nadzorniki sistema nadzirajo zmogljivosti ra unalniškega sistema in prikazujejo poro ila, kivsebujejo podrobno statistiko o uporabi sistemskih virov, kot so procesorski as, pomnilniškiprostor, vhodno/izhodne naprave in sistemski ter uporabniški programi (Turban, 2002).Primer sistemskega nadzornika je brezpla ni program ek Cool Beans System Info.Nadzorniki varnosti so programi, ki nadzirajo uporabo in prepre ujejo nepooblaš enouporabo, zlorabo in uni enje ra unalniških sistemov in njihovih virov (Turban, 2002). Nalogenadzornikov varnosti so: izdajanje dovoljenj za dostop do posameznih virov samo za to pooblaš enim uporabnikom, beleženje dostopa do posameznih virov in sporo anje o poskusih nepooblaš enega dostopa ter izdelava statistik o poskusih nepooblaš enega dostopa.Primer nadzornika varnosti je programski paket IBM Tivoli Access Manager for e-business.2.2.3. Programi za razvoj informacijskih sistemovPrograme za razvoj informacijskih sistemov lahko razdelimo v tri sklope (OBrien, 2004): orodja za prevajanje, orodja za pomo pri programiranju in orodja za razvoj informacijskih sistemov.Orodja za prevajanje so prevajalniki, povezovalniki in tolma i. Prevajalniki so programi, ki loveku razumljive rke in številke iz izvorne kode pretvorijo v ra unalniku razumljivo obliko(Turk, 1987). Povezovalniki so programi, ki lo eno prevedene dele programa združijo v enoizvršljivo datoteko (Pahor, 2002). Tolma i pa so programi, ki izvajajo kodo višjegaprogramskega jezika (Pahor, 2002). Ker so programi, ki jih tolma imo, precej po asnejši odprevedenih programov za poslovno rabo niso posebno uporabni. Izvorna koda razli nihprogramskih jezikov se lahko med seboj zelo razlikuje, zato za razli ne programske jezikeobstajajo razli ni prevajalniki. Iz slike 9, ki prikazuje trend na podro ju popularnosti 15
  24. 24. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeprogramskih jezikov, vidimo, da so trenutno najpopularnejši programski jeziki Java in C terC++. Slika 9: Popularnost posameznih programskih jezikovVir: TPC Index, 2004Orodja za pomo pri programiranju so orodja, ki programerjem olajšajo in pospešijopostopek programiranja, kot so urejevalniki izvorne kode in iskalniki napak. V zadnjem asuso ta orodja združena v integriranih razvojnih okoljih. Primer zelo popularnega razvojnegaorodja (IDE) je bil v asih MS DOS-a Turbo Pascal. Z razvojem grafi nih uporabniškihvmesnikov pa so integrirana razvojna orodja postala vse bolj izpopolnjena in preprostejša zauporabo. Tako je danes ve ina teh orodij prerasla v orodja za hitri razvoj programov (RAD).Orodja za hitri razvoj programov vklju ujejo knjižnice že narejenih predmetov, kar omogo arazvojnikom osredoto enje na bistvene dele programa (Pahor, 2002). Primer orodja za hitrirazvoj programov je Borlandov Delphi za Windowse, verzija za Linux pa se imenuje Kylix.Med orodja za razvoj informacijskih sistemov štejemo orodja za poslovno modeliranje inorodja za ra unalniško podprto inženirstvo (CASE orodja). Ker ve ino sodobnih CASE orodijže vsebuje tudi možnosti poslovnega modeliranja, nekateri avtorji sploh ne lo ijo med temaskupinama orodij za razvoj informacijskih sistemov, ampak govorijo le o CASE orodjih.Vendar bomo tukaj CASE orodja definirali le kot orodja za razvoj informacijskih sistemov, zarazliko od orodij za poslovno modeliranje, ki se ne ukvarjajo z informacijskim, ampak sposlovnim sistemom.Orodja za poslovno modeliranje uporabljamo za opis poslovnih procesov organizacije(Rozman, 2002). Orodja za poslovno modeliranje lahko izkoristimo za: dokumentiranje poslovnih procesov, opis poslovnih procesov, ki jih želimo avtomatizirati in 16
  25. 25. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme opis celotnega poslovanja organizacije, v kateri želimo prenoviti poslovanje in informacijski sistem.Orodja za poslovno modeliranje poznajo tri razli ne modele: funkcionalni model, dinami ni model in objektni model.Funkcionalni model prikazuje funkcionalnost sistema z uporabnikovega vidika, za karuporablja diagrame primera uporabe. Dinami ni model prikazuje interno obnašanje sistema,kar predstavlja z diagrami zaporedja, diagrami aktivnosti in diagrami prehajanja stanj.Objektni model pa prikazuje zgradbo sistema z uporabo objektov, lastnosti, operacij inasociacij v razrednih diagramih. Zelo popularne jezik za poslovno modeliranje, ki zna delati zzgoraj opisanimi tipi modelov je UML. Primer orodja za poslovno modeliranje, ki uporabljaUML, je Rational Rose. Slika 10: Struktura CASE delovnega okolja na primeru Oracle Designer/2000 Vir: Heri ko, 2000Orodja za ra unalniško podprto inženirstvo ali CASE orodja pomenijo uporabo ra unalniškopodprtih sistemov za bolj u inkovit, natan en in celovit proces analize, na rtovanja, razvoja invzdrževanja informacijskega sistema (Gradišar, 2001). Med CASE orodja sodijo (Heri ko,2000): diagramska orodja za risanje strukturnih diagramov in kreiranje grafi nih specifikacij; zaslonski oblikovalniki in oblikovalniki poro il za kreiranje specifikacij in oblikovanje preprostih prototipov; podatkovni slovarji, DBMS in (pripomo ki glede) sposobnost pridobivanja poro il za hranjenje, poro anje in povpraševanje glede informacij (tehni nih ali glede projektnega vodenja); orodja za preverjanje specifikacij za avtomatsko odkrivanje nepopolnih, sintakti no nepravilnih in nekonsistentnih specifikacij; 17
  26. 26. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme generatorji kode za generiranje izvedljive kode avtomati no (direktno) iz grafi nih specifikacij sistema; generatorji dokumentacije za pridobivanje tehni ne in uporabniške dokumentacije, ki jo zahtevajo strukturne tehnike.Primer CASE programskega okolja, ki pa je ve kot le zbirka CASE orodij, saj vsebuje tudioblikovalec poslovnih procesov, predstavlja Oracle Designer/2000. Njegovo strukturoprikazuje slika 10.3. Licence za programsko opremoProgramska oprema po ve ini sodobnih zakonodaj sodi med avtorska dela (Pahor, 2002).Programsko opremo tako lahko primerjamo s knjigo. Ko kupimo knjigo, v resnici kupimosamo »papir« na katerem je natisnjena, ne pa tudi njene vsebine. Vsebino knjige pa š itijozakoni o avtorskih pravicah, ki obi ajno dovoljujejo le branje in posojanje knjige drugimosebam, ne pa kopiranja njene vsebine ali njenega ponovnega izdajanja. Podobno je tudi sprogramsko opremo. Programske opreme tako ne kupimo, ampak kupimo samo licenco, kinam dovoljuje njeno uporabo. Licenca za programsko opremo je torej pogodba med lastnikomprogramske opreme oz. bolje re eno njene izvorne kode in uporabnikom programske opreme.Z licenco, kot pogodbo dveh strank, so dolo ene pravice in dolžnosti tako lastnika kotuporabnika programske opreme z vidika: avtorskega prava, odškodninskega prava, patentnega prava, zaš ite poslovnih skrivnosti, dostopa do omrežnih storitev in izvršljivosti pravic.Avtorsko pravo š iti pravice avtorja programske opreme in uporabniku dovoljuje lekopiranje programske opreme za izdelavo rezervnih kopij. Licenca seveda lahko uporabnikuda ve pravic, kot jih zagotavlja avtorsko pravo.Odškodninsko pravo ureja odškodninsko odgovornost avtorjev programske opreme zaškodo, povzro eno uporabniku s strani programske opreme. Ve ina licenc za programskoopremo, seveda v okviru zakonskih možnosti, zavra a vsako jamstvo za delovanjeprogramske opreme, višino odškodnine pa omejuje s ceno programskega izdelka.Patentno pravo ureja patentne pravice. V nekaterih državah, npr. Združenih državahAmerike, lahko avtorji posameznih algoritmov le-te patentirajo. Licence tako dolo ajo tudipatentne pravice avtorjev programske opreme. V Evropi zaenkrat patenti na programskoopremo še niso zakonsko urejeni (FFII, 2004).Zaš ita poslovnih skrivnosti v licencah za programsko opremo pomeni predvsem prepovedobratnega inženirstva. Nekateri proizvajalci pa v to kategorijo prištevajo tudi razkrivanjepodatkov o u inkovitosti njihovih programov.Tudi pravico dostopa do omrežnih storitev v primeru programov, ki delujejo kot odjemalciomrežnih storitev, se v nekaterih primerih omeji z ustreznim dodatkom v licenci. Tako licenca 18
  27. 27. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeza AOL Instant Messenger 4.0 dolo a, da uporabniki tega programa ne smejo za dostop doAOL-ovih storitev uporabljati odjemalcev drugih proizvajalcev.Izvršljivost v primeru licenc za programsko opremo pomeni, da so pravice, ki izhajajo iz tehlicenc, tudi sodno iztožljive. V ta sklop sodi pravica vra ila programske opreme v zakonskopredpisanem roku, e z njo nismo zadovoljni in vrnitev pla ila.Zgoraj opisana dolo ila licenc se v celoti uporabljajo samo v licencah lastniškega programja,medtem ko se nekatere oblike licenc odpovejo posameznim vrstam zaš ite. Ve ina licenc takone vsebuje dolo ila o patentnih pravicah. Kot bo vidno iz nadaljevanja, se odprto programje inpatenti na programsko opremo celo izklju ujejo.3.1. Razli ne oblike licencGlede na to, da so možnosti za uporabo programske opreme in njene izvorne kode zeloštevilne, so se pojavile razli ne oblike licenc za programsko opremo. Za potrebe te nalogebom licence razdelil na dve skupini: v eni bo odprto programje, v drugi pa zaprto programje.Za odprto programje je zna ilno, da ima uporabnik dostop do izvorne kode programa, medtemko pri zaprtem programju dobi le izvedljivo verzijo programa.Poleg izrazov odprto in zaprto programje se pri delitvi programja glede na tip licenceuporablja še cela množica izrazov, npr. prosto programje, ki ga nekateri ena ijo z odprtimprogramjem. Zmedo najlažje razjasni slika 11, ki prikazuje odnose med posameznimi vrstamiprogramov glede na tip njihove licence. Slika 11: Kategorije prostega in neprostega programja Vir: Chau-Kueia, 2004Izraze, ki nastopajo na tej sliki, bom razjasnil v nadaljevanju, ko bom posebej razdelil odprtein zaprte licence. 19
  28. 28. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme3.1.1. Odprte licenceOdprte licence v splošnem povedano varujejo pravice kogarkoli, ki za kakršenkoli namenkjerkoli uporablja, kopira, spreminja in distribuira (prodaja ali podarja) programsko opremo.V praksi to pomeni, da odprte licence zagotavljajo dostop do izvorne kode programov (Fink,2003). Dostop do izvorne kode programov pa ne zadostuje, da bi nek program ozna ili kotodprt program, ampak morajo biti zato po definiciji organizacije Open Source Initative (OSI)izpolnjeni naslednji pogoji (Fink, 2003): prosto razširjanje, izvorna koda, izpeljana dela, integriteta avtorjeve izvorne kode, nediskriminacija oseb in skupin, nediskriminacija na ina uporabe, razširjanje licence, licenca ne sme biti specifi na za posamezen izdelek, licenca ne sme onesnaževati drugega programja.Prosto razširjanje pomeni, da odprte licence ne morejo prepre evati brezpla nega razširjanjaprogramja. To pomeni, da licenca prepuš a vsakemu posamezniku, ali bo zara unaval stroškerazširjanja ali ne. Ve ina ponudnikov odprtega programja tako zara unava le stroške medija,tiskanih navodil in podpore, posledica esar so nizki stroški odprtega programja.Izvorna koda programa mora biti dostopna. To ne pomeni, da mora biti izvorna koda nujnovklju ena v distribucijo skupaj z izvršljivo datoteko, ampak je lahko na razpolago na nekeminternetnem strežniku. Od tam pa si jo lahko brez pla ila snamemo. Dostopnost do izvornekode je pomembna, ker je na ta na in omogo eno osebam z zadostnim znanjem, da sameodpravijo kakšnega hroš a ali nadgradijo program.Možnost izpeljanih del dovoljuje vsakomur spreminjanje programa in seveda tudi njegovonadaljnje razširjanje.Integriteta avtorjeve izvorne kode omogo a avtorju prvotne kode, da nadzira spremembesvoje kode. Avtor tako lahko zavrne dolo ene spremembe kode v »uradno kodo«. Seveda pase zavrnjene spremembe izvorne kode glede na prej zagotovljeno možnost izpeljanih del ševedno lahko razširjajo, vendar lo eno od prvotne kode. Princip integritete avtorjeve izvornekode tako zagotavlja odgovornost avtorja za svojo kodo in izogibanje situacijam, ko senekoga krivi za napake drugih.Nediskriminacija oseb in skupin pomeni, da lahko vsakdo uporablja programje, ki serazširja z odprtim tipom licence. Odprte programe tako lahko uporabljajo tudi teroristi kottudi konkuren ni razvijalci programske opreme.Nediskriminacija na ina uporabe pa pomeni, da odprta licenca ne more nadzirati aliprepre evati na ina uporabe odprtega programja. Tako podeljevalec licence vanjo ne morepreslikati svojih politi nih, socialnih in kulturnih vrednot, prav tako pa ne more prepre itikomercalizacije programa. 20
  29. 29. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeRazširjanje licence zagotavlja, da je odprta licenca edina licenca, ki jo dajalec licence lahkonaloži. K odprti licenci ni mogo e dodati nobenega drugega dvostranskega dogovora ali šeene licence, kot je npr. patentna licenca. To na elo torej izklju uje odprto programje inprogramske patente.Pravilo, da licenca ne sme biti specifi na za dolo en izdelek, dolo a, da se vsaka odprtalicenca lahko uporabi tudi za druge programe ne samo za tistega, pri katerem je bila primarnouporabljena. Na konkretnem primeru to pomeni, da odprto programje ni omejeno samo nauporabo v operacijskem sistemu Linux, ampak je ve ino odprtega programja na razpolagotudi za druge operacijske sisteme, tudi Windowse.Pravilo, da licenca ne sme onesnaževati drugega programja, pa pomeni, da se licen nipogoji odprtih licenc ne smejo prenašati na druge programe, ki se distribuirajo skupaj z njimi.To pravilo tako opogumlja razvijalce programske opreme, da na istem mediju (npr. CD-ju)razširjajo tako odprte kot lastniške programe.Zgoraj našteta na ela odprtih licenc ne varujejo avtorja temve proces nastajanja odprtegaprogramja (Peterlin, 2001), kar omogo a njegov nadaljnji razvoj.Izraz odprto programje se pogosto zamenjuje z izrazom prosto programje, ki je posebnapodskupina odprtega programja. Definirano pa je z naslednjimi pravicami, ki jih imajouporabniki prostega programja (Walch, 2000): pravica poganjanja programa, za kakršnikoli namen; pravica preu evanja, kako program deluje, in prilagajanja svojim potrebam. Predpogoj za to je dostop do izvirne kode; pravica do razširjanja izvodov, da lahko pomagate svojemu bližnjemu; pravica izboljšati program in javno izdati svoje izboljšave, da pridobi vsa skupnost. Predpogoj za to je dostop do izvirne kode.Definicija prostega programja je delo organizacije Free Software Foundation (FSF), ki jo jeleta 1984 ustanovil Richard Stallman (DiBona, 1999) z namenom razvoja in distribucijeprostega programja po na elu »copyleft«, ki zagotavlja zgoraj naštete pravice uporabnikov.Za zagotavljanje na ela »copyleft« je FSF napisala tudi svojo licenco imenovano GeneralPublic Licence (GPL), ki je najpogosteje uporabljana licenca za odprto programje. Njenavsebina je v prilogi B. Na elo »copyleft« zagotavlja, da se izvorna koda iz prostega programjane more preliti v zaprto programje. Obstajajo pa seveda tudi prosti programi, ki niso zaš itenis »copyleft«, to so tako imenovani programi v javni lasti z izvorno kodo.Zgodovinsko gledano je definicija prostega programja starejša kot definicija odprtegaprogramja, saj je bil pojem odprtega programja lansiran šele po ustanovitvi OSI leta 1998, koso nekateri voditelji gibanja za odprto kodo spoznali, kakšno škodo jim prinaša izraz »prostoprogramje« (Raymond, 2001). Izraz »prost« (v originalu »free«) ima namre v angleškemjeziku dva povsem razli na pomena. Prvi pomen je zastonj, npr: zastonj pivo (»free beer«),drugi pa svoboden, npr. svoboda govora (»free speech«). V primeru prostega programja greseveda za svobodno razširjanje izvorne kode tega programja ne pa za brezpla no razširjanje,kar nakazuje prvi pomen izraza »prost« (»free«). Zmešnjava okrog izraza »prost« in nekatereradikalne ideje organizacije FSF so prepre evale prostemu programju vstop v poslovni svet. Z 21
  30. 30. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeustanovitvijo organizacije OSI in njihovo definicijo odprtega programja so bile ovirepremagane in za el se je znani pohod odprtega programja v poslovne informacijske sisteme.Glede na tip zaš ite odprto programje lahko razdelimo na: nezaš iteno prosto programje (programje v javni lasti z izvorno kodo), prosto programje (programje z licencami, odobrenimi s strani FSF), odprto programje (programje z licencami, odobrenimi s strani OSI).Prikaz odprtih licenc se nahaja v prilogi C. Ve ino odprtega programja je možno prenesti izinternetnih arhivov, kot so Freshmeat, SourceForge in OSDir.com.3.1.2. Zaprte licenceTudi na podro ju zaprtih licenc je podobno kot pri odprtih licencah stanje zelo raznoliko.Mogo e še bolj, saj ni nobenih organizacij, kot sta FSF in OSI, ki bi potrjevale posamezneoblike licenc. Tako lahko zaprto programje glede na tip licence razdelimo na (Robertson,2002): oglaševalno programje, »skrbnostno« programje (careware), komercialno programje, komercialnodemonstracijsko programje, demonstracijsko programje, zastonjsko programje, »dopisni no« programje (cardware) in programje na pokušino.Zgornjo razdelitev uporablja znani internetni arhiv TUCOWS. Na raznih drugih mestih palahko zasledimo še »poštno«, »darilno« in »donacijsko« programje (mailware, giftware,donationware).Oglaševalno programje je programje, ki je za kon nega uporabnika brezpla no. Gre zapopolnoma funkcionalne programe, ki pa so opremljeni z dodatno kodo, ki med delovanjemprograma prikazujejo razna oglasna sporo ila. Ve ina avtorjev ponuja tudi verzije tehprogramov brez oglaševalskih dodatkov, za katere pa je potrebno odšteti nekaj denarja.Primeri razvijalcev oglaševalskega programja so Cydoor, Radiate, Web3000 in Aureate.Tudi za »skrbnostno programje« pla ilo ni potrebno, avtor od vas zahteva, le da za nekajskrbite, da vam ni vseeno in da ne tarnate nad vsako malenkostjo ter s tem pripomorete k svojirasti ali izboljšanju družbe. Idejni o e tega programja je Paul Lutus, najbolj znan tak programpa je njegov urejevalnik spletnih strani Arachnophilia.Komercialno programje je najbolj znana oblika programja. To programje pišejoprogramerske hiše, kot je npr. Microsoft, zato je to programje potrebno pošteno pla ati.Število uporabnikov komercialnega programja je dolo eno s številom kupljenih licenc.Komercialnodemonstracijsko programje je programje, ki ga lahko uporabljamo ledolo eno asovno obdobje, obi ajno 30 dni. Po tem asu program preneha delovati ali paizgubi bistveni del svoje funkcionalnosti. Velike programerske hiše s tem programjemposkušajo uporabnike prepri ati za nakup njihovega programa. 22
  31. 31. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeDemonstracijsko programje ima podobno kot komercialnodemonstracijsko programjenamen uporabnika prepri ati za nakup polne verzije programa. Demonstracijsko programje seod komercialnodemonstracijskega programja razlikuje v tem, da ima nekatere funkcijeprograma onemogo ene, medtem ko je pri slednjem dolo eno asovno obdobje programpopolnoma funkcionalen. Nekateri demonstracijski programi imajo izklju eno samo možnosttiskanja, ve ina pa ima onemogo ene vse bistvene funkcije programa.Zastonjsko programje je, kot že ime pove, zastonj. Uporabnik ga lahko uporablja brezvsakih finan nih obveznosti do avtorja, nima pa dostopa do izvirne kode niti pravice doobratnega inženiringa.»Dopisni no« programje je programje, pri katerem morate avtorju, e uporabljate njegovprogram, poslati dopisnico kot pla ilo za program. Na ta na in avtor ve, koliko ljudi in izkaterih delov sveta uporablja njegov program.Programje na pokušino je programje, ki ga lahko preizkušamo, e je primerno za našepotrebe. e se odlo imo, da ga bomo uporabljali, pa moramo avtorju nakazati znesek, ki jedolo en v licen ni pogodbi. V primeru, da tega ne storimo taki programi po dolo enem asuizgubijo del svoje funkcionalnosti.Avtor »poštnega« programja zahteva, da mu, e uporabljate njegov program, to sporo ite,bodisi po elektronski bodisi po klasi ni pošti.Pri »darilnem« programju morate avtorju poslati darilo, ki je lahko škatla sladkarij, škatlaCD-jev, program ek, ki ste ga sami napisali ali pa kaj drugega.Za »donacijsko« programje je zna ilno, da avtor zahteva, da nakažete nek znesek na ra unkakšne neprofitne organizacije.Vse zgoraj omenjene programe, razen komercialnega programja, ki ga je potrebno pla ati,preden ga za nemo uporabljati, si lahko snamemo iz kakšnega od številnih internetnih arhivovnpr. TUCOWS ali Nonags.Med zaprte licence po definiciji OSI sodijo tudi Microsoftov program deljene kode (sharedsource), ki je Microsoftov odgovor na vse ve jo popularnost odprte kode. Microsoftovedeljene licence namre uporabniku dovoljujejo le ogledovanje odprte kode, prepovedujejo paspreminjanje te kode, kar je v nasprotju z na elom izpeljanih del, ki so pogoj, da je nekalicenca potrjena kot odprta licenca (Miller, 2003).3.2. Razlike med odprtimi in zaprtimi licencamiVse razlike med odprtimi in zaprtimi licencami so posledice položaja izvorne kode v licenci.Zaprte licence, z izjemo Microsoftovih deljenih licenc, ne omogo ajo niti vpogleda v izvornokodo kaj šele njeno spreminjanje, kar omogo ajo odprte licence. Posledica teh razlik so tudiostale razlike, ki jih utijo tako razvijalci kot uporabniki programja, zaš itenega z odprtimilicencami glede na razvijalce oz. uporabnike programja zaš itenega z zaprtimi licencami.3.2.1. Razlike za razvijalceZa razvijalce se z uporabo odprtih licenc namesto zaprtih spremeni celoten poslovni model.Razvijalci z uporabo odprtih licenc izgubijo dobi ek, pridobljen neposredno s prodajo 23
  32. 32. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeprograma uporabniku, ki je zna ilen za zaprte licence. Svoj denar tako zaslužijo na drugena ine (Fink, 2003): s komercialno podporo Linuxu, s podporo in storitvami za odprte programje, s komercialno nadgradnjo odprtega programja, z odprtim programjem pove ajo prodajo strojne opreme, s komercalizacijo odprtega programja prek dvojnega licenciranja, z zmanjševanjem stroškov za vzdrževanje izdelkov z zaklju eno življensko dobo in z ustanovitvijo skupnosti razvijalcev.Komercialna podpora Linuxu je bil prvi poslovni model z uporabo odprtih licenc. Ker jebila instalacija Linuxa na za etku celo za profesionalce pravi izziv, so se pojavile družbe, kiso naredile distribucije Linuxa, ki so bile prijazne za instalacijo, npr. Red Hat, Suse, Calderaitd. Te družbe zaslužijo denar na ve na inov, npr. s prodajo pakiranih izdelkov, CD-jev intiskane dokumentacije, s prodajo podpore in profesionalnih storitev ter z naro ninami, ki zafiksen letni znesek uporabnikom omogo ajo vedno najnovejše verzije programja.Komercialna podpora in storitve za odprto programje delujeta po istem principu kotkomercialna podpora Linuxu, le da se osredoto ata na en sam izdelek, izdan z odprto licenco.Primer za komercialno podporo odprtemu programu je družba MySQL AB, ki nudikomercialno podporo sistemu za upravljanje baz podatkov MySQl.Komercialna nadgradnja odprtega programa pomeni združevanje odprtega in zaprtegaprogramja v neko kompleksnejšo rešitev, ki jo ponudimo kon nemu uporabniku. Primer takerešitve je IBM-ov aplikativni strežnik IBM WebSphere, ki je nadgradnja spletnega strežnika zodprto kodo Apache (McKay, 1998).Pove anje prodaje strojne opreme s pomo jo odprtega programja je mogo e na vena inov. Prvi na in je, da z namestitvijo prostega programja pove ate prodajo ra unalnikov.Npr. Dellovi ra unalniki z nameš enim Linuxom so cenejši od primerljivih ra unalnikov znameš enimi Windowsi (Clark, 1999). Drugi na in je, da s prenosom odprtega programja nadrugo platformo pove ate prodajo te strojne platforme, kar je storil IBM s svojo serijo velikihra unalnikov zSeries (Saran, 2000). Tretji na in pa je, da z izdajo gonilnikov za dodatnostrojno opremo, kot so npr. grafi ne kartice, z odprto licenco izboljšaš delovanje gonilnikov inna njihov ra un pove aš prodajo te strojne opreme. Ta na in je uporabilo podjetje CreativeTechnology za svoje zvo ne kartice Sound Blaster (Newswire, 1999).Komercalizacija odprtega programja prek dvojnega licenciranja pomeni, da izdajate dveverziji istega programa: eno prek neke odprte licence npr. GPL, drugo pa prek zaprte licence.Pri tem je obi ajno, da ima verzija, izdana pod zaprto licenco, nekatere prednosti pred verzijo,izdano z odprto licenco. To pomeni, da je bodisi novejša bodisi ima dodane nekatere funkcije,ki jih odprta verzija nima. Skoraj pravilo je, da verzije z odprtimi licencami zamujajo za nekajmesecev za verzijami z zaprtimi licencami. Kako deluje dvojno licenciranje, prikazuje slika12. Pogoj za izvedbo dvojnega licenciranja je, da ste lastnik vseh avtorskih pravic zaprogramje, ki ga želite zaš ititi z dvojno licenco, nase pa prevzamete vlogo vzdrževalcaodprtih verzij programa. Kot vzdrževalec lahko sprejemate ali zavra ate prispevke k izvorni 24
  33. 33. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemekodi s strani skupnosti. Za sprejem izvorne kode v odprto verzijo programa lahko zahtevateavtorjevo soglasje k vklju itvi njegove kode tudi v zaprto verzijo programa, kar ni v nasprotjuz odprtimi licencami. Slika 12: Model dvojnega licenciranja Izboljšano in s podporo prodano uporabaniku Zaprta Odprta verzija verzija programa programa Prispevek skupnosti Avtorjevo soglasje Vir: Fink, 2003Zaklju ek življenjske dobe izdelka ima za uporabnike tega izdelka lahko zelo neprijetneposledice, ki posledi no lahko privedejo tudi do izgube zaupanja uporabnikov v razvijalca, kiopusti vsako podporo za izdelke na koncu življenjske dobe. Zato ve ina proizvajalcevprogramske opreme še dolgo po izteku življenjske dobe posameznih programov ponujapodporo za te programe, kar jim povzro a veliko stroškov. Zmanjševanje stroškov zavzdrževanje izdelkov z zaklju eno življenjsko dobo je mogo e z izdajo teh izdelkov zodprto licenco. Na ta na in se razvijalec programja znebi stroškov podpore, ki jih prenese naskupnost odprte kode, hkrati pa ohrani ugled pri obstoje ih uporabnikih njihove programskeopreme, saj jo lahko uporabljajo, dokler niso pripravljeni preiti na novejše rešitve. Primer zaizdajo izdelka z zaklju eno življenjsko dobo z odprto licenco je DirectAccess družbe OpusSoftware (Opus, 2000).Ustanovitev skupnosti razvijalcev omogo a programerskim družbam, da za njih razvijaprecej ve ja skupina programerjev, kot jo je neka taka družba zmožna zaposliti in na ta na inzmanjša stroške razvoja. Z naraš anjem popularnosti odprte kode se pove uje tudi številoproizvajalcev programske opreme, ki ustanovijo svojo skupnosti razvijalcev. Edenodmevnejših primerov ustanovitve skupnosti razvijalcev je Novellov projekt Novell(R) Forge(Newswire, 2003).Ve ina komercialnih razvijalcev odprte programske opreme se ne osredoto i le na uporaboene izmed zgoraj opisanih metod za pridobitev svojih prihodkov oz. za zmanjšanje stroškov,ampak ve teh metod združi v okviru svojega poslovnega modela. 25
  34. 34. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sisteme3.2.2. Razlike za uporabnikeRazlike, ki jih opazijo kon ni uporabniki programja, zaš itenega z odprtimi licencami, so(IDA, 2003): nižji stroški, kvaliteta programja, transparentnost, podpora, varnost. eprav so mnenja o tem, ali raba odprtega programja res prinaša uporabnikom nižje stroškegradnje in vzdrževanja informacijskih sistemov, deljena (Stafford, 2003), pa obstajajo številniprimeri, ki dokazujejo znižanje stroškov z uporabo programske opreme, licencirane z odprtimilicencami. Tako je Mehika, ki je vse svoje osnovne in srednje šole opremila z Linuxomnamesto Windowsi, privar evala ve kot 100 milijonov dolarjev (Mrkai , 2001). Slika 13: Dejavniki odlo itve za odprto programjeVir: Berlecon Research, 2002Kvaliteta programja, zaš itenega z odprtimi licencami, je pri programih, ki imajo širokoskupnost razvijalcev in preizkuševalcev, zaradi narave razvoja odprtega programja lahkove ja, kot pri produktih z zaprtimi licencami (Seidel, 2003). Kon ni ocenjevalec kvaliteteposameznega programja pa je seveda trg. Stabilna rast tržnega deleža Linuxa nakazuje, damnoge organizacije verjamejo, da bo s asoma odprto programje ponujalo za njih ustreznejšeinformacijske rešitve (Weber, 2003). 26
  35. 35. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeTransparentnost pomeni, da imate pregled nad delovanjem programa, ker imate možnostvpogleda v izvorno kodo, esar pri zaprtih licencah ni. Dostop do izvorne kode vam tudiomogo a, da e vam kakšna funkcionalnost programa ni vše , lahko najamete programerja, kibo program prikrojil vašim potrebam.Podpora je pri programski opremi z zaprtimi licencami omejena zgolj na razvijalca. Priodprtem programju pa je izbor ponudnikov podpore za posamezen program precej ve ji, sajlahko vsakdo nudi podporo odprtemu programju. Najbolj o itna razlika glede na podporoprogramja z zaprtimi licencami pa je hitrost odpravljanja ugotovljenih napak v programu.Tako ni redko, da se rešitev posameznih »hroš ev« pojavi na internetu že uro ali dve ponjihovi objavi (Mrkai , 2001).Na prvi pogled se zdi, da varnost odprte programske opreme ne more biti tako visoka kot prizaprti programski opremi, ker ima vsakdo vpogled v izvorno kodo in lahko izkoristi njenepomanjkljivosti. Vendar pri odprtem programju deluje na elo »ve o i, ve vidi«, kar pomeni, e si dovolj ljudi ogledala izvorno kodo, se lahko odkrije vsaka nevarnost, in nato tudiodpravi. To pa pomeni ve jo ve jo varnost, navkljub prostemu dostopu do odprte kode. Vobdobju od aprila 2000 do septembra 2002 naj bi tako uspelo 63 % napadov na spletnestrežnike pod Windowsi in samo 18 % na spletne strežnike pod Linuxom (Serrão, 2002).Kolikšen pomen posameznim razlikam med odprto in zaprto kodo pripisujejo uporabniki priodlo itvi za strežniške operacijske sisteme, prikazuje slika 13, ki je vzeta iz raziskave»Free/Libre and Open Source Software: Survey and Study«, ki sta jo za EC opravila»International Institute of Infonomics« z univerze v Maastrichtu na Nizozemskem in družba»Berlecon Research« iz Berlina (Wichmann, 2002). Iz grafa na sliki 13 je vidno, danajpomembnejša prednost, ki jo prinašajo odprte licence, niso nižji stroški, ampak predvsemve ja stabilnost in boljši nadzor dostopa kot pri programju z zaprtimi licencami.3.3. Zgodovinski pregledKoncept prostega programja ni nov, sega namre v same za etke informacijske tehnologije. Všestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili veliki ra unalniki lociranive inoma le po univerzah (npr. v laboratoriju za umetno inteligenco na MIT in nakalifornijski univerzi v Berkeleyu) ter v raziskovalnih centrih velikih družb (npr. vlaboratorijih družb Bell in Xerox), so bili ra unalniki predvsem raziskovalno orodje. Prostorazširjanje izvorne kode programov se je zdelo samoumevno, saj je bilo razumljeno kot delizmenjave raziskovalnih izkušenj (Weber, 2000).Z rastjo števila proizvajalcev razli ne, med seboj nezdružljive strojne opreme, se je pojavilproblem prilagajanja in ponovnega prevajanja programov na razli nih strojnih platformah.Raziskovalci v Bellovih laboratorijih so se zato osredoto ili na razvoj operacijskega sistemaUNIX, ki bi tekel na razli ni strojni opremi, ter programskega jezika C, ki bi omogo al prostoprenosljivost izvorne kode med UNIX-i na razli nih strojnih osnovah. Ker zaradi zakonskoreguliranega monopola družba AT&T, katere del so bili Bellovi laboratoriji, ni smelakomercialno delovati na podro ju ra unalništva, je dostop do izvorne kode za UNIXomogo ila univerzam in ostalim, za katere je verjela, da jim lahko pomagajo izboljšati 27
  36. 36. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeizvorno kodo. Na podlagi te kode je leta 1978 nastala BSD (Berkeley Software Distribution)distribucija UNIX-a.V okolju velikih ra unalnikov je bila kultura prostega razširjanja izvorne kode, zaš itene zavtorskim pravom, splošno razširjena. Sistemski operaterji so te programe poganjali, odkrivalinjihove napake, jih popravljali in popravljeno izvorno kodo pošiljali prvotnim avtorjem, ki sojo nato vklju ili v novejše izdaje svojega programa. Avtorsko pravo temu ni nasprotovalo, sajse programi niso obravnavali kot generator dobi ka ampak le kot dodatek za pospeševanjeprodaje strojne opreme. IBM se je v šestdesetih letih držal na ela »podari dobre programe, paboš lahko prodajal oz. dajal v najem ra unalnike«. Izvorna koda operacijskega sistema zaIBM-ove velike ra unalnike iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je tako še vedno dostopnaprek interneta (CBT, 2004).Logika odprtega programja je postala vprašljiva po letu 1969, ko je ameriško ministrstvo zapravo (US Department of Justice) za elo protimonopolni postopek proti IBM-u. IBM je nao itke o izkoriš anju svojega tržnega deleža na podro ju strojne opreme odgovoril z lo itvijosvojih rešitev od strojne opreme in za el lo eno prodajati programsko opremo (DeLamarter,1987). Dokon no pa je prvotno idejo prostega programja kon al Bill Gates s svojimznamenitim pismom »An Open Letter to Hobbyists« februarja 1976, v katerem je postaviltezo, da je avtor programa njegov edini lastnik in zato tudi edini, ki lahko dolo a pravilanjegove uporabe (Goode, 2000). Ta sprememba v na inu razmišljanja in razvoj osebnihra unalnikov je privedla do sodobne lastniške programerske industrije. V skladu s trendom jebila tako tudi odlo itev družbe AT&T, ki po razbitju na dva dela leta 1984, ni imela vepravnih ovir, da za ne prodajati licence za UNIX in zapre njegovo kodo.Ve ina programerjev je sprejela novo logiko, ostala pa je peš ica zagnancev, ki so še vednoželeli razširjati izvorno kodo. Težave z gonilnikom za Xeroxov laserski tiskalnik so napeljaleprogramerja Richarda Stallmana z univerze MIT, da je za el projekt GNU (Williams, 2002).Za izpeljavo projekta GNU ( rekurzivna kratica za »GNUs not Unix«) je leta 1984 ustanovilorganizacijo FSF (Free Software Foundation). Cilj organizacije FSF je razvijanje inrazširjanje proste programske opreme, cilj projekta GNU pa je bil napisati operacijski sistem zvsemi pripadajo imi orodji pod licenco GPL, ki zagotavlja zaš ito avtorja programa po na elu»copyleft«. Zaš ita »copyleft« omogo a uporabnikom izvajanje, kopiranje in spreminjanjeprograma (njegove izvorne kode) in razširjanje spremenjenih verzij programa, ne dovoljuje pajim dodajanja dodatnih omejitev spremenjenim programom. To dolo ilo licence GPL je znanokot virusna klavzula GPL, ki zahteva, da mora biti vsaka sprememba programa, zaš itenega zGPL, tudi izdana pod to licenco, kar prepre uje prelivanje izvirne kode prostega programja vzaprto programje (Weber, 2000). Projektu GNU je uspelo do konca osemdesetih let prejšnjegastoletja razviti množico prostega programja za UNIX operacijske sisteme, med drugimi tudiprogramerski urejevalnik Emacs ter prevajalnik za programski jezik C (GCC) inrazhroš evalnik (GDB). Zataknilo pa se je pri jedru operacijskega sistema, imenovanemHurd, ki še danes ni razvit do te mere, da bi bil uporaben v produkcijske namene.Na mesto Hurda pa je finski študent Linus Torvalds leta 1991 za el razvijati svoj UNIXkompatibilen operacijski sistem, kasneje poimenovan Linux. Prva razli ica Linuxa, to jerazli ica 0.02, je bila objavljena 5. oktobra 1991 (Welsh, 1999). Ta razli ica Linuxa je 28
  37. 37. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeomogo ala samo poganjanje ukazne lupine BASH in prevajalnika GCC ter ni esar drugega.Vendar je bilo to dovolj, da so številni razvijalci s pomo jo interneta za eli hiter razvojLinuxa, ki ga prikazuje slika 14. Slika 14: Rast števila vrstic kode (LOC) jedra operacijskega sistema LinuxVir: Godfrey, 2004.Razvoj Linuxa je potekal isto asno z vse ve jim utrjevanjem Microsoftovega tržnega deležana podro ju operacijskih sistemov, uporabniških in internetnih programov. Microsoft je pozaslugi svoje izredne tržne politike postal uspešna družba. Vendar je kljub temu, da je imelzaposleno armado vrhunskih programerjev, ki so se trudili po svojih najboljših mo eh, na trgpošiljal nerodne izdelke polne hroš ev, ki so povrh vsega prekora evali svoj prora un inpredvidene roke (Weber, 2000). Microsoftov uspeh je navkljub slabemu programju posledicanaglega razvoja osebnih ra unalnikov in s tem velikega števila novih tehnološkonerazgledanih uporabnikov. Ti se niso zavedali, da lahko pri akujejo ve , kajti niso poznalistandardov zanesljivosti, u inkovitosti in funkcionalnosti, vzpostavljenih pri programskiopremi velikih ra unalnikov. Slaba kvaliteta programja in Microsoftova arogantna poslovnapolitika, ki je požrla ve ino konkurence, je številne razvijalce programske opreme pripravilado tega, da so za eli svoj kos kruha iskati prek odprtega programja.V tem asu je najve jo oviro hitrejšemu razvoju odprtega programja in njegovemu vstopu vposlovni svet predstavljala virusna klavzula, vklju ena v na elo »copyleft«, ki je prepre evalakomercializacijo prostega programja. Spremembo je prinesla predstavitev definicije »odprtegaprogramja« (»Open Source Definition«) kot ustanovitvenega dokumenta organizacije OSI(Open Source Initative). Definicija »odprtega programja« je nadgradila definicijo »prostegaprogramja«, tako da ni ve zahtevala razširjanje spremenjenega programja pod istimi pogoji,kot je bilo prvotno programje, ampak ga je le dovoljevala. Primer odprte licence, ki dovoljujeizdajanje spremenjenih verzij pod drugimi pogoji, tudi pretvorbo v komercialen izdelek, jeNetscapova licenca Mozilla Public License ali krajše MPL. Za razliko od FSF in njenegavoditelja Richarda Stallmana, ki so mu svoboda, skupnost in dolo eni principi pomembnejši 29
  38. 38. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemeod kvalitete programja, zaradi esar ju mnogi povezujejo s komunisti no ideologijo, pa je zaOSI pomembna samo tehni na dovršenost programja. Iniciativa OSI je poudarjala ekonomskokonkuren nost odprte kode, s imer je direktno nagovorila poslovni svet.Odgovor poslovnega sveta je bil neposreden in hiter. Družba Netscape je že januarja 1998,potem ko je na podro ju spletnih brskalnikov izgubila bitko z Microsoftom, objavila, da boizdala izvorno kodo svojega brskalnika. Že poleti istega leta sta dva velika proizvajalcasistemov za upravljanje podatkov Oracle in Informix napovedala prenos svojih izdelkov tudina operacijski sistem Linux, jeseni pa sta podobni najavi objavila še dve veliki programerskihiši SAP in Sybase. Na stežaj pa je vrata v poslovne informacijske sisteme odprtemuprogramju odprl IBM, in sicer v za etku 1999, ko se je za el podpirati prenos Linuxa na svojoserijo velikih ra unalnikov (Berinato, 1999). Odprta koda pa je svojo ekonomsko logikoza ela razkazovati tudi z rastjo vrednosti delnic družbe Red Hat, vodilnega komercialnegaponudnika operacijskega sistema Linux (Brown, 1999). Najve ji uspeh odprtega programja papredstavlja skoraj 70 %-ni tržni delež spletnega strežnika Apache, ki je s svojo kvalitetopovsem povozil komercialno konkurenco, vklju no z Microsoftom.Microsoft se je že zelo zgodaj za el zavedati nevarnosti, ki jo njegovemu monopolnemupoložaju znotraj industrije programske opreme predstavlja odprto programje (Webb, 1998). Vsvojem internem dokumentu iz poletja 1998, ki je pricurljal v javnost, in je znan pod nazivom»Halloween Memo«, Microsoft ugotavlja, da pravi paralelizem in prosta izmenjava idejznotraj odprtega programja prinašata prednosti, ki jih znotraj njihovega obstoje egalicen nega modela ni mogo e dose i (Valloppillil, 1998). Microsoft se zaveda, da s tržnologiko ne more premagati odprtega programja, kot je to storil s komercialno konkurenco. Zatoto poskuša storiti z vsiljevanjem zakonodaje po njegovi meri, med uporabnike odprtegaprogramja pa seje dvome, negotovost in strah. Vse skupaj pa opravi uje s svojimpojmovanjem zaš ite avtorskih pravic. Primer vsiljevanja zakonodaje po meri Microsofta jepatentna zakonodaja za programsko opremo, ki je bila že sprejeta v Združenih državahAmerike, v Evropski uniji pa o njej še potekajo žol ne razprave (Broersma, 2003B). Patentnazaš ita programske opreme je direktna voda na mlin velikih programerskih hiš, kot je npr.Microsoft, saj si majhni razvijalci programja ne bodo mogli privoš iti pla evanja patentnihpravic za tako absurdne patente, kot je npr. navigacija znotraj spletnega mesta (Broersma,2003A in Goodwins, 2003). Primer sejanja dvomov, negotovosti in strahu pa je poteza družbeSCO (Santa Cruz Operations), ki ima licen ne pravice za SCO UNIX, ko je po podpisupogodbe z Microsoftom, ki jo je rešila zanesljivega konca, vložila tožbo proti IBM-u innapovedala licenciranje Linuxa. SCO trdi, da naj bi IBM del njene kode prelil v Linux in zatood vseh uporabnikov Linuxa zahteva pla evanje licen nih dajatev (LaMonica, 2003).4. Primerjava odprtega in zaprtega programja po posameznih skupinah programske opremePrimerjava odprtega in zaprtega programja, ki sledi, je glede na nekatere prednosti odprtegaprogramja, prikazane v poglavju o licencah za programsko opremo, narejena s ciljemugotoviti, kateri programski produkti odprtega programja bi v poslovnih informacijskih 30
  39. 39. Primerjava odprtega in zaprtega programja za poslovne informacijske sistemesistemih lahko nadomestili obstoje e lastniške produkte. Skupine programja, znotraj katerih jenarejena primerjava posameznih programskih izdelkov, so oblikovane na podlagi klasifikacijeprogramja v poglavju o programski opremi. Za vsako skupino programske opreme so najprejugotovljeni trenutno prevladujo i programski produkti. e gre za lastniške produkte, so spomo jo interneta poiskani morebitni alternativni produkti odprtega programja, ki bi zdajšnjeprevladujo e lastniške produkte lahko nadomestili. V primeru, da taki produkti obstajajo, soprimerjalno opisane še morebitne prednosti in slabosti enih in drugih.4.1. Urejevalniki besedilTržiš e urejevalnikov besedil se je za elo razvijati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, inje bilo na za etku zelo živahno, kar prikazuje slika 15. Na njej je prikazano gibanje tržnihdeležev posameznih urejevalnikov besedil v obdobju od 1986 do 1997. Slika 15: Tržni deleži posameznih urejevalnikov besedil v letih od 1986 do 1997Vir: Liebowitz, 2004Iz slike 15 je razvidno, kako je Microsoft z Wordom svoj tržni delež na podro juurejevalnikov besedil neprestano ve al, in sicer iz 18 % v letu 1989, do magi nih 90 % v letu1996 (Calvin, 2004). Stanje iz leta 1997 se je ohranilo do današnjih dni, ko je tržni deležMicrosoftovega Worda še vedno nad 90 %.Na podro ju odprtega programja pa je stvar bolj zanimiva, saj obstaja cela kopicaurejevalnikov besedil. Med pomembnejše sodijo AbiWord, Kword, Openoffice.org Writer,Texmacs in Lyx. Za poslovno rabo je najprimernejši Openoffice.org Writer, ki je odprtaverzija Sunovega Star Writerja. Writer je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja za elarazvijati nemška družba Star Division. Zaradi Microsoftovega monopola je družba StarDivision zašla v finan ne težave, ki so vodile do njene prodaje družbi Sun Microsystems leta1999. Sun je z nakupom pridobil tudi vse lastniške pravice na izvorno kodo za Staroveizdelke. Z namenom razbiti Microsoftov monopol na podro ju pisarniškega programja jeizvirno kodo Writerja in drugih izdelkov iz družine Star Office odprl za javnost (Becker, 31

×