Kako ustvariti turistično ponudbo, ki se ji ne da upreti?

485 views

Published on

V turizmu bolj kot kjerkoli drugje pomembno dolgoročno strateško in kratkoročno fleksibilno načrtovanje, ki se mora prilagoditi modernemu in zahtevnemu turistu, svetovnim trendom trajnostnega turizma, informacijskim komunikacijskim tehnologijam ter internacionalizaciji ciljnega trženja.
prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier

Published in: Marketing
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
485
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
3
Actions
Shares
0
Downloads
6
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Kako ustvariti turistično ponudbo, ki se ji ne da upreti?

  1. 1. KAKOKAKO USTVARITI TURISTIČNOUSTVARITI TURISTIČNO PONUDBO KI SE JI NEPONUDBO, KI SE JI NE DA UPRETI?DA UPRETI? Mesečno srečanje DMS, 31. marec 2014 prof. dr. MAJA KONEČNIK RUZZIER,prof. dr. MAJA KONEČNIK RUZZIER, Ekonomska fakulteta
  2. 2. K j ič K kš d ži tjKaj me prepriča kot turista? Kakšna doživetja moram kotkot turista? ponudnik ponuditi?
  3. 3. S d lji lj Naravne danostiSe zadovoljim zgolj z naravnimi danostmi? Naravne danosti + Je to dovolj? …………
  4. 4. KLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVIKLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVI trženje vedno pomembnejše v vseh turističnih podjetjih AKTIVNI PRISTOK K POSLOVANJU/TRŽENJU trženje vedno pomembnejše v vseh turističnih podjetjih razumevanje trženja kot strateške funkcije, ki ima povezovalno vlogopovezovalno vlogo
  5. 5. KLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVIKLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVI DOLGOROČNE TRŽENJSKE STRATEGIJE, A KRATKOROČNE PRILAGODITVE Nujno je jasno opazovanje okolja, spremembe zahtevajo odzivespremembe zahtevajo odzive Dolgoročne trženjske strategije je potrebno k tk č il j tikratkoročno prilagajati Vpeljava strategij, ki ohranjajo okolje
  6. 6. KLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVIKLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVI Trženjske strategije ki se ne nanašajo samo na TRŽENJE V SODOBNEM, ŠIROKEM POMENU BESEDE Trženjske strategije, ki se ne nanašajo samo na trženjsko komuniciranje, temveč na vse ostale P-je Velik poudarek na razvoju inovativnih doživetijVelik poudarek na razvoju inovativnih doživetij Izostren pristop ciljnega trženja ( g ti j ilj j i i i j )(segmentiranje, ciljanje, pozicioniranje) Uporaba inovativnih orodij komuniciranja, ki j i i d t i i š j d b lt tki z omejenimi sredstvi prinašajo dobre rezultate
  7. 7. KLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVIKLJUČNI POUDARKI V PREDSTAVITVI BLAGOVNE ZNAMKE ŠE BOLJ V OSPREDJU Pomen blagovnih znamk v turizmu, ki so osnovane na edinstvenih zgodbah,ki so osnovane na edinstvenih zgodbah, še bolj v ospredju Blagovne znamke morajo imeti zgodbe,Blagovne znamke morajo imeti zgodbe, ki omogočajo nadgradnjo
  8. 8. TRŽENJE V TURIZMU SEGMENTIRANJE CILJANJE POZICIONIRANJE TRŽENJE V TURIZMU CILJNO TRŽENJE E TURISTIČNA TURISTI, EDOMAČ OKOLJE SPR VEDEN PODJETJA, ORGANIZACIJE, DESTINACIJE TRŽENJE GOSTI, OBISKOVALCI AJOČESE NARODNO EMINJAJO NJETURI DESTINACIJE SPREMINJA INMEDN OČE STOV DESTINACIJSKI TRŽENJSKI SPLET DOŽIVETJE, BZ CENA LJUDJE S POLITIKA CENA TRŽNE POTI TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE FIZIČNI DOKAZI PROCESI OMEJENA SREDSTVA
  9. 9. NARAŠČAJOČI POMEN TRŽENJANARAŠČAJOČI POMEN TRŽENJA Trženje edno pomembnejše seh t rističnih podjetjihTrženje vedno pomembnejše v vseh turističnih podjetjih mala in srednje velika podjetja vs. velika podjetja podjetja vs destinacijamipodjetja vs. destinacijami Potrebno je razumevanje trženja kot strateške funkcije, ki ima povezovalno vlogoki ima povezovalno vlogo v okviru podjetij ter destinacijskih organizacij pomembna povezovalna in spodbujevalna vlogapomembna povezovalna in spodbujevalna vloga nacionalne turistične organizacije (STO)
  10. 10. DOLGOROČNE TRŽENJSKE STRATEGIJE, ČA KRATKOROČNE PRILAGODITVE Ponudniki turističnih storitev morajo slediti ahte am porabniko 21 stoletjazahtevam porabnikov 21. stoletja. V splošnem postajajo porabniki bolj raznoliki, izkušeni,V splošnem postajajo porabniki bolj raznoliki, izkušeni, zahtevni, kakovostno in okoljsko ozaveščeni in sofisticirani. Opazovanje (dinamičnega) okolja in odzivanje nanj: mikro okolje (konkurenti kupci ipd )mikro okolje (konkurenti, kupci ipd.) – nanj lahko vplivamo makro okolje – potrebno ga je spremljati inmakro okolje potrebno ga je spremljati in se mu prilagajati (IKT, naravno okolje – trajnost)
  11. 11. TRAJNOST – ZELENA NIT POSLOVANJAZELENA NIT POSLOVANJA Sledenje trendom, ki so povezani z ohranjanjem okolja –Sledenje trendom, ki so povezani z ohranjanjem okolja trajnostno naravnane strategije
  12. 12. DOLGOROČNE STRATEGIJE, ČKRATKOROČNE IN HITRE PRILAGODITVE Dolgoročne trženjske strategije je potrebno kratkoročno prilagajati (nenadne spremembe v okolju,kratkoročno prilagajati (nenadne spremembe v okolju, spremembe v mikrookolju – npr. v poslovanju konkurence ipd.)
  13. 13. VPLIV IKT NA STRATEŠKO TRŽENJEVPLIV IKT NA STRATEŠKO TRŽENJE Ciljno trženje Fi ič i j Fizični dokazi Doživetje IKT Cena PostopkiPostopki Tržne poti Ljudje KomuniciranjeKomuniciranje
  14. 14. NARAŠČAJOČI POMEN CILJNEGA TRŽENJACILJNEGA TRŽENJA Š čji d k j ihŠe večji poudarek na prepoznavanju ustreznih segmentov, ciljnih trgov in strategije pozicioniranja V ospredje prihajajo psihografske in vedenjske osnove za segmentiranje trgov Ciljno trženje je potrebno navezati na celotno trženjsko strategijo (vse preostale P-je) Razmislek, do katere stopnje je ciljno trženje smiselno (stroškovni vidik ciljnega trženja) Ciljno trženje v povezavi z IKT še bolj izpostavilo pomen (in možnost) internacionalizacije
  15. 15. KLJUČNE DIMENZIJE INTERNACIONALIZACIJE TRŽENJAINTERNACIONALIZACIJE TRŽENJA Ciljni trgi - KAM – Nač VIRI in SPOSOBNOSTI asnastopa– KDAJ čindelovanj KAKO Ča a– Izbira spleta – KAJ
  16. 16. POUDAREK JE NA INOVATIVNIH DOŽIVETJIHINOVATIVNIH DOŽIVETJIH Večina turističnih storitev/doživetijVečina turističnih storitev/doživetij se nahaja na stopnji zrelosti Stopnje rasti (na strani povpraševanja) so omejeneStopnje rasti (na strani povpraševanja) so omejene Turisti si želijo izkusiti nekaj novega, drugačnega, inovativnega svežegainovativnega, svežega V poplavi turističnih storitev/doživetij bodo uspešnejši tisti, ki bodo sposobni ponuditi inovativne storitve/doživetjaki bodo sposobni ponuditi inovativne storitve/doživetja
  17. 17. INOVATIVNE STORITVE DOŽIVETJAINOVATIVNE STORITVE, DOŽIVETJA Pomembna vloga organizacij (npr. STO) pri vzpodbujanjuo e b a vloga o ga ac j ( p . S O) p v podbuja ju razvoja inovativnih storitev/doživetij
  18. 18. INOVATIVNA DOŽIVETJAINOVATIVNA DOŽIVETJA
  19. 19. PRILAGODITVE NA PODROČJU CEN IN TRŽNIH POTIIN TRŽNIH POTI Cena (IKT povečala cenovno občutljivost porabnikov; primerljive, transparentne cene zahtevajo prilagoditve na strani ponudbe) Tržne poti (v splošne krajše; nove oblike posrednikov)
  20. 20. PRILAGODITVE NA PODROČJU TRŽENJSKEGA KOMUNICIRANJATRŽENJSKEGA KOMUNICIRANJA Poudarek na ustreznih in učinkovitih orodjihPoudarek na ustreznih in učinkovitih orodjih komuniciranja (majhna, srednja in velika turistična podjetja; domači vs tuji trgi)turistična podjetja; domači vs. tuji trgi) Stroškovna učinkovitost Komunikacija ki se spreminja iz monologa v dialogKomunikacija, ki se spreminja iz monologa v dialog Aktivno vključevanje porabnikov v proces sooblikovanja doživetij/blagovnih znamkdoživetij/blagovnih znamk
  21. 21. PRILAGODITVE NA PODROČJU TRŽENJSKEGA KOMUNICIRANJATRŽENJSKEGA KOMUNICIRANJA Poudarjen in naraščajoči pomen odnosov z javnostmi (profesionalno izpeljani) V ospredje prihaja interaktivno trženje, trženje od ust do ust pridobiva še močnejšo vlogo V ospredju so orodja, ki omogočajo personalizacijo trženja in aktivno vključitev ciljnih skupin Inovativne oblike oglaševanja (vendar je potrebno vedeti, kje in katere v navezavi s ciljno skupino delujejo)p j j )
  22. 22. PRIMERIPRIMERI
  23. 23. NARAŠČAJOČI POMEN BLAGOVNIH ZNAMKBLAGOVNIH ZNAMK P bl ih k iPomen blagovnih znamk v turizmu, ki so osnovane na edinstvenih zgodbah, šše bolj v ospredju. Blagovne znamke niso zgolj vizualni elementi, temveč strateško orodje, kako zapakirati in ponuditi na trgu svoja doživetja. Blagovne znamke morajo biti usmerjene v prihodnost! V ospredju so blagovne znamke, ki so v skladu s trendi na trgu. Blagovne znamke morajo imeti zgodbe, ki omogočajo nadgradnjo.
  24. 24. I FEEL SLOVENIAI FEEL SLOVENIA Dojeta ne le kot vizualni pripomoček, temveč kot strateška usmeritev (Strategija trženja slovenskega(Strategija trženja slovenskega turizma 2012-2016) Jasnejše pozicioniranje slovenskegaj p j g turizma na svetovnem zemljevidu Dosegla pomembno vključenost večine deležnikov v turizmu (moje izkušnje iz tujine) Znamke na nižjih ravneh (lokalna ravenZnamke na nižjih ravneh (lokalna raven, raven podjetij) sledijo njeni filozofiji
  25. 25. SKLEPNE MISLISKLEPNE MISLI N d t j dlič k t i l hk di ! A hNaravna danost je odlična osnova, na kateri lahko gradimo! A za uspeh v današnjem času je potrebno aktivno trženje naravnih danosti! Trženje mora predstavljati način razmišljanja v sodobnih turističnih podjetjih! V razmišljanju bodite dolgoročni, a vendar pripravljeni na kratkoročne spremembe!a vendar pripravljeni na kratkoročne spremembe! Poznavanje osnovnih zakonitosti trženja v širokem pomenu besede postaja nuja pri poslovanju turističnih podjetij. Vsako podjetje, organizacija, okoliščine … pa zahtevajo kreativno nadgradnjo sicer ustaljenihpa zahtevajo kreativno nadgradnjo sicer ustaljenih osnovnih zakonitosti trženja. Bodite drzni in usmerjeni v prihodnost, t lj dit i d j ti i t kl ti!temelje pa gradite na osnovi sedanjosti in preteklosti!
  26. 26. Več o aktualnih vsebinah s področjap j trženja v turizmu najdete v moji knjigi.j j j g lHvala za pozornost ! maja.konecnik@ef.uni-lj.si www.majakonecnik.com

×