Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti               1
                              ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti                  2
                           ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti                                               ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti             pano [ 4 ]                        ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti          5
                                   ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti   pano [   6
                                 ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti                         pano [7   ]           ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti                                               ...
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti                 pano [9     ]                 ...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe - izzivi in priložnosti

1,316 views

Published on

Podnebne spremembe so znanstveno dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da se podnebje spreminja hitreje od pricakovanj in da so posledice hujše od predvidevanj. Prizadele bodo vse države, najhuje verjetno ravno najbolj revne in zato najbolj ranljive. Slovenija je del sveta in zato tudi nam posledice ne bodo prizanesle. V tem trenutku najboljša priložnost cloveštva je sprejem novega global-nega podnebnega dogovora. Z aktivno držo jo lahko Slovenija izkoristi že decembra 2009 na konferenci Združenih narodov v Kopenhagnu.

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,316
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
107
Actions
Shares
0
Downloads
16
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe - izzivi in priložnosti

  1. 1. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 1 uvodni pano [ ] Ljubljana, december 2009 Organizator/Organiser Republika Slovenija Služba Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe / The Republic of Slovenia Government Office of the Republic of Slovenia of Climate Changes Idejna zasnova, realizacija in izvedba razstave/Outline scheme and realisation Okoljski center, klub za uveljavljanje trajnostnega razvoja Environmental Centre, club for the establishment of sustainable development Oblikovanje/Design Lukatarina, oblikovalski studio Lukatarina, design studio Obdelava besedil/Text processing Rdeci oblak, razvoj vsebin za komunikacijo Rdeči oblak, development of communication contents December 2009 How far can Slovenia reach? Climate changes: challenges and opportunities Podnebne spremembe so znanstveno Climate changes are a scientifically dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da proven fact. According to the se podnebje spreminja hitreje od monitoring, our climate is changing pričakovanj in da so posledice hujše more rapidly than expected and the od predvidevanj. Prizadele bodo vse effects are much more serious than it države, najhuje verjetno ravno najbolj has been anticipated. The effects are revne in zato najbolj ranljive. to be felt by all countries, of which those poorest and therefore most Slovenija je del sveta in zato tudi nam vulnerable are likely to suffer most. posledice ne bodo prizanesle. Slovenia is part of the world and will V tem trenutku najboljša priložnost therefore not be spared in sharing the človeštva je sprejem novega global- consequences. nega podnebnega dogovora. Z aktivno držo jo lahko Slovenija izkoristi že At the moment, the best opportunity decembra 2009 na konferenci for mankind is to adopt the new global Združenih narodov v Kopenhagnu. climate agreement. By taking an active kamseže stance, Slovenia could seize this opportunity already in December 2009 at the United Nations conference in Kopenhagen. Do Slovenija ? Podnebne spremembe —izzivi in priložnosti
  2. 2. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 2 pano [ ] Ljubljana, december 2009 Povezava koncentracij TGP s temperaturo ozračja Vir: Revija Science 600 ppmv .............................................................. čez 45 let ob nadaljevanju energetskih trendov 387 ppmv .............................................................. 600 ppmv danes 500 ppmv 280 ppmv .............................................................. 400 ppmv ob začetku industrijske revolucije koncentracije CO₂ [ppmv delcev na milijon] 300 ppmv 280 ppmv 240 ppmv 200 ppmv 15°C 160 ppmv 7°C temperature [°C] Homo sapiens industrijska revolucija 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 LETA v preteklost Zdaj že nekaj časa vemo: koncentracija CO₂ v ozračju in Spremembe temperatur in koncentracije CO₂ povprečna globalna temperatura sta soodvisni. Razmerje je 1.0°C zapleteno, a je njegov najpomembnejši učinek vendarle zelo jasen: več CO₂ v ozračju pomeni višjo globalno temperaturo. 0.8°C temperature kopnega 0.6°C 380 ppmv V zadnjih 650.000 letih koncentracija CO₂ v atmosferi ni nikoli presegla 0.4°C vrednosti 300 delcev na milijon, danes jih dosega 387. Temu trendu temperature oceanov neizprosno sledi tudi temperatura: v zadnjih 100 letih se je na globalni 0.2°C 360 ppmv ravni povišala za 0,74 °C, in če bomo vztrajali pri obstoječem načinu 0°C življenja, se lahko do konca stoletja povprečna globalna temperatura -0.2°C 340 ppmv dvigne tudi za 6 °C. koncentracije CO₂ -0.4°C Pomembno je tudi vedeti, da se Slovenija segreva dvakrat -0.6°C 320 ppmv hitreje od svetovnega povprečja. 1960 1970 1980 1990 2000 2010 LETO Odstopanje temperature kopnega in oceanov v obdobju 1880– Rast koncentracije ogljikovega dioksida na observatoriju Mauna 2008 glede na referenčno obdobje 1951–1980. Neprekinjeni črti Loa na Havajih od začetka sistematičnih meritev l. 1958. Sezon- predstavljata drseči petletni povprečji. S slike je razvidno hitrejše sko nihanje je odraz sezonskega cikla biomase v vsrkavanju in segrevanje kopnega in večje medletno nihanje. oddajanju ogljikovega dioksida na severni polobli. Vir: NASA GISS (Goddard Institut za vesoljske študije) Vir: Scripps Institut za oceanografijo, NOAA/ESRL (Ameriška Na- cionalna uprava za oceane in ozračje/Laboratorij za raziskave zemeljskega sistema), oktober 2009 velik mora Kako ? biti problem, odzovemo da se nanj
  3. 3. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [3 ] Ljubljana, december 2009 Emisije CO₂ ekv na prebivalca (leto 2007) Na svetu je toliko ljudi, da nosilna sposo- Vir: http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=3&variable_ID=466&action=select_countries t CO₂ ekv na prebivalca bnost planeta dopušča največ 2 toni izpus- tov CO₂ na prebivalca. Ker ima vsak od nas 23,60 24 enako pravico do atmosfere, bomo v indu- 20 strializiranih državah morali bistveno 15,51 16 zmanjšati izpuste. Danes industrializirane 10,29 10,31 10,78 12 države namreč h globalnemu segrevanju 8 3,07 1,08 0,77 prispevamo levjih 80 odstotkov. Kot države, 4,52 Svetovno povprečje 2 Podnebno ravnotežje ki smo v veliki meri povzročile problem, ZDA Rusija EU Slovenija Japonska Kitajska Afrika Indija nosimo odgovornost za njegovo reševanje. Viri izpustov toplogrednih plinov Sloveniji SEKTOR KONČNA RABA TOPLOGREDNI PLIN Cestni promet 25,4% Promet 26,9% Letalski promet 0,5% Železnice 0,5% Pomorski promet 0,8% Izgube v transformacijah in pri prenosu 2,3% Gospodinjstva 12,2% Električna energija 31,7% Ogljikov dioksid (CO₂) 82,1% in toplota Storitveni sektor 7,3% Ostalo zgorevanje goriv 3,0% Proizvodnja železa in jekla 2,7% Proizvodnja aluminija 4,9% Proizvodnja strojev in naprav 1,0% Proizvodnja papirja in celuloze 3,1% Ostalo zgorevanje 9,4% Proizvodnja hrane 1,3% Proizvodnja kemikalij 2,8% Proizvodnja cementa in apna 5,5% Industrijski procesi 6,0% Ostala industrija in gradbeništvo 9,7% Predelovalne dejavnosti 10,5% in gradbeništvo Rudarjenje 2,3% Ubežne emisije v energetiki 2,2% Raba energije v kmetijstvu Kmetijska zemljišča 1,1% 3,6% Metan (CH₄) 10,20% Kmetijstvo 9,9% Živina in ravnanje z gnojem 6,3% Odlaganje odpadkov 2,2% Didušikov oksid (N₂O) 6,20% Odpadki 3,3% Odpadne vode in ostali odpadki 1,1% F plini (HFC-ji, PFC-ji, SF₆) 1,10% Podatki: Center za energetsko učinkovitost - Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, www.ijs.si Človek povzroča izpuste toplogrednih plinov predvsem s sežiganjem fosilnih goriv, z industrijskimi procesi, s kmetijstvom in z uničevanjem gozdov. Največja povzročitelja izpustov v Sloveniji sta proizvodnja električne energije in toplote ter promet, v končni rabi pa industrija. Prav v prometu pri nas emisije najhitreje naraščajo, saj so se glede na leto 1986 povečale kar za 169 odstotkov. smo Ali lahko z zadovoljni potjo umazano do uspeha ?
  4. 4. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [ 4 ] Ljubljana, december 2009 Pregled posledic globalnega segrevanja Stopinje segrevanja veljajo za svetovno povprečje glede na predindustrijsko obdobje. 6°C izginotje večine morskega življenja ljudje živijo le še na visokogorskih in polarnih območjih število prebivalstva se dramatično zniža izginotje do 90 % vrst 5°C najvišje temperature v zadnjih 50 milijonih letih arktična območja so brez ledu zaradi naraščanja morske gladine so obmorska mesta po vsem svetu zapuščena 4°C sproščanje ogromnih količin metana zaradi taljenja permafrosta večina območij južne Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda neprimernih za življenje gorski ledeniki v Andih, Alpah in Skalnem gorovju izginejo 3°C topljenje snega in ledu v gorskih verigah po vsem svetu poplavljanje nižje ležečih mest ogrožena globalna proizvodnja hrane 2°C vsakoletni poletni vročinski valovi resna ogroženost amazonskega deževnega gozda Države in vlade ukrepajo prepočasi, čeprav 1°C so posledice podnebnih sprememb z izginotje arktičnega morskega ledu, vsakim dnem bolj dramatične. Trenutno smrt večine koral nas tudi najbolj ambiciozne zaveze vlad iz- upad morske biotske raznovrstnosti širjenje suš skozi subtropska območja postavljajo velikemu tveganju – 30-odstot- no zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zagovarja EU, nam 0°C pušča le 50 odstotkov možnosti, da se bomo izognili najbolj katastrofalnim učinkom podnebnih sprememb. Trenutno sprejete podnebne politike bodo omogočile nadaljnje naraščanje emisij top- logrednih plinov, zato lahko pričakujemo naraščanje povprečne globalne tempera- Primerjava Triglavskega ledenika (pogled iz Begunjskega vrha) iz leta 1924 (levo) in 2007 (desno). Foto: Josip Kunaver, arhiv GIAM ZRC SAZU ture za okoli 0,2 °C na desetletje. Tako po- manjkanje volje za ukrepanje se lahko ob ambiciozni in z ogljičnimi izpusti podprti gospodarski rasti sešteje v situacijo, ko bo globalno segrevanje ob koncu stoletja Bo doseglo do 6° C. Konec stoletja lahko v tem primeru začnemo opisovati kot konec Vir: Lynas, M., 6°C Naša prihodnost na toplejšem planetu, založba Modrijan, Ljubljana 2008 sveta, kakršnega poznamo. stoletja konec konec sveta ?
  5. 5. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 5 pano [ ] Ljubljana, december 2009 december Kopenhagenski podnebni dogovor Pogoj za uspešnost dogovora so ambiciozni cilji zmanjšanja izpustov indus- trializiranih držav in zadostna ter predvidljiva finančna podpora za podnebno ukrepanje v državah v razvoju, od tega so odvisni prispevki držav v razvoju. Čeprav se je Slovenija v Kjotu obvezala, da bo emisije top- Prispevek držav logrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v v razvoju povprečju zmanjšala za 8 odstotkov, zaveze verjetno ne bo Obveznosti uresničila. V Kopenhagen odhaja s predlogom za 30-odstotno financiranja zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zago- Cilji zmanjšanja emisij varja Evropska unija. industrializiranih držav ocena december Sprejem dogovora podpisnic konvencije v Poznanju, da bodo v Kopenhagnu dosegle splošen mednarodni dogovor. . december Sprejem Balijskega akcijskega načrta, katerega cilj je celovit globalni sporazum. . . februar Začetek veljavnosti Kjotskega protokola. "Slovenija je mednarodni protokol o . zniževanju emisij ratificirala leta 2002 in s tem v Kjotu tudi prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na izhodiščne emisije v letu 1986. Vse kaže, da z lastnimi ukrepi ciljev ne bomo dosegli." november Sprejetje Marakeških dogovorov, ki podrobno določajo izvajanje Kjotskega protokola. . december Sprejetje in začetek mednarodnih pogajanj o pravilih izvajanja Kjotskega protokola. . . marec Okvirna konvencija začne veljati, začno se pogajanja o določitvi merljivih zmanjšanj emisij držav pogodbenic. . maj Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) napove končni cilj: ustalitev koncentracije toplogred- nih plinov (TGP) v ozračju na ravni, ki bo preprečevala nevaren . človekov vpliv na podnebni sistem. Kajsmo EMISIJE TGP v Sloveniji 5.000 10.000 15.000 20.000 v enem letu [kt CO₂ ekv] vse Vir: ARSO obljubili nismo pa ? naredili
  6. 6. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [ 6 ] Ljubljana, december 2009 Koristi politike podnebnih sprememb Nova delovna Manjši uvoz Večji nacionalni mesta fosilnih goriv dohodek Manjša nacionalna zunanja zadolženost Razvite družbe ne odlašajo. Strategija Najbolj napredne države na svetu se na Velike Britanije napoveduje, da bo pri njih trojni problem – gospodarsko, energetsko do leta 2020 uresničevanje prehoda v in podnebno krizo – odzivajo z usmer- nizkoogljično družbo za 34 odstotkov janjem gospodarstev v nizkoogljično zmanjšalo izpuste, a tudi ustvarilo 1,2 ekonomijo. Več kot 480 milijard dolarjev milijona zelenih delovnih mest. Kar oziroma skoraj 15 odstotkov sredstev za 7 milijonov družinskih hiš bo energetsko oživljanje gospodarstev v obliki davčnih prenovljenih, a tudi uvoz plina bo za spodbud, kreditov in dodatnega investiranja polovico manjši. lahko tako kategoriziramo kot »zelenih«. Vir: UMAR Ste ustrašili se izziva opazite ali tudi priložnosti ?
  7. 7. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [7 ] Ljubljana, december 2009 Operativni plan zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Predvideni so tudi nekateri horizontalni ukrepi, kot so sistem trgovanja je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2006 in prenovila leta 2009. s pravicami do izpustov, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z iz- Nekateri ukrepi so se izkazali za uspešne, drugi ne. Za doseganje ciljev pusti CO₂, dodatno izobraževanje in ozaveščanje, tehnološki razvoj podnebno energetskega svežnja Evropske unije in predvidenega oziroma raziskave ter davki, takse in regulirane cene za energijo. dogovora v Kopenhagnu bo po letu 2012 potreben večji učinek dosedanjih in dodatnih ukrepov. Proizvodnja električne energije EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 8.000 7.000 in toplote 6.000 indikativni cilj na 5.000 Dejanski potek emisij 4.000 podlagi Operativnega Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote 3.000 programa zmanjševanja Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije 2.000 emisij toplogrednih Povečanje proizvodnje el. energije iz OVE (obnovljivih virov energije) 1.000 plinov (OP TGP) Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote (v sistemih daljinskega ogrevanja) 0 Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS) Industrija 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] in gradbeništvo 4.000 3.500 3.000 2.500 Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije 2.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj na podlagi 1.500 Izboljšanje intenzivnosi energetske rabe goriv OP TGP 1.000 Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS) 500 0 Promet 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 8.000 7.000 ocena za leto 2008 6.000 5.000 4.000 Spodbujanje javnega potniškega prometa 3.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj Zmanjševanje izpustov osebnih vozil 2.000 na podlagi Povečanje deleža železnic v tovornem prometu 1.000 OP TGP Povečanje deleža biogoriv 0 Široka raba 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 Dejanski potek emisij indikativni cilj Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote 1.500 na podlagi Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju 1.000 OP TGP Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov 500 Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote 0 Industrijski procesi Energetsko označevanje in minimalni standardi 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 1.600 1.400 1.200 1.000 Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih 800 Dejanski potek emisij indikativni cilj naprav in odstranevanja hladiva iz odsluženih naprav ter avtomobilov 600 na podlagi OP TGP CO₂ Trgovanje s pravicami do TGP 400 200 0 Odpadki 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 800 700 600 Dejanski potek emisij indikativni cilj 500 na podlagi Zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov 400 OP TGP 300 200 100 0 Kmetijstvo 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv] 4.200 2.800 Dejanski potek emisij 2.400 2.000 1.600 indikativni cilj Racionalno gojenje kmetijskih rastlin 1.200 na podlagi Pašna reja govedi 800 OP TGP Anaerobni digestorji Kaj lahko 400 Povečanje učinkovitosti reje živali 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 LETO Vir: OP TGP naredimo, kaj lahko spremenimo ?
  8. 8. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti 8 pano [ ] Ljubljana, december 2009 Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov Slovenije in so Gozdovi lahko v podnebni bitki odigrajo pomembno izredno naravno bogastvo: les je edina surovina, ki jo vlogo – na eni strani lahko s krepitvijo lesne zaloge imamo v izobilju. Gozdovi so ob tem ponor ogljikovega izboljšamo vezavo ogljika v gozdnih ekosistemih, po dioksida, les pa je tudi idealen nizkoogljični material, 0,7t O₂ drugi pa lahko z lesnimi proizvodi in gorivom katerega obdelava in predelava lahko pripomore h gos- začnemo nadomeščati fosilna goriva. podarskemu razvoju. Ko sintetične materiale nado- 1 m3 rasti mestimo z lesom, privarčujemo veliko emisij CO₂. V Slovenskih gozdovih je o ₂ preko krepitve lesne zaloge C Gozdovi možno vezati še 15,8 Mt 1 t CO₂ do optimalne lesne zaloge 330 m3/ha, ki bi Kubični meter drevesa s lahko bila dosežena leta procesom fotosinteze veže 2040. Po tem je zaradi 1 t CO₂, sprosti pa 0,7 t kisika. ohranjanja vitalnosti in drugih funkcij gozdov smiselno sekati ves letni prirastek in z lesnimi proiz- vodi in gorivom nadomeš- čati fosilna goriva. Uporaba energije lesa »… ukrepi naj bodo takšni, da bo Izrabljene lesne izdelke na na eni strani izboljšana vezava Les koncu lahko pokurimo in iz njih pridobimo še energijo. ogljika v gozdnih ekosistemih na drugi pa naj se izboljša raba lesnih izdelkov zlasti za dolgotrajnejše namene.« (Aleksander Golob) DI OIZVO KU A AV I PR RJ RJ U AV K SN A LE KU KURJAVA RJA VA Lesna V primerjavi z ostalimi predelovalna materiali, katerih proizvod- Gospodinjstvo, Lesni izdelki v obdobju upo- industrija nja povzroča emisije CO₂, uporaba lesa v gradnji les skladišči CO₂ . rabe še nadalje skladiščijo in drugi leseni izdelki CO₂ in tako dodatno prispe- vajo k znižanju koncentracij Neto emisija oz. absorpcija CO₂ na m³ materiala CO₂ v ozračju. Kubični meter lesa veže 1,1 tono CO₂. PVC železo Emisije CO₂ pri gradnji hiš iz različnih materialov reciklirano železo Razlika v emisijah aluminij CO₂ pri gradnji lesene opeka Lesena hiša in betonsko-železne siporeks Hiša iz betona in železa hiše je 370 kg/m3. žagan les kg CO₂ /m3 0 100 200 300 400 kg CO₂/m3 -5000 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 Viri: - Golob, A. Nekaj scenarijev vplivov gozdne politike na kroženje ogljika na primeru Slovenije kdo - Tackle: Climate change: Use wood, EU Bruselj, 2006 - Pohleven, F. Pomen predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov za blaženje podnebnih Je sprememb, objavljeno v : Etični potrošnik, Okotber 2009 opazil vesta ? les
  9. 9. Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti pano [9 ] Ljubljana, december 2009 Okolje se spreminja; če se hočemo odzvati in zmanjšati škodo, se moramo prilagoditi. V 390 katastrof naslednjih petdesetih letih bodo poplave, v letu 2006 suše in požari močno vplivali tako na gospo- darske panoge in podjetja kot tudi na gos- podinjstva. Ključna aktivnost Evropske unije 350 je zato krepitev odpornosti na sunke pod- nebnih sprememb. Ukrepamo lahko na dva načina. Zmanjšati Stoletje vremensko povezanih katastrof moramo emisije, hkrati pa moramo sprejeti Vključuje suše, ekstremno visoke temperature, poplave, zemeljske plazove, še ukrepe za prilagajanje zdaj že neizogib- udarne valove, divje požare in viharje. nim posledicam. Prilagajanje že poteka, a je razdrobljeno. Manjka strateški pristop, tak, 300 ki bo omogočil sprejetje pravočasnih in učinkovitih prilagoditvenih ukrepov. Vir: www.europa.gov.si Kriteriji, po katerih so katastrofe definirane: 250 10 ali več evidentiranih smrtnih žrtev, 100 ali več ljudi je evidentirano prizadetih, razglašeno izredno stanje, zaprošena mednarodna pomoč. 200 150 V zadnjih 30 -ih letih je bilo -krat4 več katastrof kot v predhodnih 75-ih letih. 100 50 ŠT. NESREČ 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2007 LETO Vir: Center za raziskave razširjenosti katastrof Kdo nas bo zavaroval pred posledicami kratkovidnosti ?

×