Successfully reported this slideshow.
Your SlideShare is downloading. ×

Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek

Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Loading in …3
×

Check these out next

1 of 43 Ad

Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek

Download to read offline

Karmen Štular Sotošek, Narodna in univerzitetna knjižnica: Smernice licenciranja konzorcija COSEC

Karmen Štular Sotošek, Narodna in univerzitetna knjižnica: Smernice licenciranja konzorcija COSEC

Advertisement
Advertisement

More Related Content

More from Igor Zemljič (20)

Advertisement

Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek

  1. 1. Načela licenciranja digitalnih vsebin Mag. Karmen Štular Sotošek, NUK Rastemo z e-viri, 25.05.2015
  2. 2. Specialne knjižnice in COSEC • Dolgo zgodovino sodelovanja: – uradno od 2003 naprej – od ustanovitve COSEC s predstavnikom/soustanoviteljem v imenu specialnih knjižnic – uporabniki EBSCOhost že od 1999 : 16 let! • …. delujejo v okviru podjetij, raziskovalnih inštitucij, državne uprave, bolnišnic, zdravstvenih zavodov, muzejev, društev in drugih organizacij. • KLJUČNO: Kdo sofinancira dostop do e-vsebin?
  3. 3. Celostne storitve za različne skupine uporabnikov • V letu 2014 je storitve COSEC uporabljalo 136 knjižnic in javnih raziskovalnih organizacij (JRO): poleg NUK je 59 visokošolskih, 58 splošnih knjižnic ter 12 JRO in 4 druge specialne knjižnice sodelovalo pri skupnem pridobivanju licenčnih e- virov. • v 2014 nadaljevali s trendom pridobivanja specializiranih vsebin, posebej za splošne knjižnice in posebej za visokošolske knjižnice in JRO.
  4. 4. Struktura članov konzorcija COSEC v 2014 0 10 20 30 40 50 60 70 nacionalna knjižnica visokošolske knjižnice splošne knjižnice JRO in druge specialne knjižnice
  5. 5. Licenca in licenciranje Licenca podrobno opisujejo pogoje odnosa med dobavitelji in konzorciji. Licenca = pogodba • Licenciranje predstavlja zahtevne poslovne dogovore med dobavitelji digitalnih vsebin in konzorciji (Načela licenciranja, IFLA, 2001).
  6. 6. PRIČAKOVANJA UPORABNIKOV in SPREMEMBE V OKOLJU, IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
  7. 7. EIFL Strateški dokumentiJISC Člani COSEC Sodelovanje IFLA NUKSlovenske knjižnice
  8. 8. Vzorčna konzorcijska pogodba EIFL  Kateri so ključni terminološki pojmi licenciranja in njihov pomen?  S kakšnimi nameni uporabljamo znanstvene in strokovne digitalne vsebine?  Kdo sme uporabljati te vsebine?  Kaj lahko pooblaščene organizacije z e-viri delajo?  Katere so odgovornosti konzorcija in njegovih članic?  Katere so odgovornosti založnika?  Kako založnik zagotavlja uporabniško pomoč?  Kako pri uporabi digitalnih vsebin varovati intelektualne pravice?
  9. 9. Priloge vsake pogodbe: • Seznam licenčnega gradiva • Seznam pooblaščenih organizacij z IP
  10. 10. Smernice licenciranja COSEC • pripomoček za lažje delo knjižnic na področju dostopa do globalne digitalne znanstvene literature. • Smernice prinašajo izvleček določil vzorčne pogodbe konzorcija knjižnic s ponudniki komercialnih informacijskih virov. Njihovo upoštevanje in uresničevanje zagotavlja sodobno in napredno znanstveno raziskovalno delo. • Ostale prednosti Smernic:  Demistifikacija zapletenih licenčnih pogodb s ponudniki komercialnih informacijskih virov.  Standardizirana in konsistentna določila o pogojih uporabe komercialnih digitalnih vsebin.  Mednarodni znak kakovosti upravlja digitalnih vsebin.  Prihranek denarja članic konzorcija COSEC.  Prihranek časa članic konzorcija COSEC.  Več o Smernicah licenciranja COSEC v dokumentu Licenciranje znanstvenih in strokovnih digitalnih vsebin (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJAMKDXN) KORISTI:
  11. 11. USMERITVENA PODROČJA • UPORABNIKI • POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE • DOVOLJENA UPORABA (medknjižnična izposoja) • OBVEZNOSTI pridobitelja LICENCE • OBVEZNOSTI dajalca LICENCE • OSTALO
  12. 12. UPORABNIKI pooblaščeni (avtorizirani) uporabniki, ki so razdeljeni v 2 skupini:  posamezniki, ki imajo dovoljenje pooblaščene organizacije za dostop do informacijskih storitev pooblaščene organizacije na kraju samem (v knjižnici in vseh javno dostopnih prostorih pooblaščene organizacije) ali na daljavo (oddaljen dostop) prek varne avtentikacije. To je lahko:  dodiplomski ali podiplomski študent z veljavnim študentskim statusom pri pooblaščeni organizaciji ali diplomant pooblaščene organizacije;  član osebja pooblaščene organizacije (redno ali začasno zaposlena ali upokojena oseba ali kateri koli pedagoški delavec, ki poučuje pooblaščene uporabnike v državi, v kateri deluje pooblaščena organizacija);  pogodbenik pooblaščene organizacije;  dnevni obiskovalci, ki lahko z dovoljenjem pooblaščene organizacije v njenih prostorih dostopajo do informacijskih storitev prek računalniških delovnih postaj ali kako drugače. Pomembno je, da je dostop dovoljen tudi dnevnim obiskovalcem, ki niso člani pooblaščene organizacije ali niso v kakršnem koli drugem formalnem odnosu s pooblaščeno organizacijo. Dostop do licenčnega gradiva jim lahko pooblaščena organizacija zagotavlja (tudi) prek varnega brezžičnega omrežja. Dnevnim obiskovalcem dostop do licenčnega gradiva zunaj prostorov pooblaščene organizacije (oddaljen dostop) ni dovoljen.
  13. 13. POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE To so upravičene organizacije, ki so navedene v licenčni pogodbi in za katere je dajalec licence prejel IP naslove.
  14. 14. DOVOLJENA UPORABA • prek varne avtentikacije in samo v izobraževalne namene (za potrebe izobraževanja, poučevanja, učenja na daljavo, osebnega študija in/ali raziskovanja). • Komercialna uporaba ni dovoljena. NOVO : Če pooblaščen uporabnik uporablja gradivo za znanstveno raziskavo, ki jo financira komercialna organizacija, to ne sodi med komercialno rabo.
  15. 15. Avtentifikacija Varna avtentikacija pomeni dostop do licenčnega gradiva z območij IP naslovov ali z uporabniškim imenom in geslom, ki ga zagotovi pridobitelj licence, ali z uporabo drugih oblik avtentikacije, dogovorjenih med založnikom in pridobiteljem licence. Varno omrežje pomeni omrežje, do katerega imajo dostop le pooblaščeni uporabniki prek varne avtentikacije.
  16. 16. Uporaba podpira izobraževalne in raziskovalne napore ter uspešno znanstveno komuniciranje. • za poučevanje v predavalnici in/ali v virtualnem učnem okolju, ki deluje v varnem omrežju. • Dovoljeno je javno prikazovanje in predstavljanje licenčnega gradiva kot del raziskovalnega ali izobraževalnega procesa na seminarjih, delavnicah, konferencah.
  17. 17. Rudarjenje besedil in podatkov • Dovoljeno v znanstvene in druge izobraževalne namene znotraj varnega omrežja. Rudarjenje besedil je ena izmed jezikovnih tehnologij (strojni proces), katere namen je iz besedil in vhodnih podatkov, kakršnih oblika ni taka, da bi že sama izpostavljala vsebovane informacije (npr. preglednice, tabele, podatkovne baze itd) izluščiti uporabne informacije.
  18. 18. Shranitev v repozitorijih • Pooblaščene organizacije lahko posamezne članke iz licenčnega gradiva brezplačno shranijo v institucionalnih ali tematskih repozitorijih. • Časovni embargo za shranitev člankov lahko traja največ eno leto. Članki morajo biti shranjeni v obliki, kot jih je objavil založnik (npr. PDF) in odprto dostopni.
  19. 19. • Pri vseh teh dejanjih morajo pooblaščeni uporabniki vedno navesti vse podrobnosti o viru (naslov in imetnika avtorskih pravic).
  20. 20. Pooblaščene organizacije in dovoljena uporaba: • je dovoljeno lokalno shranjevanje licenčnega gradiva. • To je ključno zlasti tam, kjer zaposleni želijo uporabo licenčnih vsebin pri izvajanju učnega procesa, vključno s spletnimi učilnicami. Dostop do tako shranjenih kopij licenčnega gradiva mora biti zagotovljen prek varnega omrežja pod enakimi določili in pogoji, ki veljajo za celotno uporabo licenčnega gradiva. • Dostop do tako shranjenega licenčnega gradiva v spletnih učilnicah je dovoljen samo pooblaščenim uporabnikom.
  21. 21. Podpora knjižničnim storitvam • Dovoljenja mora biti medknjižnična izposoja v nekomercialne namene v isti državi kot je pridobitelj licence. Dovoljena je dostava ene kopije izvirnika. Pri tem je zaželeno varno elektronsko dostavljanje dokumentov posamezne kopije, pri čemer je elektronska datoteka izbrisana takoj, ko je natisnjena.
  22. 22. NEDOVOLJENA UPORABA • Prikazovanje dela licenčnega gradiva ni dovoljeno na javno dostopnih spletnih straneh in omrežjih. – Npr. članka revije, ki je del licenčnega gradiva, ni dovoljeno posredovati na javne elektronske liste ali objaviti na javno dostopnih spletnih straneh univerze ali fakultete. Spletne učilnice, ki uporabljajo licenčno gradivo, ne smejo biti javno dostopne.
  23. 23. • Izdelati tiskane ali elektronske kopije posameznih delov licenčnega gradiva v več izvodih ni dovoljeno. • Te omejitve veljajo tudi po izteku licenčne pogodbe.
  24. 24. OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE • Pridobitelj licence si mora prizadevati, da bodo pooblaščene organizacije seznanjene z določili in pogoji uporabe, navedenimi v licenčnem sporazumu. COSEC pripravi podpogodbo!
  25. 25. Pridobitelj licence mora poskrbeti, da bodo pooblaščene organizacije založniku jamčile: • da je računalniški sistem pooblaščene organizacije, prek katerega bo potekala uporaba licenčnega gradiva, konfiguriran in deluje tako, da bo dostop do licenčnega gradiva nepooblaščenim osebam onemogočen; • da bodo seznanjalepooblaščene uporabnike o pogojih uporabe licenčnega gradiva; • da si bodo v času trajanja te licence po svojih najboljših močeh nenehno prizadevale preprečiti vsakršno obliko nedovoljenega dostopa do licenčnega gradiva in pooblaščene uporabnike ustrezno seznanjale o njegovi pravilni uporabi.
  26. 26. OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE • Dajalec licence mora ponuditi povračilo stroškov za daljše prekinitve na spletni storitvi v primeru, če je napaka na strani dajalca licence. • Dajalec licence bo pridobitelja licence obvestil o vsaki bistveni spremembi licenčnega gradiva (sprememba vsebine, funkcionalnosti, dostopnosti, programske opreme). • Če je gradivo umaknjeno iz spletne storitve v pogodbenem obdobju, mora dajalec licence ponuditi nadomestilo. Količina gradiva, ki zahteva nadomestilo, je določena posebej v vsakem licenčnem sporazumu.
  27. 27. • zagotoviti vsaj vsako četrtletje pridobitelju licence in pooblaščenim organizacijam statistične podatke o uporabi gradiva • kot jih določa standard COUNTER (Counting Online Usage of Networked Electronic Resources).
  28. 28. Dajalec licence mora: • zagotoviti dokumentacijo o licenčnem gradivu, ki lahko služili tudi za promocijske namene. • Dajalec licence si prizadeva brezplačno zagotoviti metapodatke za namestitev v sistemih za avtomatizacijo. • Pooblaščenim organizacijam in uporabnikom mora zagotoviti po telefonu ali elektronski pošti uporabniško podporo.
  29. 29. DOSTOP DO GRADIVA PO IZTEKU POGODBE • Po preteku licenčne pogodbe se konzorcij ponovno dogovarja o dostopu do arhiva licenčnega gradiva. • Trajni dostop do licenčnega gradiva bo na voljo brezplačno v primerih, ko založnik še naprej omogoča dostop do arhiva prek svojega strežnika; ali dobavi ročno elektronske datoteke vsaki upravičeni organizaciji. • Pooblaščene organizacije si lahko po preteku veljavnosti licence zagotovijo dostop do arhiva v njihovi instituciji na lastne stroške, če v pogodbi ni določeno drugače.
  30. 30. OSTALE SMERNICE • Delo s konzorcijem prinaša dajalcu licence prihranke, zato mora dajalec ponuditi konzorcijski popust. • En član konzorcija se šteje kot ena lokacija. • Licenca za gradivo je podeljena celotni organizaciji.
  31. 31. NAJNOVEJŠE: • V skladu z usmeritvami EU bo potrebno do konca leta zagotoviti prosto dostopnost vseh javno financiranih znanstvenih objav. • Raziskovalcem v prihodnosti omogočiti objave v okviru plačljivih konzorcijev.  V skladu z usmeritvami EU naj založniki hibridnih revij stroške za objavo člankov v odprtem dostopu (ang. Article Processing Charges, APCs) vključijo v naročnino za dostop do konzorcijsko naročenih revij. Avtorji z organizacij članic konzorcija v hibridni reviji v naročniškem letu konzorcija ne bodo plačali stroškov za objavo člankov v odprtem dostopu.
  32. 32. ….VZORCI, SMERI…. • Vedno preverite aktualno pogodbo med konzorcijem in založnikom!
  33. 33. HVALA! karmen.stular@nuk.uni-lj.si

×