Advertisement
Advertisement

More Related Content

Slideshows for you(20)

Similar to Naučimo se modeliranja poslovnih procesov z BPMN(20)

Advertisement
Advertisement

Naučimo se modeliranja poslovnih procesov z BPMN

  1. Naučimo se modeliranja poslovnih procesov Gregor Polančič (marec,2022)
  2. Cilj delavnice: Usposobiti udeležence osnov oblikovanja veljavnih modelov (poslovnih) procesov, ki so skladni s standardom BPMN 2.0.
  3. Določeni koncepti in trditve so z namenom poenostavljeni, zato lahko odstopajo od uveljavljenega znanja na področju.
  4. PROCESI SO VSEPRISOTNI Postopek, delovno navodilo, tok dokumentov, delovni tok, … „Everything is in a process of change, nothing endures; we do not seek permanence.“ [Masatoshi Naito] „Vse je v procesu sprememb, nic ne obstane; ne išcemo trajnosti.“
  5. UM: Pravne in splošne zadeve
  6. UM: Finance in revizija
  7. UM: Interni predpisi rektorata
  8. UM: Zaposleni na UM
  9. UM: Študij na UM
  10. UM: Kakovost
  11. Kaj je poslovni proces? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  12. Procesi Proizvodni procesi „obdelujejo“ materiale. Poslovni procesi „obdelujejo“ informacije. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Geely_assembly_line_in_Beilun,_Ningbo.JPG https://www.pexels.com/
  13. Kaj je poslovni proces? • Množica aktivnosti, ki se izvajajo na usklajen način, v organizacijskem in tehničnem okolju in ki skupaj uresničujejo poslovni cilj. • Procesi so organizacijska sredstva. Izdelek/ storitev Poslovni cilj
  14. Vrste poslovnih procesov • Operativni ali primarni procesi • Procesi, ki proizvajajo vrednost za stranke (core business). • Primarni procesi se morajo izvajati v skladu s predpisanimi postopki, ki zagotavljajo realizacijo izdelka, oziroma storitve v skladu s predpisano metodologijo. • Pedagoški procesi, raziskovalni procesi, … • Vodstveni ali organizacijski procesi • Procesi, ki nadzirajo in vodijo izvajanje sistema oz. organizacije. • Organizacijski procesi morajo zagotavljati podlago za izvajanje in izboljševanje vseh definiranih primarnih, podpornih (in organizacijskih) procesov. • Upravljanje in spremljanje kakovosti, samoevalvacije članic in študijskih programov, … • Podporni procesi • Procesi, ki so potrebni za nemoteno delovanje ostalih procesov. • Podporni procesi morajo zagotavljati učinkovito podporo izvajanju primarnih in organizacijskih procesov. • Izvedba volitev, habilitacijski postopki, inventura, … 14 Izdelki / storitve
  15. Procesi morajo biti upravljani … • Za organizacijska sredstva je potrebno poskrbeti. To velja tudi za procese. „Diagnosticiranje“ (merjenje, spremljanje, analiziranje) „Zdravljenje“ (interveniranje, izboljševanje) „Skrb“ za procese (Upravljanje poslovnih procesov - BPM) Poslovni proces
  16. … in nenehno izboljševani • Procesi predstavljajo zmogljivosti podjetja  potrebno jih je razvijati. • Osnovni namen „procesnih aktivnosti“ je izboljševanje procesov. • „Doing the right things“ • „Doing the things right“
  17. … evolucijsko "The light bulb wasn’t invented by continuously improving the candle…" … in včasih tudi revolucijsko.
  18. Procesi so lahko bolj ali manj strukturirani Strukturirani – težimo k enaki obravnavi vsakega primerka. Nestrukturirani - vsak primerek obravnavamo individualno. Center za podporo uporabnikom Urgentni center https://www.pexels.com/
  19. Zakaj modeliramo poslovne procese? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  20. Ali se zavedate vaših poslovnih procesov? Organizacija, ki se zaveda procesov 1. Če se zavedate procesov, jih lahko določite. 2. Če lahko določite proces, ga lahko analizirate. 3. Če lahko analizirate proces, ga lahko izboljšate. Organizacija, ki se ne zaveda procesov 1. Če se ne zavedamo procesov … ???? 2. ?????? 3. ?????? 20 If you can’t measure it, you can’t improve it. – [Lord Kelvin (1824–1907)]
  21. Kako izgleda poslovni proces?
  22. Procesi so neotipljivi. Zaznavamo jih preko učinkov in modelov.
  23. Kaj je model? http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/fall12/atmo336/lectures/s ec6/weather_forecast.html https://www.scienceabc.com/pure-sciences/how-has-the-atomic-model-evolved-over-the-years.html “All models are wrong, but some are useful” [George Box, statistik]
  24. Procese lahko „opišemo“ ali „narišemo“. Opisano v splošnem jeziku Opisano v namenskem grafičnem jeziku
  25. Vizualni jeziki/prikazi so vseprisotni in zelo učinkoviti… http://neomam.com/blog/13reasons/ https://ormoz.e-obcina.si/objave/183 Slika (lahko) pove več kot 1000 besed.
  26. Slika lahko pove več kot 1000 besed Oseba A Interpretacija procesa Interpretacija procesa Ali imamo skupno razumevanje procesa? (uspešnost diagramske komunikacije) Oseba B Pomeni barv, pomeni likov, pomeni ikon, pomeni razporeditve v diagramu, …
  27. Kaj so prednosti modeliranja z BPMN 2.0? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  28. Kaj je BPMN? • Business Process Model and Notation. • Grafičen in namenski jezik za področje poslovnih procesov. • Natančna struktura jezika (slovar, slovnica, semantika). • Trenutno aktualna različica je BPMN 2.0.2., ki je izšla decembra 2013. • “Primarni cilj BPMN je zagotoviti zapis, ki je zlahka razumljiv za vse poslovne uporabnike/…/. Tako, BPMN predstavlja standardiziran most za zmanjševanje vrzeli med načrtovanjem in izvajanjem poslovnih procesov.” 28
  29. V uporabi vse od leta 2004 • ISO in de-facto standard za modeliranje poslovnih procesov. • Obsežna in zrela literatura (300+ knjig). • Številna orodja za modeliranje (100+ orodij), tudi spletna (bpmn.io, Signavio, …). • Standardiziran format datotek (.bpmn). •  Praktično izpodrinil vse ostale notacije za modeliranje poslovnih procesov.
  30. Pomen standardizacije https://coisasuteis.net/en/cables/ https://www.joom.com/en/products/5c94a1aa8b2c3701019990e4
  31. BPMN je namenjen ljudem in IT BPMN Diagram BPMN Model <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><definitions xmlns="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/MODEL" xmlns:bpmndi="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/DI" xmlns:omgdc="http://www.omg.org/spec/DD/20100524/DC" xmlns:omgdi="http://www.omg.org/spec/DD/20100524/DI" xmlns:signavio="http://www.signavio.com" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" exporter="Signavio Process Editor, http://www.signavio.com" exporterVersion="10.3.0" expressionLanguage="http://www.w3.org/TR/XPath" id="sid-092952e6-16c4-44da-8e34- 0736f470f861" targetNamespace="http://www.omg.org/bpmn20" typeLanguage="http://www.w3.org/2001/XMLSchema" xsi:schemaLocation="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/MODEL http://www.omg.org/spec/BPMN/2.0/20100501/BPMN20.xsd"> <error id="sid-98eff9bb- ff64-4496-9fc3-70045b407293"/> <collaboration id="sid-737fef01-3b1f-41db-8b84- f1abf99cfe0c"> <participant id="sid-D1BE8D14-7FC8-4FA6-A40B-D9277E25212F" name="Expert" processRef="sid-c8b38704-80ed-4cf1-acef-34687b74e466"> <extensionElements> <signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor" metaValue="#FFCC99"/> </extensionElements> </participant> <participant id="sid-0FD698D5-7D4C-4095-AE4B-1DF0FA8D3CEC" name="Help desk center employee" processRef="sid-09fd36c3-5a76-47f2-8f6f-ecbd1c2d976e"> <extensionElements> <signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor" metaValue="#CCFFFF"/> </extensionElements> </participant> <participant id="sid-C080CE19-21AA-483A-804F-5868C42186E5" name="Customer" processRef="sid-b3c11368-68c0-4db3-8115-f9de76f5f6d7"> <extensionElements> <signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor" metaValue="#CCFFCC"/> </extensionElements> </participant> <messageFlow id="sid-8CF8DED2-54C5- 4871-8505-FCEAD3F44670" name="Answer" sourceRef="sid-6D305DBA-7120-4393-ADE6- 863F18D3F858" targetRef="sid-7B62F5F0-3D7B-40D0-822C-707435F59A73"/> <messageFlow id="sid-CABE224B-0C63-4983-B719-5292E6D2D3BB" name="Question" sourceRef="sid-9E02A807-24FD-48B8-ACFA-78046D6FF7F8" targetRef="sid-9427FFDF-F227- 4801-9D8C-37E55AD8262C"/> <messageFlow id="sid-BCAADF17-AE0C-483E-961E- 788B7D8D8075" name="Question" sourceRef="sid-95960C9F-8745-421F-A027-FF0B9FBF72B0" targetRef="sid-4F9F304C-5128-4522-8F75-EFE36ED906BE"/> <messageFlow id="sid- 8B8F026C-8EED-4F19-8FC2-599A672AF99B" name="Answer" sourceRef="sid-CDFB2DAA-57FB- 4413-A1A6-EBB301B43DD1" targetRef="sid-C85DFEAA-3436-4D17-BD99-745238123C4E"/> </collaboration>
  32. Vrste BPMN 2.0 diagramov Privatni (notranji) procesi – predstavljajo specifične procese (orkestracija, delovni tok) znotraj organizacije. Modeli sodelovanja predstavljajo interakcijo med dvema ali več poslovnimi udeleženci (npr. procesi). Modeli koreografije se uporabljajo za prikaz in analizo izmenjave informacij med udeleženci in koordinacijo njihove interakcije. Diagrami pogovorov predstavljajo komunikacijo med poslovnimi udeleženci.
  33. Kaj so osnovni elementi BPMN 2.0? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  34. Celoten nabor BPMN 2.0 vizualnih elementov None Message Timer Error Escalation Cancel Compen- sation Conditional Link Signal Terminate Multiple Multiple paralel Start Intermediate End Event sub-pr. Boundary Inter. Non- inter. Inter. Non. Inter. Catc hing Thro wing User Task Send Task Rule Task Service Task Receive Task Script Standard Loop Parallel multiple instance Sequential multiple instance Compensation Ad-hoc Global (call) Activity Sub Process (collapsed) Event-based Sub Process Transaction Sub Process (expanded) Task Task Manual Task Exclusive XOR Inclusive OR Parallel Event based Exclusive Event-based start Parallel Event-based start Complex Annotation Group Documentation Sequence flow Default flow Conditional flow Message flow Association Directed/data association Data object Data store Message Data input Collection Data output Initiating message Pool Lane Lane Lane Full class Analytical class Descriptive class
  35. Osnovni nabor BPMN elementov Element Grafični prikaz Element Grafični prikaz Element Grafični prikaz Udeleženec (bazen) Opravilo storitve Začetni splošni dogodek Steze Pod-proces (razširjen) Končni splošni dogodek Tok zaporedja (brezpogojen) Pod-proces (zložen) Začetni sporočilni dogodek Sporočilni tok Globalna (klic) aktivnosti Končni sporočilni dogodek Ekskluzivni prehod Podatkovni objekt Začetni časovni dogodek Vzporedni prehod komentar Dogodek terminiranja Opravilo (splošno) Asociacija/ podatkovna asociacija Dokumentacija Ne obstaja vizualna predstavitev Opravilo uporabnika Podatkovna shramba Skupina 36 POOL LANE LANE Task Task Task Sub Process Sub Process (expanded) Call Activity <group> Text
  36. Steze in sporočilni tokovi • Steze grafično ločujejo en nabor aktivnosti od drugega nabora aktivnosti: • Bazen se uporablja za ločitev procesa od drugega procesa ali udeleženca. • Steze se uporabljajo za organizacijo in kategorizacijo aktivnosti znotraj bazena. • Komunikacija med bazeni je prikazana s sporočilnimi tokovi. • Bazeni se uporabljajo v diagramih procesa in sodelovanja. 37 Steze so lahko ugnezdene. Bazen lahko sestavlja več stez. Bazen predstavlja udeleženca v sodelovanju. Bazen črne škatle. Med bazeni poteka komunikacija s sporočilnimi tokovi.
  37. BPMN Aktivnosti in tok zaporedja • Aktivnost predstavlja delo, ki ga opravlja posameznik. • Aktivnost je lahko: • atomarna (opravilo) ali • sestavljena (proces, pod-proces) – uporaba znaka „+”. • Zaporedje aktivnosti prikazuje povezava tok zaporedja. 38 Zložen pod-proces s skritimi podrobnostmi. Razširjen pod-proces ima predstavljene podrobnosti. Opravilo je atomarna aktivnosti. Pod-procesi so lahko ugnezdeni. Tok zaporedja je predstavljen s polno usmerjeno črto.
  38. Tipi opravil v BPMN • Storitveno opravilo je opravilo, ki uporablja kakršnokoli storitev, npr. spletna storitev ali avtomatizirana aplikacija. • Opravilo pošiljanja je preprosto opravilo, ki je namenjeno pošiljanju sporočila zunanjemu udeležencu. Ko se sporočilo pošlje, se opravilo konča. • Opravilo prejemanja je preprosto opravilo, zasnovano tako, da čaka na prejetje sporočila zunanjega udeleženca. Ko prejme sporočilo, se opravilo konča. • Uporabniško opravilo je tipično opravilo delovnega toka (angl. “workflow”), kjer uporabnik izvede opravilo z uporabo programske opreme. Opravilo je načrtovano preko upravljalca seznama opravil. • Ročno opravilo je opravilo, ki se izvede brez pomoči programja za izvajanje poslovnih procesov (angl. business process execution engine) ali kakršnihkoli aplikacij. • Opravilo pravilo predstavlja mehanizem, da lahko proces zagotavlja vhod programju za izvajanje poslovnih pravil (angl. business rules engine) in pridobi rezultat izračunov. • Opravilo Skripta izvaja programje za izvajanje poslovnih pravil. Oblikovalec modelov oz. razvijalec definira skripto v jeziku, ki ga podpira programje. Ko je opravilo pripravljeno na izvajanje, bo programje izvedlo skripto. Ko je skripta končana, se konča tudi opravilo. 39
  39. BPMN Dogodki • Dogodki predstavljajo nekaj, kar se „zgodi“ v procesu. • Vplivajo na potek procesa. • Osnovni dogodki lahko poženejo proces, kot tudi predstavljajo njegovo končno stanje. • Ikone znotraj dogodka določajo vrsto sprožilca (npr. sporočilo, čas, pravilo, itn.). 40 Proces se začne z začetnim dogodkom (primerek). Končni dogodek prikazuje stanje procesa ob zaključku izvajanja. Vmesni mejni dogodek reagira (npr. prekinitve) na obnašanje ustrezne aktivnosti. Vmesni dogodek se ustavi/nadaljuje se procesni tok. Nov procesi tok se začne iz vmesnega mejnega dogodka. Začetni dogodek se lahko začne neodvisno od procesne niti (dogodkovni pod-proces).
  40. Osnovni dogodki • Deskriptivni podrazred BPMN elementov vključuje naslednje dogodke: • Splošni začetni dogodek, • Splošni končni dogodek, • Sporočilni začetni dogodek, • Sporočilni končni dogodek, • Časovni začetni dogodek, • Terminiranje (preklic izvedbe). 41 Splošni mehanizem, ki bo sprožil določen proces. Kaže, kje se določen proces začne izvajati. Prejetje sporočila od udeleženca sproži začetek procesa. Določen čas, datum ali posebni časovni interval lahko sproži začetek procesa. Določa, kje se bo končal proces. Ta vrsta končnega dogodka nima definiranih posebnih rezultatov. Določa, da se proces konča ob pošiljanju sporočila udeležencu v procesu. Določa, da se morajo vse aktivnosti (aktivne poti v procesu) takoj končati.
  41. BPMN prehodi • Prehod se uporablja za nadzor procesnega toka. • Prehod določa vejitev, razcep, spojitev in združitev poti v poslovnih procesih. • Ikone znotraj romba ponazarjajo obnašanje kontrolnega toka. V primeru plačila s kreditno kartico, se bo proces nadaljeval tukaj. V primeru plačila z PayPal-om se bo proces nadaljeval tukaj.
  42. Osnovni prehodi • Deskriptivni podrazred BPMN elementov vključuje naslednje prehode: • Ekskluzivni (ALI) prehod. Se uporabi v primeru alternativnih poti v procesnem toku. • Ekskluzivni (ALI) prehod lahko ima oznako „X” ni pa obvezujoče. • Vzporedni (IN) prehod. Se uporabi v primeru ustvarjanja in združevanja vzporednih poti. 43 Združitev poti procesa. (A IN B) Razcep poti procesa. (A IN B) Spojitev poti procesa (A ALI B). Vejitev (odločitev) poti procesa. (A ALI B).
  43. Podatkovni tokovi • Podatkovni objekti zagotavljajo informacije o tem, kaj aktivnosti potrebujejo za izvedbo in/ali kaj pri tem nastane. • Lokalna spremenljivka na ravni procesa. • Podatkovna shramba predstavlja trajne podatke, ki obstajajo izven obsega procesa. • Podatkovni objekti in podatkovna shramba se povezujejo z drugimi elementi procesa (z aktivnostmi, z dogodki) s podatkovno asociacijo (prekinitvena črta z usmerjeno puščico). 44 Podatkovni objekt ima informacije pomembne za izvedbo aktivnosti. Podatkovna shramba temelji na informacijah, ki so izven obsega procesa. Podatkovna asociacija: Opravilo „Vstavi uporabnikove podatke“ „zapiše“ (proizvaja) informacije v podatkovni objekt Podatkovna asociacija: Opravilo „Shramba uporabniških podatkov“ „prebere“ (potrebuje) informacije iz podatkovnega objekta.
  44. Komentarji in artekakti • Artefakti se uporabljajo za podajanje dodatnih informacij v procesnem modelu. • Artefakti ne vplivajo na procesni tok. • Artefakti so: komentar, skupina in dokument. • Dokument ni vizualni element, ampak atribut večine elementov. • Asociacija je uporabljena kot povezava med artefakti in ostalimi grafičnimi modeli BPMN. 45 Asociacija je pogosto uporabljena za povezavo s komentarjem. Skupina je grafični element za združevanje elementov znotraj iste kategorije. Komentar predstavlja dodaten opis za katerikoli element v procesnem diagramu. Oznaka skupine.
  45. Povezovanje elementov • Povezave elementov so vizualno predstavljene z linijami, ki so lahko usmerjene ali neusmerjene. • Tok zaporedja predstavlja zaporedje izvedbe aktivnosti. • Podatkovna asociacija predstavlja tok informacij. • Asociacija povezuje artefakte z ostalimi elementi BPMN. • Sporočilni tok predstavlja izmenjavo sporočil med bazeni. Podatkovna asociacija. Asociacija. Tok zaporedja. Sporočilni tok.
  46. Kako se lotimo modeliranja poslovnih procesov z BPMN 2.0? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  47. 1. Izberemo si ustrezno orodje za modeliranje https://www.bpmn.org/ Kriteriji izbire: • Prijazen uporabniški vmesnik • Dobra podpora standardu • BPMN elementi • BPMN zapis (.bpmn) • Široka priljubljenost Priljubljena orodja: • Camunda modeler • Signavio modeler • BPMN.IO • Bizaggi modeler • Tudi MS Visio (!?)
  48. 2. Priskrbimo si informacije o procesu Povprašamo zaposlene, ki sodelujejo v procesu. Analiziramo IT rešitve, ki podpirajo proces. Povprašamo inženirje, ki implementirajo proces.
  49. 3. Izdelamo model procesa 1. Identificiramo „igralce“ v procesu. 2. Identificiramo „meje“ procesa. 3. Identificiramo „aktivnosti“ procesa. 4. Aktivnosti procesa uredimo s kontrolnim tokom. 5. Dodamo informacijske tokove.
  50. 4. Preverjamo pravilnost modela Validacija Verifikacija Za „slovnico“ poskrbijo že orodja. Preverimo glede na procesno dokumentacijo in procesne deležnike. AS-IS model „Uporabniška izkušnja“ Ali je diagram privlačen za uporabnika?
  51. 5. Uporabljamo model Delovna navodila Analiza prednosti in priložnosti za izboljšave procesa Komunikacija z deležniki Specifikacija zahtev za IT podporo Presoje procesnega področja Konsolidacija in standardizacija procesnega področja Razumevanje procesa Prenova modela procesa (TO-BE)
  52. Nekaj praktičnih napotkov • Model procesa naj ne presega velikosti A4. • Če je proces večji, ga razbijemo na podprocese. • Skrbimo za konsistentno poimenovanje elementov. • Vsi elementi naj bodo ustrezno poimenovani. • Aktivnosti poimenujemo z glagoli. • Če uporabljamo barve, jim pripišimo ustrezen pomen. • Pazimo na ustrezen izgled diagrama. • Povezave naj se čim manj „križajo“. • Elementi naj bodo lepo poravnani.
  53. Pogosta vprašanja • Katere procese je smiselno modelirati? • Ali je BPMN primeren za modeliranje vseh poslovnih procesov? • Ali lahko modeliramo le del procesa? • Zakaj in s kakšnim namenom sploh modeliramo? • Kdo bo uporabnik modela? • Katere BPMN elemente bomo uporabili? • Ali je izdelan model kakovosten?
  54. Kako naprej? Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  55. BPMN je namenski in vizualen jezik! • Če poznam jezik še ne pomeni, da lahko napišem dober roman. • Še pomnite kako ste se naučili tujega jezika? Spoznavanje besed Tvorjenje povedi Spoznavanje slovničnih pravil Branje besedil Komuniciranje Spoznavanje sloga pisanja Spoznavanje BPMN elementov Modeliranje BPMN diagramov Spoznavanje sintaktičnih pravil Interpretacije BPMN diagramov Komuniciranje Spoznavanje dobrih praks modeliranja
  56. Povezana področja Modeliranje poslovnih procesov z BPMN Analiza in prenova procesov Avtomatizacija poslovnih procesov Tehnike identificiranja in odkrivanja procesov Modeliranje poslovnih odločitev z DMN Modeliranje primerkov s CMMN Upravljanje arhitektur procesov Procesni vzorci in dobre prakse Standardizacija procesov Rudarjenje procesov Napredno modeliranje poslovnih procesov
  57. Primeri BPMN diagramov Naučimo se modeliranja poslovnih procesov
  58. Priprava samoevalvacijskega poročila 10. člen (Priprava samoevalvacijskega poročila) Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in kritično analizo, analizo prednosti in pomanjkljivosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti. Članice in druge članice univerze izdelajo samoevalvacijsko poročilo upoštevajoč navodila, ki jih oblikuje komisija. Pred pisanjem samoevalvacijskega poročila je potrebno upoštevati predpisani obseg, strukturo in vsebino, časovne roke in avtorstvo poročila. Samoevalvacijsko poročilo mora vsebovati tudi kazalnike kakovosti in njihov komentar. Zaključki samoevalvacijskega poročila naj vključujejo ocene, ki so podkrepljene z dokumentacijo, in priporočila za nadaljnje izboljševanje kakovosti. Priporočila naj bodo nedvoumna in izvedljiva ter jasno naslovljena na tiste, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov. Samoevalvacijsko poročilo mora spodbujati nenehno izboljševanje kakovosti, učinkovitejše vodenje in upravljanje, notranjo pripravo na institucionalno ponovno akreditacijo in programske evalvacije. Samoevalvacijsko poročilo pripravi komisija za ocenjevanje kakovosti članice univerze ali druge članice univerze ali rektorata univerze vsako leto v skladu z navodili komisije. Samoevalvacijsko poročilo skupaj z akcijskim načrtom za tekoče leto obravnavajo organi članice univerze (obvezno senat in študentski svet članice univerze), strokovni svet druge članice univerze, vključno z odgovornimi komisijami. Letno samoevalvacijsko poročilo (za preteklo študijsko leto) pošlje članica ali druga članica univerze komisiji vsako leto do 31. marca. Organi univerze (vključno s senatom univerze) opravijo razpravo najkasneje do 30. junija. PRAVILNIK O OCENJEVANJU KAKOVOSTI NA UNIVERZI V MARIBORU št. 012/2018/4
  59. Kandidacijski postopek za volitve rektorja • (1) Ko volilna komisija prejme predlog kandidatov, preveri, ali kandidati izpolnjujejo s statutom zahtevane pogoje. • (2) V primeru nepopolne ali kako drugače nepravilne vloge volilna komisija v roku 3 dni od dneva prejema vloge od kandidata zahteva dopolnitev vloge (kandidature). V kolikor je vloga tudi po tem roku nepopolna ali kako drugače nepravilna, volilna komisija kandidaturo zavrže ali zavrne. • Volilna komisija pripravi /…/ seznamom predlaganih kandidatov /…/ Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru št. A12/2006 – 2 BB (Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)
  60. Preverjanje podobnosti vsebine zaključnega dela z drugimi deli • (1) Vsako zaključno delo na UM se glede podobnosti vsebine z drugimi deli pred zagovorom preveri s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli, ki predstavlja neločljivi del procesa oddaje zaključnih del v elektronski obliki v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (v nadaljevanju DKUM). • (2) Študent zaključno delo v elektronski obliki skupaj s prilogami odda v sistem DKUM, pri čemer sistem po vnosu izdela poročilo o preverjanju podobnosti z drugimi deli. • (3) Če je mentor (in/ali morebitni somentor) zahteval, da študent zaključno delo popravi, mora ta popravljeno zaključno delo ponovno oddati v sistemu DKUM. S programsko opremo se ponovno preveri podobnost vsebine z drugimi deli, na podlagi tega pa se ponovno izdela poročilo. • (4) Ko mentor (in/ali morebitni somentor) preveri podobnost končnega zaključnega dela z drugimi deli in ko se strinja z vsebino ter obliko zaključnega dela, študentu sporoči, da lahko natisne izjavo o ustreznosti zaključnega dela, ki jo mentor (in morebitni somentor) tudi podpiše. Pravilnik o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru (Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)
  61. gregor.polancic@um.si https://si.linkedin.com/in/gregorpolancic Hvala za pozornost!
Advertisement