BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 1
Stran 2: V tednu Karitas
Prazne mize,
hladni radiatorji
Stran 4: Vladni obi...
26. november 2009 –2
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 2
AKTUALNO
Slovenski Geoplin, ruski Gazprom in Južni tok...
– 26. november 2009 3
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 3
AKTUALNO
Pretresljiv zločin v Prosečki vasi
Ženo pahn...
26. november 2009 –4
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 4
GOSPODARSTVO
Okrogla miza o posodobitvi pokojninskega ...
– 26. november 2009 5
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 5
GOSPODARSTVO
ZaposlenedružbeProGalasoseodločilezastav...
26. november 2009 –6
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 6
Udeleženci 16. tekmovanja ljubiteljskih kuharjev s str...
– 26. november 2009 7
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 7
oglasi
26. november 2009 –8
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 8
kultura
Mali oder bo spet velik
V soboškem MIKK-u bo t...
– 26. november 2009 9
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 9
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Sesalnik
Sesalnik je...
26. november 2009 –10
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 10
kmetijstvo
Aktiv kmečkih žena Radmožanci
Fižol nekoč...
– 26. november 2009 11
BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 11
kronika
Pomoč pogoreli lendavski oštariji Kančal
So...
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
E vestnik.200948
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

E vestnik.200948

2,591 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
2,591
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
5
Actions
Shares
0
Downloads
1
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

E vestnik.200948

  1. 1. BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 1 Stran 2: V tednu Karitas Prazne mize, hladni radiatorji Stran 4: Vladni obisk Pomurja Eni o hruškah, drugi o jabolkih Stran 5: Zaposlene družbe Pro Gala so se odločile za stavko Za delavke skrbijo njihovi otroci! Stran 6: Pridobitve ob občinskem prazniku Turnišča Po odškodnino na sodišče Stran 11: Očitek prirejanja nogometnih rezultatov tudi klubu iz Lendave NogometašNafte prodaltekmo? Stran 12: Kitajci preplavili Evropo z bučnim semenom Slovenska golica poševnih oči Stran 13: S socialno stisko se tveganje za uživanje drog povečuje Pobirali sveče, da so se greli Stran 35: Prvi kuharski tečaj v Termah 3000 DoubleD– dvakratdobro Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov Stanovanjski evri deponiji DenarzanovosanacijonapredlogžupanainposlancaFrancaJurševzeli izstanovanjskegafonda–Občinezaprisojenih230.000evrovodškodnine bližnjimstanovalcemdeponijenisoprimaknileniticenta Murska Sobota, 26. novembra 2009, leto LXI, št. 48, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evra Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan. Vreme: Sprva bo delno jasno, nato pa pretežno oblačno. Pomurski Vestnik, 1958: Na Ormoški cesti v Ljutome- ru so pričeli gradnjo 12-sta- novanjskega bloka. NAROČNIK Karikatura:AntonBuzeti Nepreslišano Nismomuhaenodnevnica Vpetek zvečer ob zaključku radijskega dnevnika je bila pri nas objavljena nepri- čakovana vest, da je bil na predsednika ZDA Johna Kennedyja izvršen atentat indajepredsednikranjen.Kljubnepričakovanostinihčenislutiltistega,karjebilo svetuznanožečezpolure,dajepredsednikpodlegelsmrtonosnimstrelom.Novi- cajekotbliskobletelavessvetinvzbudilavelikoogorčenjeinžalovanje.Kmaluso tudisledilaskopainšenejasna,patudiprotislovnaporočilaodogodkuvDallasuv glavnemmestuameriškedržaveTexas.Kosejekolonavozilpomikalaskozimesto, sonenadomaodjeknilitrijestreliskritegastrelcainKennedyjeokrvavljenomahnil vnaročjesvoježene,kijesedelazravennjega.Šoferjehitrozavtomobilomoddrvel protibolnišnici,kjerpasozdravnikitakojspoznali,danemorejopomagati. Pomurski Vestnik, 28. novembra 1963 Foto: Nataša Juhnov Pretresljiv zločin v Prosečki vasi stran 3 Ženo pahnil v smrt Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki je padla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila, ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policisti so ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavali RAZPRODAJA OBUTVE (VEČ NA STRANI 9) stran3 Gimnazija Murska Sobota praznuje častitljivih 90 let in prav jutri ob 18. uri bo v Galeriji Murska Sobota slovesna akademija kot pika na i praznovanjem. Pred devetdesetimi leti so v takrat Slovencem nezna- ni pokrajini onstran Mure ustanovili prvo gimnazi- jo, ki danes po besedah ravnateljice Regine Cipot predstavlja sožitje tra- dicije, znanja in razvoja. Do sedaj je dala temelj- no izobrazbo številnim znanstvenikom in znanim osebnostim. V Lendavi bo isti dan osre- dnja slovesnost ob 50-le- tnici dvojezičnega šolstva, kjer bo, tako kot v soboški gimnaziji, slavnostni go- vornik predsednik države dr. Danilo Türk, le da se mu bo v Lendavi pridru- žil tudi madžarski predse- dnik Laszlo Solyom. »Namesto kontejnerja vodke mi pošlji gajbo vina in slatine!«
  2. 2. 26. november 2009 –2 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 2 AKTUALNO Slovenski Geoplin, ruski Gazprom in Južni tok Po plinovodu bodo tekli tudi evri Južni tok plinovoda iz Rusije bo potekal preko Prekmurja in Prlekije, toda nihče še ne ve natančno, kje Izdaja:PodjetjezainformiranjeMurskaSobota,d.o.o.IZHAJAOBČETRTKIH.Uredništvo:IrmaBenko(direktorica),BojanBudja(odgovorniurednik),JanezVotek(namestnikodgovornegaurednika),A.NanaRituperRodež,AndrejBedek,BernardaBalažic Peček,LudvikKovač,MajdaHorvat,MilanJerše,PetraKranjec,TimotejMilanov(novinarji),NatašaJuhnov(fotografinja),NevenkaEmri(lektorica),KsenijaŠömen(tehničnaurednica),RobertJ.Kovač(računalniškiprelom).Naslovuredništvainuprave: MurskaSobota,Ulicaarh.Novaka13,tel.št.:5381720(naročniškaslužba),n.c.5381710,5381740(novinarjiVestnika),Venera(trženje)5381710,št.telefaksa5381711.Nenaročenihrokopisovinfotografijnevračamo.Trimesečnanaročnina (14številk)20,30evra,letnanaročnina(za53številk)75,50evra,letnanaročninazanaročnikevtujini180,00evrov,polletnanaročninazadelovneorganizacije,podjetjainobrtnike(27izvodov)59,20evra,izvodvkolportaži1,50evra.IBANpriRaif- feisenbankiSI56249009000247884,SWIFTkodabanke;KREKSI22.Tisk:PodjetjezausposabljanjeinvalidovSETVevče.Daveknadodanovrednostjevračunanvcenoizvodainseobračunavavskladus7.točko25.členaZakonaodavkunadodanovrednost,Uradnilist23.12.1998,št. 89,inZakonomoizvrševanjuproračunaRepublikeSlovenijezaleto2002in2003,Uradnilist17.12.2001,št.103.Naklada:14.000izvodov.Elektronskapošta:Vestnik:vestnik@p-inf.si,Venera:venera@p-inf.si,naročniškaslužba:oglasi.vestnik@p-inf.si,www-stran:http://www.vestnik.si. V tednu Karitas Prazne mize, hladni radiatorji Poleg moledovanja za hrano in oblačila vse več prošenj za plačilo položnic – Prava kriza nas menda čaka šele čez dva, tri mesece Pogled od zunaj Kruh za življenje Treba je mnogo preprostih besed ka- kor kruh, ljubezen, dobrota, pravi meni drag pesnik Tone Pavček. Da, treba je mnogo preprostih besed, mnogo prija- znih dejanj, da najdemo pot, pot od člo- veka do človeka. Kot prostovoljka Karitas s skoraj »de- setletnim stažem« imam tako kot tiso- če drugih prostovoljcev, vključenih v humanitarne organizacije, odgovorno in težko nalogo. Še posebno dandanes. Ker je prostovoljstvo usmerjeno k člove- ku, iščem skupaj s prostovoljkami in prostovoljci poti, kako priti do sočloveka, da mi bo zaupal, da bo pripravljen sprejeti pomoč. Pomanjkanje in revščina sta najpogostejša pojava, s katerima se srečujemo v Karitas, in imata veliko različnih vzrokov: izguba službe, nepričakovana nesreča, smrt, bolezen, ločitev, odvisnost partnerja od alkohola ali drog. Najtežji trenutki pa so, ko se na nas obrnejo starši z otroki ali matere samohranilke in ob tem zaznamo tudi otrokovo stisko. Kot sodelavci Karitas ponujamo družinam in posameznikom pomoč s hrano, saj se obrnejo na nas tudi ljudje, ki povedo, da jim večkrat primanjkuje hrane. Poleg hrane jim poma- gamo tudi z oblačili in obutvijo ter ob ustreznih dokazilih s plači- lom najnujnejših položnic. Poleg naštetega posvečamo skrb ostarelim in bolnim, invalidom, otrokom v kriznem centru. Vse naštete skupine ob praznikih obišče- mo in obdarimo. Sodelavke in sodelavci Karitas pa slišimo ob naših dežurstvih besede: »Vse, kar imam na sebi oblečeno in obuto, je od vas, od Karitas.« Naše izkušnje nam kažejo, da se ljudje v stiskah po- gosto ne znajdejo in ne vedo, na koga naj se obrnejo. Zato poleg po- moči v materialni obliki pogosto družinam in posameznikom, ki se obrnejo na nas, svetujemo in jih napotimo na ustrezne institucije. Pogosto se mi kot prostovoljki poraja jeza, zakaj smo v naši druž- bi prišli tako daleč, da potrebuje tako velika skupina ljudi prehran- ske pakete. Pri zadnji delitvi smo jih namreč razdelili med več kot dva tisoč ljudi. In še sedaj slišim besede posameznikov: »Kako sram me je« ali »Po tridesetih letih trdega dela stojim v vrsti za prehram- beni paket!« In še vrsto podobnih bolečih razmišljanj ljudi, ki so kljub vsakodnevnemu pridnemu delu ostali na cesti brez finančnih prilivov. In teh ljudi, ki se počutijo ponižane, pogosto tudi ogolju- fane zaradi lažnih obljub in osramočene, ker ne morejo dostojno preživeti svoje družine, je okrog nas v naši pokrajini preveč. Pro- stovoljci Karitas si zato želimo, da bi vsi, ki so v stiski, začutili, da niso sami, da želimo z njimi deliti svoj čas in znanje ter jim ponu- diti ustrezno pomoč. Seveda s prostovoljnim delom, kljub velikemu entuziazmu, ne morem reševati sveta, lahko pa prispevam k pozitivnim premikom v svoji lokalni skupnosti s tem, ko se kot posameznica čutim odgo- vorna za človeka v stiski. Dragica Raj, prostovoljka Karitas V premislek Ta veseli čas Ko boste naslednjič v roke prijeli Vestnik, bo december. Čas radosti, obdarovanj, vese- ljačenj. A vse manj za vse. In vse bolj za iz- brano peščico. Po slovenskem časopisju prebiram, kaj vse bo delavcem prinesel dedek Mraz. Ne boste verjeli, kar nekaj podjetij bo svojim zapo- slenim po vzoru dobrih starih časov pripravilo prednovoletne zabave in obdarovanja. Če je že mogoče razumeti Iva Boscarola, ki bo svojim v Pipi- strelu poleg novoletne veselice namenil še božičnico in trinajsto plačo, me čudi državni Petrol, za katerim sploh ni prav bleščeče poslovno leto. Pa bo vseeno v teh kriznih časih pripravil vsesplošno veseljačenje zaposlenih na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču z bojda izbornim zabavnim in glasbenim programom ter slastno večerjo. Tudi za moj in vaš denar. Me zanima, koliko takšnih zabav in obdarovanj bo po Pomurju. Uganko bomo skušali razvozlati v prihodnjih dneh, skoraj zagotovo pa bodo za odgovor dovolj prsti ene upokojene mizarske roke. A če že ni kruha za vse, je treba ljudstvu dati vsaj iger. In teh je – roko na srce – vse več. Zelo vsakovrstnih in tudi po Pomurju. Od športnih stav do razno ra- znih teve šovov. Kaj prinašajo in odnašajo prve, menda vedo pri Nafti, kako za vsako ceno potešiti žalostno obubožano rajo, pa so zgovorno izpričali tako na Pop TV kot na nacionalki. Nič nimam proti znameni- ti Ceci, še manj proti njenim oblinam, rahlo pa mi je le bilo nerodno, ko sem jo gledal, kako je ondan v oddaji A si ti tud not padu obračala Lada Bizovičarja in Jureta Zrneca. Če že onadva ne vesta, nas je kar nekaj vendarle bolj poučenih. Da taisto Ceco preiskujejo zaradi domnevne ile- galne prodaje nogometnih igralcev in skrivanja 22 milijonov dolarjev v tujih bankah. Lado in Jure pa jo sto tisočim prodajata kot boginjo. Pa saj nacionalka ni dosti boljša. Številnih grehov osumljeni slikar Jure Ce- kuta, ki da mu evri v žepe letijo z raznih tujih bančnih računov, je v na- jelitnejšem večernem teve terminu paradiral po Piramidi. Radi nam razlagajo, da imamo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Bomo sedaj krivi še za Petrole, Cece in Jurete? Bojan Budja Marsikomu v Pomurju se je zgodilo to, česar si ni mi- slil. Zaradi izgube službe in stalnega dohodka mora pri- znati svojo stisko in zaprosi- ti za pomoč. Število tistih, ki se danes obračajo na humani- tarne organizacije, se je dra- stično povečalo. Na Rdečem križu, Karitas in EHO Podpor- nici priznavajo, da na njiho- va vrata potrka vsak dan več ljudi. Ta teden pripravlja Ka- toliška cerkev teden Karitas z naslovom Kruh za življenje, kar ima tudi simbolični po- men. Sporočiti želijo, da so se številne družine in posame- zniki znašli v hudih težavah in stiskah; mnogi potrebuje- jo kruh zaradi pomanjkanja, kruh človeške bližine in kruh realnega upanja. Z različnimi dogodki po vsej Sloveniji nagovarjajo k dobrodel- nosti in opozarjajo na socialno najbolj ogrožene člane naše druž- be. Z dobrodelnimi akcijami in koncerti so se vključili v župnij- ske Karitas, tudi v Murski Soboti se skrbno pripravljajo na četrtek, ko bo eden od vrhuncev akcije. Zbirali bodo obleko, posteljnino, informacije, kdo potrebuje ali po- darja belo tehniko ali pohištvo, zbirali pa bodo tudi prostovoljne prispevke. V zadnjem času se je povečalo povpraševanje po obla- čilih, zato prosijo ljudi, naj prine- sejo uporabna in čista oblačila. S pomočjo ljudem v stiski se ukvarjata tudi Evangeličanska hu- manitarna organizacija Podporni- ca in Rdeči križ Slovenije. »Vsak dan prihajajo k nam novi ljudje, ki so primorani zaprositi za pomoč, da bi preživeli,« je povedala Albi- na Knapp, sekretarka na sobo- škem Območnem Rdečem križu. Poleg povpraševanj po obleki in paketih s hrano pa je vse več pro- šenj za plačilo najnujnejših polo- žnic, za elektriko, kurjavo, naje- mnino in podobno, ugotavljajo vse tri humanitarne organizacije. Za te namene imajo posebne fon- Eden največjih evropskih in slovenskih projektov v priho- dnjih letih bo gradnja novega plinovoda za dobavo ruskega zemeljskega plina Sloveniji in Evropi, s čimer bi se izognili dodatnemu tveganju s tranzi- tno problematično Ukrajino. Po novih informacijah naj bi se Slovenija navezala na Južni tok (njegova skupna zmogljivost je 63 milijard kubičnih metrov plina letno) s t. i. severozaho- dnim krakom, ki bi ga zgradi- li že do leta 2015. Njegova zmo- gljivost pretoka bo okrog osem milijard kubičnega metra pli- na letno. Tema, ki zadnje tedne polni ča- sopisne strani, je vsekakor zani- miva tudi za Pomurje oziroma za Prekmurje in Prlekijo, kajti z go- tovostjo lahko trdimo, da lahko plinovod, ki bo prispel iz Madžar- ske, nadaljuje pot v Slovenijo samo preko Pomurja. V tem primeru še kako pogrešamo uradno regijo, ki bi bila sogovornik in pogajalec z državo. Gre namreč za načrtova- nje enega največjih državnih pro- jektov po ozemlju pomurske regi- je. Projekt bo vodila in upravljala družba South Stream AG, v Sloveni- ji pa mešano slovensko-rusko pod- jetje. Severni krak Južnega toka bo potekal preko Srbije in Madžarske ter se nekje pri Subotici razdelil na dva kraka. Prvi krak bo potekal do avstrijskega Baumgartna, drugi pa se bo iz Madžarske usmeril pre- ko slovenskega (pomurskega) oze- mlja do Italije in še naprej. Pa to ni edino veliko državno na- črtovanje in obljubljanje zemlje ob Muri za potrebe mednarodnih in državnih interesov. Spomnimo se načrtovanja gradnje velikega dalj- novoda pa načrtovanja hidroelek- trarn na reki Muri. So vsi ti načr- ti sploh usklajeni ali izključujoči? Zato smo na ministrstvo za okolje in prostor naslovili vprašanja, da nam pojasnijo, kje natančno bo potekala trasa plinovoda, da bo javnost (Prekmurci in Prleki ima- jo samo ta majhni košček zemlje) pred začetkom načrtovanja sploh obveščena o njenem poteku in ali je zdaj pomurska javnost postavlje- na pred izbiro: hidroelektrarne ali plinovod? S službe za odnose z javnostmi na okoljskem ministrstvu so poslali le kratkem odgovor: »Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo za gospo- darstvo, ki je nosilec sporazuma.« In smo se s podobnimi vpra- šanji obrnili še na gospodarsko ministrstvo. Odgovor je posredo- val Gregor Resman: »Meddržavni sporazum o plinovodu Južni tok določa ustanovitev in sedež sku- pnega podjetja, ki bo izvajalo in- vesticijo, v Republiki Sloveniji in deležaustanoviteljevvosnovnem kapitalu podjetja 50 : 50, sloven- skega podjetja Geoplin plinovo- di in ruskega Gazproma. Del pli- novodnega sistema Južni tok, ki bo potekal preko Slovenije, naj bi imel zmogljivost pretoka okrog osem milijard kubičnih metrov plina letno. Tehnične parametre novega plinovoda in potrebno in- frastrukturo bosta določila usta- novitelja na osnovi rezultatov študije izvedljivosti, upoštevajoč možnost uporabe obstoječega plinovoda v lasti Geoplina plino- vodi, d. o. o. Študija izvedljivosti mora biti pripravljena najkasneje do 30. junija 2011. Na podlagi teh rezultatov se bosta ustanovitelja tudi odločila o ustanovitvi podjetja in gradnji plinovoda oziroma o uporabi obstoječega sistema v lasti Geo- plina plinovodi, d. o. o.« Bernarda B. Peček de, ampak gre za skromna sred- stva in daleč od tega, da bi lahko vsem plačali položnice. Jožef Rituper, EHO Podporni- ca, ugotavlja, da mnogi, ki jim je najtežje, nočejo na glas spregovo- riti o svoji stiski in nemoči. Pake- ti in pomoč, ki jih sedaj vsi deli- jo, blažijo stisko, pravo krizo in pomanjkanje pa lahko pričaku- jemo čez dva, tri mesece, še do- daja. Kljub nizkim dohodkom so znali mnogi doslej skromno žive- ti, ko pa bodo izčrpali vse rezer- ve, ne bodo zmogli več prežive- ti od meseca do meseca, čeprav so vse življenje trdo delali. »Glej- te, kje smo končali!«, »Da moram prositi?« in »Kako mi je nerodno!« so besede ljudi, s katerimi prizna- vajo svojo stisko. Ljudje so pretre- seni, žalostni in razočarani. Iz njihovega življenja pa tako, kot so najprej izginjali priboljški, izginjajo osnovne dobrine, ugaša- jo se luči, preneha teči topla voda, radiatorji ostajajo mrzli. V ljudi se naseljuje strah pred jutrišnjim dnem in s tem izginjajo veselje, zanos in volja do življenja. Najprej v družini, kar še posebno prizade- ne otroke, in to se bo prej ali slej poznalo tudi v družbi. A. Nana Rituper Rodež Foto: Nataša Juhnov Foto: Nataša Juhnov
  3. 3. – 26. november 2009 3 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 3 AKTUALNO Pretresljiv zločin v Prosečki vasi Ženo pahnil v smrt Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki je padla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila, ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policisti so ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavali Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov Stanovanjski evri deponiji Denar za novo sanacijo na predlog župana in poslanca Franca Jurše vzeli iz stanovanjskega fonda – Ob- čine za prisojenih 230.000 evrov odškodnine bližnjim stanovalcem deponije niso primaknile niti centa Ljutomersko deponijo komunalnih odpadkov čaka še tretja sanacija. Že doslej je bilo zavoljo nje okoliškim prebivalcem izplačanih za 230 tisoč evrov odškodnin. Foto: nataša Juhnov Občina Ljutomer je 16. novembra podpisala s podjetjem Gradis grad- beno podjetje Ptuj pogodbo o sa- naciji odlagališča komunalnih od- padkov v Ljutomeru. Izvajalca so izbrali med enajstimi ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis, po- godbena vrednost znaša dobrih 115 tisoč evrov, dela pa naj bi bila kon- čana 15. maja prihodnje leto. Ptuj- sko podjetje bo za ta denar moralo urediti dovozno cesto, javno razsve- tljavo, odvajanje odpadnih vod in plina z odlagališča ter zasipati, ure- diti in zasaditi okolico. Še avgusta letos je občinska uprava napovedovala, da bodo vsa ta dela sta- la okoli 340 tisoč evrov, celotna sanaci- ja odlagališča, vključno z odkupom ze- mljišča, saj je bilo odlagališče delno na zasebnem zemljišču, pa 466 tisoč evrov. Tak znesek je za projekt Sanacija odlaga- lišča odpadkov Ljutomer naveden tudi v državnem proračunu oziroma v Na- črtu razvojnih programov 2009–2012, saj naj bi država zanj prispevala 200 ti- skim ministrom obljubil že njegov pred- hodnik Janez Podobnik. Ljutomersko odlagališče odpadkov ni- koli ni dobilo uporabnega dovoljenja, sedanja sanacija pa je menda že tretja po vrsti. Nazadnje so se je lotili pred deseti- mi leti. Zanjo je ministrstvo za okolje in prostor primaknilo 200 tisoč evrov, ob- čine Ljutomer, Veržej, Križevci in Raz- križje, uporabnice odlagališča, pa 546 ti- soč evrov. Sanacija, ki je potekala hkrati z odlaganjem odpadkov, ni bila uspešna, odlagališče pa zaradi okoljske neustre- znosti ni dobilo uporabnega dovoljenja. Čeprav bi deponijo v Ljutomeru mora- li zapreti maja 2004, so njeno obratova- nje zaradi zastoja pri ureditvi zbirnega centra v Puconcih, kamor sedaj odvaža- jo odpadke, in s sklepom ljutomerskega občinskega sveta spet podaljšali, komu- nalne odpadke pa so potem preneha- li odlagati novembra 2007. Sredi mesta Ljutomer in ob pokopališču je tako osta- lo nesanirano odlagališče, ki mu Agen- cija RS za okolje in prostor ne bo izdala odločbe o zaprtju, dokler sanacija ne bo opravljena tako, kot je treba. Pogodba o sanaciji je sedaj sklenjena, denar zanjo pa bo ponovno dala drža- va? Ljutomerska občina ima namreč ob že najetih posojilih za več javnih objek- tov in nižjih proračunskih prihodkih ve- like finančne težave. Franc Jurša je na marčevski seji parlamentarnega odbo- ra uspel z amandmajem, da se denar za sanacijo ljutomerske deponije vzame iz postavke za pospešeno stanovanjsko gradnjo, minister Karl Erjavec pa je to zagovarjal, rekoč, da ima stanovanjski sklad svoj program in da sprememba ne bo bistveno vplivala na pospešeno gra- dnjo. Franc Jurša je svoj predlog podprl tudi s številnimi izgubljenimi tožbami na sodišču, saj so sodniki bližnjim stano- valcem zaradi zmanjšane kakovosti bi- vanja ob deponiji priznali odškodnino. »Do sedaj smo na sodišču izgubili ogro- mno tožb in moramo samo za odškodni- ne plačati 500.000 evrov. Tega lokalna skupnost drugače tudi ne bo mogla re- šiti,« je Franc Jurša marca na parlamen- tarnem odboru zagovarjal svoj predlog. Vendar ne ljutomerska občina niti preo- stale tri, Veržej, Križevci in Razkrižje, za odškodnino niso plačale niti evra, saj so bližnji stanovalci tožili Komunalno-sta- novanjsko podjetje Ljutomer kot upra- vljavca odlagališča. To je petnajstim sta- novalcem moralo plačati okoli 230 tisoč evrov odškodnine in stroškov, po izpla- čanih odškodninah pa je tožbe vložilo še več stanovalcev, ki terjajo še 150 ti- soč evrov. Te pa bodo sodeč po mnenju vrhovnega sodišča, ki ga je podalo pred nekaj dnevi, najverjetneje brezuspešne. Vrhovno sodišče, na katero se je obrnilo toženo podjetje, je namreč za zadnje šti- ri tožbe, ki so jih stanovalci ob deponiji vložili leta 2003, ugotovilo, da je zamu- jen pritožbeni rok, kar pomeni, da do odškodnine niso več upravičene. Komunalno-stanovanjsko podjetje je že vse od začetka zagovarjalo mnenje, da stanovalci tožijo napačno stranko, saj bi odškodnino morala plačati lastni- ca deponije, torej ljutomerska občina z občinami uporabnicami odlagališča, ker da so bili sami le izvajalci gospodarske javne službe. Občine so to zavrnile, pod- jetje pa je oktobra lani zoper njih vložilo tožbo. Obravnave na sodišču doslej še ni bilo, saj naj bi sodišče čakalo na mnenje vrhovnega sodišča. To pa je sedaj tu. Glede vključevanja države v sanaci- jo ljutomerskega odlagališča je treba vedeti še, da se je v reševanje proble- ma novembra 2005 vključilo tudi mini- strstvo za okolje in prostor, takrat pod vodstvom Janeza Podobnika. Na de- cembrskem sestanku z župani v Ljublja- ni je ministrstvo predlagalo, da se sklep Občine Ljutomer o prepovedi odlaga- nja odpadkov iz občin Razkrižje, Veržej in Križevci, ki ga je občinski svet spre- jel, ker te niso pristale na poplačilo de- ležev rente, zadrži, v sklopu projekta sanacije in zapiranja odlagališča, nad katerim bo bdelo ministrstvo, pa se pri- pravi tudi predlog za plačilo odškodnin oziroma bonitet za krajane, ki živijo na vplivnem območju deponije. Ti sklepi so ostali le na papirju. Z zagotovljenim denarjem v proračunu za sanacijo odla- gališča bi torej država zdaj vendarle iz- polnila vsaj del svojih obljub. Majda Horvat V hiši v Prosečki vasi je mož po prepiru pustil umreti svojo ženo. Foto: A. B. Že prejšnjo sredo je v domači hiši v Prosečki vasi umrla 49-letna Albi- na Hajdinjak. Izkrvavela je zaradi poškodb, ki jih ji je med prepirom dan prej prizadejal njen dve leti sta- rejši mož Alojz. Kot je sporočil Jožef Prša, tiskovni predstavnik tukajšnje policijske upra- ve, so kriminalisti med ogledom kraja in z zbiranjem informacij o okoliščinah zločina ugotovili, da je »partner pokoj- ne med prepirom odrinil pokojno, ki je padla vznak in se pri tem hudo telesno poškodovala. Osumljeni poškodovanki ni zagotovil ustrezne zdravniške pomo- či, zaradi česar je umrla«. Po naših in- formacijah je imela žrtev razbito loba- njo. Alojz Hajdinjak je od petka za zapahi. Policisti so mu namreč odvzeli prostost in ga zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve smrti iz ma- lomarnosti, nasilja v družini in hude te- lesne poškodbe privedli pred preiskoval- nega sodnika, ki je zanj odredil pripor. Grozi mu večletna zaporna kazen. Po na- ših informacijah je bil že večkrat obrav- navan prav zaradi nasilja v družini. Z no- žem se je menda pred kratkim spravil tudi nad sina. Prosečka vas – kraj z manj kot dvesto prebivalci v osrčju Goričkega – je zavi- ta v molk in žalost. Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, niso želeli govoriti o zločinu, ki je njihovo vasico pahnil v sre- dišče pomurske in slovenske javnosti. Eden je le namignil, da je tragedijo naj- brž zakrivil alkohol, drugi pa je dodal, da so se policisti pogosto mudili v hiši s hi- šno številko tri. Albino Hajdinjak so pokopali v sobo- to, na pogrebu njenega moža ni bilo. Po- kojna je bila nekoč zaposlena v Muri; z Alojzom, ki je občasno priložnostno de- lal v Avstriji, pa sta družino preživlja- la s kmetovanjem. Dvajsetletni sin dela pri gradbeniku v sosednji vasi, starejša hčerka pa se je omožila drugam. Z nji- mi živi še Albinina mama. Prav njen zet menda ni dovolil, da bi poklicala medi- cinsko pomoč. To je po 6. januarja 2008, ko je tride- setletni Sandi Marinič v Spodnjem Kra- pju pri Ljutomeru s streli iz pištole umo- ril fanta svojega nekdanjega dekleta in si potem sodil sam, najhujši zločin v pokra- jini ob reki Muri. Leta 2007 sta se sicer zgodila dva umora, leta 2006 nobeden, leto prej pa so bili trije. Andrej Bedek Franc Jurša je uspel pre- pričati ministra Erjavca, da denar za sanacijo in zaprtje deponije vzame iz proračunske postavke za pospešeno stanovanj- sko gradnjo. soč evrov, polovico letos in polovico v prihodnjem letu, preostalo pa je pripi- sano ljutomerski občini. Državno sofi- nanciranje je namreč na marčevski seji parlamentarnega odbora za okolje in prostor ob podpori ministra za okolje in prostor Karla Erjavca izposloval lju- tomerski župan in poslanec v državnem zboru Franc Jurša, s tem da je pomoč pri sanaciji odlagališča pred sedanjim okolj-
  4. 4. 26. november 2009 –4 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 4 GOSPODARSTVO Okrogla miza o posodobitvi pokojninskega sistema Za obračun pokojnine četrt stoletja? Predlagan ukrep podaljšanja z 18 na 35 let je preveč radikalen, bolj sprejemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski uniji Sklepno dejanje vladne- ga obiska prejšnji teden se je zgodilo v hotelu Radin, kjer so med drugim ministri odgo- varjali na vprašanja pomur- skihgospodarstvenikov,župa- nov in druge zainteresirane javnosti. V debati, za katero lahko brez slabe vesti zapiše- mo, da je na trenutke padla na raven gostilniških prerekanj, so se dotaknili mnogih za Po- murje aktualnih tem. Med drugim so dejali Patrick Vlačič je omenil vpraša- nje odstavnih pasov na pomurski avtocesti. Pri DARS-u so tako po njegovih besedah naročili študijo o upravičenosti izgradnje odstav- nih pasov, ta pa naj bi bila konča- na do konca letošnjega leta. »Vpra- šanje razvoja in infrastrukture zame ni vprašanje jajca in kokoši, gotovo pride infrastruktura pred razvojem,« je bil jasen prometni minister. Državni sekretar na mi- nistrstvu za obrambo Uroš Krek je pojasnil, da je Pomurje pomem- ben kadrovski bazen za slovensko vojsko, saj kar deset odstotkov pri- padnikov prihaja iz te regije, v le- tošnjem letu celo 20 odstotkov novih vojakov. Eden najbolj kri- tičnih udeležencev posveta je bil soboški župan Anton Štihec, ki je vladi očital, da njihovi dopisi na ministrstva ostajajo brez odgovo- rov, ter izrazil upanje, da ne bodo zaprli pediatričnega oddelka v murskosoboški bolnišnici. Dobil je zagotovilo ministra Miklavčiča, da bo ostal. Zanimalo ga je tudi, zakaj v Pomurju ni več subvenci- oniranih konkurenčnih visoko- šolskih programov, vendar je nje- govo vprašanje tudi tokrat ostalo brez odgovora. Metod Grah iz Vi- vata v Moravskih Toplicah je po- dal predlog glede geotermalne energije, ki je v zakonu o Pomur- ju opredeljena kot ena od treh temeljnih razvojnih usmeritev Vladni obisk Pomurja Eniohruškah, drugiojabolkih Veliko vprašanj brez odgovorov, nekateri odgovori so šli mimo vprašanj – Dela pri vodovodu šele čez dve leti – Zakaj so v Radencih ploskali Lahovniku Katarina Kresal, Irma Pavlinič Krebs in Ivan Svetlik. Na vladni strani je prevladovalo dobro razpoloženje, med občinstvom nekoliko manj, tudi zaradi nekaterih navzočih, ki so prišli do mikrofona z neumestnimi vprašanji in predlogi. Foto: T. M. Oster nastop soboškega župana Antona Štihca Foto: D. M. pomurske regije. Po njegovem mnenju je pri geotermalni ener- giji problem cena kilovatne ure, ki je 6,2 centa, kar je premalo, da bi se kdo loteval naložbe tem področju. Vladi je predlagal, da ceno dvigne na raven nemške, ki znaša 15 centov za kilovatno uro. Župana Moravskih Toplic Franca Cipota je zanimalo, ali je možno pričakovati, da bodo prvi metri vodovoda zaživeli že leta 2010. Po njegovem mnenju je za neka- tere ljudi predolgo čakati še šest let. Odgovor državnega sekretarja z ministrstva za okolje in prostor Zorana Kosa, da se bodo dela za- čela šele čez dve leti, ni bil všeč niti lendavskemu županu Antonu Balažku, ki meni, da bi vodovod lahko začeli graditi že prihodnje leto, opozoril pa je še na izrazito povečanje socialnih transferjev v občinskih proračunih. Komu zemljišča? Roberta Graja iz podjetja in- ženiring Graj, ki se je predstavil tudi kot predstavnik Luke Koper, je zanimalo, ali bo vlada podprla gradnjo infrastrukture in izpelja- la potrebne postopke za logistič- ni center v Lipovcih. Gospodar- ski minister Lahovnik je poudaril, da bodo pripravili razpis in ta- krat se bo morala po njegovih be- sedah Luka Koper na razpis pri- javiti. »Če se ne bo, boste morali pojasniti, zakaj se niste, ker ste v večinski državni lasti.« Po nje- govih besedah se je problem po- javil zaradi informacije, ki so jo imeli na ministrstvu, po kateri Luke Koper ta projekt naj ne bi več zanimal. Čeprav je Lahovnik za svoj odgovor prejel aplavz ob- činstva, se je kasneje v izmenjavi mnenj med Lahovnikom in Šti- hcem pokazalo, da ne govorijo o istem logističnem centru. Mini- ster za gospodarstvo je imel v mi- slih logistični center, ki naj bi bil predviden znotraj gospodarskega središča Oko, temu pa je Štihec oporekal, češ da logistični cen- ter ni bil nikoli predviden znotraj omenjenega projekta. Slednjemu je pritrdil tudi direktor RRA Mura Danilo Krapec. Dejan Židan iz skupine Panvita pa je izrazil pod- poro Zakonu o kmetijskih zemlji- ščih in zaščiti kmetijskih zemljišč. Po njegovem mnenju je moralno sporno spreminjanje namembno- sti zemljišč, saj je veliko obrtnih con praznih. Timotej Milanov Anka Tominšek (levo) in Mateja Kožuh Novak Pomurski upokojenci o reformi upokojenskega sistema Fotografiji: M. J. Ob bližajoči se reformi po- kojninskega sistema in pre- dlagani pokojninski zakono- daji, ki neposredno vpliva predvsem na pravice in ob- veznosti aktivne populacije in na že upokojeno generaci- jo, je Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev v prostorih Pokrajinske in štu- dijske knjižnice Murska Sobo- ta organizirala okroglo mizo z naslovom Modernizacija po- kojninskega sistema. Med go- sti sta bili tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Marjeta Kožuh No- vak in predsednica komisije za pokojninsko politiko pri ZDUS-u Anka Tominšek. Gre za pomembne vsebinske spremembe v pokojninskem sis- temu, ki jih je pripravilo ministr- stvo za delo, družino in socialne zadeve. Poudarjeno pa je bilo, da te reforme ni možno povezovati s sedanjimi gospodarskimi in so- cialnimi razmerami pri nas, saj jo terjajo povsem drugi razlogi, zla- sti demografski trendi in struktu- ra prebivalstva, ki se vse bolj stara. Na okrogli mizi v Murski Soboti so menili, da je gradivo o posodo- bitvi pokojninskega sistema spre- jemljivo za široko javno razpravo, čeprav glede nekaterih predlaga- nih sklepov ni dovolj jasno. Pred- vsem bi morali ločiti tiste ukrepe, ki so nujno potrebni zaradi dose- ganja temeljnih ciljev, od ukrepov, ki zadevajo boljšo preglednost po- kojninskega sistema. Brez socialnih dajatev V razpravi so postavili vpra- šanje, kako oblikovati prehodno obdobje, da posameznih skupin zavarovancev ne bi prizadeli v primerjavi z drugimi. Ko je na- mreč govor o dostojni pokojni- ni, manjka podatek, kakšno bo imela tako upokojena generaci- ja kot tudi prihodnje generacije, upoštevajoč povprečno plačo. Soglašali so z mnenjem, da je nuj- no treba povečati delež aktivnih zavarovancev s podaljševanjem delovne aktivnosti. Opozorili pa so, da tega pomembnega cilja ni možno doseči le z ukrepi na po- dročju pokojninskega sistema, ampak so prav tako nujni ukre- pi za izboljšanje zdravega in var- nega delovnega okolja, omejeva- nje sive ekonomije in za odpravo ovir, ki preprečujejo normalno delovanje trga delovne sile. Veliko bolj pa mora priti do iz- raza eno temeljnih načel pokoj- ninskega sistema, po katerem pravica do pokojnine temelji na delu. Zato je sprejemljiv predla- gani ukrep o izločitvi vseh social- nih dajatev iz pokojninskega sis- tema, ki se že danes ne plačujejo iz prispevkov, temveč iz državne- ga proračuna. Hkrati je treba do- sledno izpeljati načelo odvisno- sti med vplačili in izplačili, pri čemer ne bi smeli pozabiti na solidarnost. Načelo odvisnosti pokojnine od višine vplačil vse- kakor terja tudi podaljšanje ob- računskega obdobja za odmero pokojnine. Ocenjujejo, da je pre- dlagani ukrep podaljšanja z 18 na 35 let preveč radikalen. S tem ukrepom bi, kljub prehodnemu obdobju, prizadeli predvsem de- lavce, ki že daljše obdobje preje- majo minimalno plačo. Bolj spre- jemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski uni- ji. So pa proti povišanju minimal- ne in polne starosti za uveljavlja- nje pravic. Prav tako so deljena mnenja o predlaganem sistemu bonu- sov. Kot je bilo rečeno, bi morali sprejeti družbeni dogovor o tem, kakšna delovna doba naj bo v pri- hodnje sprejemljiva za doseganje starostne pokojnine. Vsi tisti, ki končajo višješolski oziroma uni- verzitetni študij, bodo dosegli 40 let zavarovalne dobe šele pri 65 letih. Invalidsko zavarovanje pa bo treba zasnovati tako, da bodo zlasti delavci, ki delajo na težkih delovnih mestih, lahko uveljavili pravico do invalidske pokojnine še pred minimalno starostjo. Za vzpostavitev novega pokoj- ninskega sistema, ki naj bi začel veljati leta 2015, pa v upokojen- ski organizaciji menijo, da bi mo- ral dobiti širšo družbeno pod- poro, zlasti mlajših generacij. Opozarjajo, da modernizacija po- kojninskega sistema ne bi smela slabiti prvega stebra pokojnin- ske reforme. Milan Jerše
  5. 5. – 26. november 2009 5 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 5 GOSPODARSTVO ZaposlenedružbeProGalasoseodločilezastavko Za delavke skrbijo njihovi otroci! Podjetje jim dolguje plači za september in oktober, del regresa za letni dopust ter povračila za potne stroške in malico – Dela dovolj, denarja pa ni Nova vrtina po milijon evrov Čigave so vrtine in komu rudarske pravice? – Spravljivejša Nafta Geoterm Pri izkoriščanju geotermalne energije se nekaj premika, čeprav ima pri treh ali štirih obstoječih saniranih vrtinah tudi država enako stališče kot Nafta Geoterm, da je upraviče- na do odškodnine. Se pa že pojavljajo podjetja, ki imajo inte- res po izkoriščanju tega vira. Dve ali tri podjetja so si v skladu z Zakonom o rudarstvu pridobila rudarsko pravico za razi- skovanje in/ali izkoriščanje geotermanih virov na posame- znih območjih. Do te pravice so prišla na javnem razpisu. To delno sprošča dokaj zategnjen položaj izkoriščanja geotermalnega vira energije. Drži pa, da se je v primeru dveh vrtin v Renkovcih in Beltincih ministrstvo oziroma direktorat za energetiko postavil na stran Nafte, saj pravijo, da se je pri sanaciji vrtin ugotovilo, da so nekatere primerne za izkori- ščanje geotermalne oz. hidrogeotermalne energije, zato so nekatere lokalne skupnosti (občini Beltinci in Turnišče) na osnovi podatkov Nafte Geoterm začele financirati dodatne raziskave, ki niso bile za- jete v dolgoročnem programu sanacije Nafte Lendava, in s tem omo- gočile njihovo alternativno uporabo. Ta vlaganja so bila v primerjavi z vrednostjo vrtin (milijon evrov) relativno majhna, znašala so le dva do pet odstotkov. Zato je Nafta Geoterm, ki je te vrtine v preteklosti financirala, zahtevala v primeru prenosa lastništva določeno plači- lo. Pri tem je treba dodati izjavo poslanca Žerjava, da je okvirna cena milijon evrov za povsem novo vrtino. Pri renkovski vrtini je Nafta Geoterm nosilka rudarske pravice in tudi plačnik raziskovalnih in proizvodnih koncesij za geotermalno energijo in ogljikovodike, če jo prištevamo med večje uporabnike. Konkretnega odgovora na to, ali je Nafta Geoterm dejanski nosilec rudarske pravice za omenjene vrtine, pa nismo dobili. Iz izpisov iz zemljiške knjige izhaja, da vsaj v dveh primerih od štirih Nafta Geoterm ni formalnopravni zemljiško- knjižni lastnik teh vrtin. Skratka, če sledimo formalni poti, bi moral biti predmet pogajanj prenos rudarske pravice in iz tega izhajajoče plačilo koncesijske dajatve, ki naj bi jo Nafta Geoterm po odgovoru ministrstva že imela. O lastništvu potemtakem ne more biti govora, če to ni zavedeno v zemljiških knjigah. Sicer pa naj bi se odnosi med potencialnimi uporabniki in Nafto Geoterm zelo spremenili, tako vsaj predstavnik podjetja Paradajz, d. o. o., ki se je odzval na razmišljanje o uporabi geotermalne energi- je v prejšnji številki. Pravi takole: »Nafta Geoterm oziroma njen di- rektor Cveto Žalik je bil namreč ves čas poslovnega procesa, ki traja še danes, zelo korekten in posloven in nam veliko pomaga pri iska- nju rešitev ogrevanja rastlinjakov, ki jih želimo postaviti. Že pred več kot enim letom so nam predlagali tri različice sodelovanja, ki so bile vse zelo zanimive. Ker takrat Paradajz, d. o. o., še ni imel gradbene- ga dovoljenja, pogajanj nismo končali in sklenili pogodbe. V vme- snem času je dobil Paradajz, d. o. o., gradbeno dovoljenje za postavi- tev omenjenih rastlinjakov, zato smo pred časom obnovili pogajanja oziroma poslovni odnos z Nafto Geoterm z namenom, da izpeljemo projekt. Zaenkrat je poslovni odnos še v fazi pogajanj in se odloča- mo med dvema opcijama – obstoječa vrtina v Renkovcih ali izgradnja nove. Odločitev o eni izmed različic pa bo sprejeta zgolj na podlagi energetskih potreb za ogrevanje.« J. V. Trideset bi Diano Zaposleni v družbi Pro Gala so dobili za- dnjo plačo 16. oktobra, in to za avgust, na preostale plače še čakajo. Podjetje, ki je spe- cializirano za usnjeno galanterijo, vso pro- izvodnjo izvozi, tri četrtine v Veliko Brita- nijo, drugo v Italijo. Lastnica zatrjuje, da je dela dovolj, delavcem pa ni pojasnila, zakaj za svoje delo ne dobijo plačila. Razjarjeni delavci družbe Pro Gala pravijo, da bodo tokrat vztrajali do konca. Stavkali bodo do izpolnitve svojih zahtev, do izplačila plač oziroma do uvedbe stečaja. Foto: L. K. Razmere, v kakršnih se je pred dvema letoma znašlo podjetje Dani & Eli iz Žižkov, se zdaj nadaljujejo tudi v družbi Pro Gala s sedežem v Črenšov- cih, proizvodne prostore pa ima v Odrancih. Direktor in la- stnik podjetja Dani & Eli je na- mreč marca lani zaposlenim, teh je bilo okoli 120, sporočil, da bo podjetje prenehalo pro- izvodnjo, vendar so se njegove napovedi uresničile le delno, saj je večino zaposlenih pre- vzela nova družba Pro Gala v lasti njegove hčerke. Novo pod- jetje je takrat za določen čas za- poslilo od 70 do 80 delavcev, ki so nadaljevali proizvodnjo, hkrati pa dobili tudi obljubo o zaposlitvi za nedoločen čas. Novo podjetje Pro Gala, ki je za- čelo poslovati 15. aprila lani, se je že kmalu znašlo v likvidnostnih te- žavah, prihajalo je do odlogov pri izplačilu plač, saj so junijsko do- bili šele v začetku avgusta. Likvi- dnostne težave se nadaljujejo tudi zdaj, 45 zaposlenih že dva meseca ni dobilo plače in drugih prejem- kov, zato jim je prekipelo. Po ne- uspelih pogovorih z lastnico in direktorico podjetja Elizabeto Ko- lenko Kelenc so že v začetku prej- šnjega tedna od ponedeljka do sre- de prekinili delo, ker dogovora z direktorico tudi v petek niso skle- nili, so stavko nadaljevali v pone- deljek in zatrdili, da bodo stavkali do izpolnitve svojih zahtev. Zahte- vajo izplačilo plač za september in oktober, izplačilo neizplačanega dela regresa ter sredstva za prevoz na delo in malico. Razmere so postale nevzdržne, zatrjujejo razjarjene delavke, ki iz- delujejo usnjeno galanterijo, dela imajo dovolj, vendar za pošteno delo ne dobijo poštenega plači- ka, razmere so postale nevzdr- žne, pravijo obupane delavke, ki bi še bile pripravljene nadaljevati delo, če bi našle skupen dogovor z lastnico in direktorico družbe. Vendar vse kaže, da jim to ne bo uspelo, zato bodo zahtevali stečaj družbe, pravi Erika Kerčmar, zu- nanja sindikalna zaupnica in pred- sednica stavkovnega odbora. Tako se bodo delavci lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, svoje zah- teve pa naslovili tudi na jamstveni sklad. Do stečaja mora priti čim prej, saj se bojijo, da se bodo raz- mere zavlekle v novo leto, ko bo večini zaposlenih potekla pogod- ba o zaposlitvi za določen čas in ne bodo več upravičeni do povra- čila terjatev iz jamstvenega sklada. Podjetje pa dolguje plače in druge obveznosti tudi delavcem, ki so se jim že konec februarja in junija iz- tekle pogodbe o zaposlitvi, zato so ti že vložili prve tožbe na sodišče. Direktorica in lastnica podje- tja je v ponedeljek zjutraj stavka- jočim delavcem pisno obljubila, Letos poleti je dobil obnovljen hotel Diana tudi novo zuna- njo podobo, povezano z »zgodbo žitnih polj«. Foto: B. B. P. V začetku novembra je Jože Pipenbaher, lastnik družbe SVIT iz Rogaške Sla- tine (znani hoteli te družbe so Grand hotel, Strossma- yerjev hotel, Slovenija, Soča, termalni bazeni in wellness center in nazadnje obno- vljen športni hotel) oziroma lastnik družbe Vates, ki je la- stnica družbe Svit in tudi ho- tela Diana v Murski Sobo- ti, objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja družbe za turizem in izvaja- nje projektov Hotel Diana. Jože Pipenbaher je namreč kupil hotel Diana v Murski So- boti 2007. leta. Do sedaj je bil di- rektor družbe MS Hoteli lastnik, zdaj pa se je iz poslovnih razlo- gov odločil, da prepusti vodenje novemu direktorju, za katerega se zahteva sedma stopnja izo- brazbe ekonomsko-komercialne smeri, pet let delovnih izkušenj, organizacijske in pogajalske spretnosti ter aktivno znanje an- gleškega ali drugega svetovnega jezika. Po desetih dneh so pre- jeli skoraj 30 vlog kandidatov. Kakor je povedal Pipenbaher, bodo najprej naredili ožji izbor, po natančni proučitvi in pogo- vorih pa bodo izbrali ustrezne- ga kandidata. Vodja hotela še na- da bo ugodila njihovi zahtevi in predlagala stečaj, izjav za medije o tem pa ni želela dajati. Delavci pravijo, da so siti obljub, ne ver- jamejo jim več, in če se tudi za- dnja ne bo uresničila, bodo ubra- li ustrezne zakonske poti in sami predlagali stečaj. Ludvik Kovač la. Izplačila so bila že ves čas ne- redna, 18. v mesecu, ko je plačilni dan, jih ni bilo, dobivali so jih z zamudo, tudi v več delih. Večina jih je še vedno zaposlena za dolo- čen čas, delajo za minimalno pla- čo, za preživetje pa jih je večina že porabila vse prihranke. V mar- sikateri družini morajo za preži- vetje družine skrbeti celo otroci s svojimi štipendijami. Položni- ce namreč prihajajo, grozijo jim z odklopi elektrike in tožbami za neporavnane obveznosti, skrat- prej ostaja Klavdija Grkman Zrim (ki je bila vodilni kader še v času združene soboške gostinske in ho- telske ponudbe pod imenom Zvez- da - Diana, nato pa sta oba objek- ta dobila nove lastnike). Po poletni otvoritvi obnovljenega hotela Di- ana, bazena, fitnesa in savn se je po odhodu vodje wellness centra Marjetke Cafnik nekoliko zapletlo z odprtjem masažnega in kozme- tičnega dela. Zaradi težavnega pri- dobivanja ustreznih kadrov se vse bolj nagibajo k rešitvi, da bi prosto- re oddali v najem najboljšemu za- sebnemu ponudniku kozmetičnih in fizioterapevtskih storitev. Ime novega direktorja hotela bo znano čez nekaj dni. B. B. P. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 66, prodajalec – 7, polagalec keramičnih oblog – 5, natakar – 4, elektrotehnik – 2, frizer – 2, kozmetik – 2, kuhar – 2. Iščejo se tudi: elektromehanik – 1, kemijski tehnik – 1, lesar – 1, prof. matematike in fi- zike – 1, univ. dipl. inž. arhitekture – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostihdelovnihmestzzahtevanimipogojizazaposlitevlahkonajde- tenauradihzadelo,vCIPS-ihinnainternetnistraniwww.ess.gov.si. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
  6. 6. 26. november 2009 –6 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 6 Udeleženci 16. tekmovanja ljubiteljskih kuharjev s strokovno komisijo, zmagovalec Milan Kardoš stoji v prvi vrsti, četrti z desne. Foto: N. N. lokalna scena Ob letošnjem prazniku Ob- čine Turnišče so slovesno predali namenu pločnike na obeh straneh ceste skozi Renkovce, ob tem pa so ure- dili tudi ulično razsvetlja- vo in odvajanje meteornih voda. Investicija je vredna 640 tisoč evrov, od tega je tre- tjino prispevala občina. Ce- ste skozi občinska naselja, ki so bile poškodovane pri gra- dnji pomurskega kraka avto- ceste, bodo začeli sanirati v prihodnjem letu, več težav pa Na srednji gostinski šoli v Celju je sredi novembra pote- kalo 16. državno tekmovanje kuharjev amaterjev v organi- zaciji revije Naša žena, na ka- terem so sodelovali tudi štirje Pomurci. Pomerili so se v pri- pravi golaža, kar je bilo našim tekmovalcem očitno pisano na kožo, saj sta dva izmed njih zasedla prvo in drugo mesto. Vsi štirje ljubiteljski kuharji iz Pomurja so sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Murska So- bota, med pripravami na tekmo- Pridobitve ob občinskem prazniku Turnišča Po odškodnino na sodišče Doklernedobijozagotovila,dajimbodopovrnilisredstvazasanacijopoškodovanihhiš, podpisaindovoljenjazaobratovanjeavtocesteTurniščenebodalo Občina Kuzma rešuje socialne težave Vrtec s pelinom Na zadnji seji so svetniki sprejeli kar nekaj sklepov, s katerimi bodo pomagali brezposelnim občanom preživeti čas najhujše krize in jim zagotoviti samozaposlitev Proračun je načrtovan v približno enaki višini kot letos, torej okrog 1, 4 milijona evrov, toda močno so se povečali odhodki za socialne prispevke in varstvo ter vzgojo otrok. Čeprav so se vsi skupaj veselili novega oddelka jaslic v vrt- cu, to pomeni za občino dodatnih 70 tisoč evrov stroškov, ki jih morajo prišteti k 50 tisoč evrom za druge starostne sku- pine. V kuzemski občini namreč starši zaradi nizkega stan- darda plačajo le okrog 25 odstotkov cene vrtca. Zaradi negotovih gospodarskih razmer so tokrat manj pogumni pri načrtovanju investicij, vsekakor pa se bodo posvetili predvsem pripravi projektne dokumentacije (za ureditev pločnikov in kanali- zacije v vasi Kuzma, ureditev poslovno-turističnega območja okrog starega zadružnega doma in ureditev kolesarskih stez po vseh va- seh občine). V prihodnjem letu bodo dokončali začeto delo, torej bodo končali gradnjo pločnikov in razsvetljave v Doliču, vzdrževali in urejali ceste in poti, ki so v pristojnosti občine, ter razčistili ne- jasnosti glede neplačanih obveznosti v višini 30 tisoč evrov za gra- dnjo vrtca – nekateri izvajalci so namreč končne zneske računov pretirano zvišali. Za vse, ki so ostali brez zaposlitve, je razveseljiva novica, da jim bo občina namenila enkratno letno denarno pomoč, prav tako pa želijo s pripravljenim osnutkom pravilnika o spodbu- janju podjetništva v občini brezposelne občane spodbuditi, da bi se samozaposlili, obrtnike pa, da bi povečali obseg dela in število zaposlenih. V občini imajo tudi šest družin in invalidov, ki jim omo- gočajo pomoč na domu. Skladno z zakonom so sprejeli tudi sklep o novi sestavi sveta zavoda vzgoje in izobraževanja, tako da bo v pri- hodnje v njem 11 članov: pet predstavnikov zaposlenih, trije pred- stavniki ustanovitelja in trije predstavniki staršev. B. B. P. Radenci čakali Medvedjeva V času nogometne vroči- ce, ko se je Slovenija pome- rila z Rusijo, so v Zdravili- šču Radenci gostili več kot šestdesetčlansko spremlje- valno ekipo ruskega pred- sednika Dimitrija Medved- jeva. V spremstvu so bili ob var- nostni službi tudi člani proto- kolarne službe tako iz predse- dnikovega kabineta kot tudi iz veleposlaništva Ruske fede- racije iz Ljubljane, ki so bili v stanju pripravljenosti, če bi se ruski predsednik Dimitrij Medvedjev odločil prenočiti v Radencih. Ruski predsednik je ena najbolj varovanih oseb na svetu, zato je bil njegov more- bitni obisk velik zalogaj tudi za Zdravilišče Radenci. Skupaj z varnostno in protokolarno službo so uslužbenci v hote- lu pripravili tudi predsedniški apartma, v pripravljenosti pa so bili tudi hotelski kuharji in drugo osebje. Spremljevalna ekipa je ob odhodu izrazila za- dovoljstvo nad dobro organi- zacijo ter hitro odzivnostjo in prilagodljivostjo celotne hotel- ske ekipe. J. G. Ob prazniku Občine Turnišče so predali namenu pločnike skozi naselje Renkovci, priho- dnje leto pa jih čaka še sanacija cestišča. Foto: Lidija Magdič se pojavlja pri odškodnini in popravilu hiš, ki so bile po- škodovane, ko so se med gra- dnjo skozi naselja občine va- lili težki tovornjaki. Cestišče skozi naselje Renkov- ci bodo s sredstvi Darsa rekon- struirali in uredili spomladi, prav tako je občina sklenila sporazum za sanacijo ceste skozi Turnišče, ki je bila poškodovana ob izgra- dnji avtoceste. Projekte za rekon- strukcijo že pripravljajo, dela pa naj ne bi začeli prej kot v drugi polovici prihodnjega leta. Še prej mora občina podpisati pogodbo o sanaciji z Darsom, ki bo dela financiral. Ob tem bo z lastnimi sredstvi uredila pločnike skozi naselje Turnišče, načrtujejo pa tudi gradnjo krožišča pri Gomili- ci ter med naseljem Turnišče in priključkom na avtocesto. Več težav in nedorečenosti pa imajo pri sanaciji stavb, ki so bile poškodovane ob gradnji avtoce- ste. Zaradi vožnje tovornjakov so na hišah vidne razpoke, fasa- de pa so uničene. Čeprav obsta- ja posnetek prvotnega stanja, pa SCT, Dars in drugi izvajalci kriv- do in odgovornost za nastalo ško- do valijo drug na drugega. Na ob- čini so že začeli zbirati prijave o poškodbah na hišah in kaže, da bodo morali najeti odvetnika, ki naj bi občanom in posamezni- kom pomagal, da se jim povrne nastala škoda na njihovih nepre- mičninah, je povedal Jožef Ko- cet, župan Občine Turnišče. Pred časom so občini že oblju- bili, da bodo škodo poravnali, vendar obljub niso izpolnili. »Po- murski krak avtoceste še nima dokončnega dovoljenja in dokler ne bomo dobili zagotovila, da bodo povrnili sredstva za sanaci- jo poškodovanih hiš, podpisa in dovoljenja za obratovanje od Ob- čine Turnišče ne bodo dobili,« je odločen župan Kocet. A. Nana Rituper Rodež Pomurec najboljši amaterski kuhar v državi Zmagovalni golaž s kostanjem Krizni center za mlade v Len- davski ulici v Murski Soboti praznuješestletsvojegadelova- nja, namenjen pa je otrokom in mladostnikom iz vsega Pomur- ja. V tem času so sprejeli več kot dvesto otrok in mladostnikov ter njim in njihovim družinam oziroma skrbnikom pomaga- li reševati težave. »Zadovoljni smo, da je naša hiša, kamor se lahko zatečeš 24 ur na dan, ko imaš težave, zaživela,« je pove- dala vodja centra Simona Neu- virt Bokan. Dodala pa: »Še raje pabividela,datakehišedružba sploh ne bi potrebovala.« Da imamo v Pomurju enega od osmih slovenskih centrov, je zado- voljna tudi Nataša Meolic, direkto- rica Centra za socialno delo Mur- ska Sobota: »Prizadevamo si, da pomagamo otrokom, ki so v dru- žini ogroženi in s starši ne najdejo vanje pa jim je pomagala stro- kovnjakinja za zdravo prehrano Branislava Belović z zavoda, ki je dobra poznavalka tega tekmova- nja, saj se ga je od začetka udele- ževala kot tekmovalka, v zadnjih letih pa je članica strokovne ko- misije. »K udeležbi spodbujam ljudi iz našega okolja, tiste, ki so pripravljeni kuhati jedi na zdrav način, torej v skladu z načeli, ki jih promoviramo s programom Živimo zdravo. Upoštevanje načel zdrave prehrane pri pripravi jedi je tudi eden izmed kriterijev oce- njevanja, kar mi je v veliko zado- voljstvo, poleg tega pa strokovna komisija ocenjuje še recepturo, potek priprave, izvirnost, videz in okus jedi,« je povedala Belovićeva. Njeni sodelavci so si jedi, ki so jih pripravili na tekmovanju, izbra- li iz nabora receptov, ki jih imajo zbrane na zavodu, pred tekmova- njem pa so jih še sami izpilili in jim dodali osebno noto. Tekmovalno komisijo, predse- dnik katere je bil mednarodno priznani kuharski mojster in nek- danji Titov osebni kuhar Jožef Šest let kriznega centra za mlade Hiša upanja skupnega jezika, otrokom, ki imajo hude težave v odraščanju, in tudi staršem,kinezmorejovečprivzgo- ji otrok.« V kriznem centru lahko ponudijo vso pomoč na enem me- stu, svetujejo, tudi po telefonu, ali otroka v hiši tudi namestijo, največ za tri mesece. Z mladimi dela pet strokovnih delavcev in javna delav- ka, ki so jim na voljo 24 ur na dan. Želijo, da se otrok pri njih poču- ti sprejet, razumljen, zaželen in da dobi občutek lastne vrednosti. Pri- sluhnejo mu, če že takoj ne morejo rešiti otrokovega problema. Zave- dajo se, da če želijo pomagati otro- ku ali mladostniku, morajo delati s celo družino, da ob pripravljenosti vseh družinskih članov rešijo teža- ve. Tako dvesto otrok pomeni tudi dvesto družin in še veliko več mir- nih dni in noči, ko niso trepetali in so lahko mirno spali. Včasih pri njih otrok prenoči le kakšno noč ali dve, včasih pa traja tudi tri mese- ce, da se spet lahko vrne v domače okolje ali mu poiščejo rejniško dru- žino. Povedali so tudi, da je sodelo- vanje z institucijami, kot so centri za socialno delo, šole, policija, zdra- vstveni domovi, dobro, žal pa ima- jo mnogo manj posluha v lokalnih skupnostih in občinah. Čeprav so bili otroci, ki so jim pomagali iz sti- ske, iz vseh pomurskih občin, po mnenju mnogih županov krizni center sploh ni potreben. A. Nana Rituper Rodež Oseli, je najbolj prepričal Milan Kardoš, ki je pripravil golaž z me- som in kostanjem, h kateremu je za prilogo postregel še kakavove rezance z lešniki. Zmagovalec, ki pravi, da je velik ljubitelj kuhanja in da tudi doma večkrat poprime za kuhalnico, si tekmovanja ne bo zapomnil samo zaradi zmage: »Zelo sem bil vesel prve nagrade, saj sem si že nekaj časa želel ta- kšno posodo, kot sem jo dobil, še dragocenejši pa so nasveti, ki jih je z nami delil Jožef Oseli, ki je res velika kuharska avtoriteta.« Takoj za Kardošem se je uvrstila Vera Bezjak z vegetarijanskim golažem iz čičerke, ki je teknil tudi ljubite- ljem mesa. Tovrstne zdrave jedi z veliko zelenjave so za koordina- torico programa Živimo zdravo za lokalno skupnost Lipovci po- stale obvezen del jedilnika: »V za- dnjem času smo v domači kuhinji veliko spremenili, uporabljamo več zelenjave, zelišč, naravnih se- stavin in bistveno manj ali skoraj nič umetnih dodatkov ter masti.« Tudi preostala dva pomurska ude- leženca tekmovanja sta dokazala, da je zdravo lahko zelo okusno – Romeo Horvat - Popo je skuhal Romeov piščančji golaž, Mirjana Šooš pa je presenetila z golažem iz pečice. P. K. Krizni center za mlade v Lendavski ulici v Murski Soboti ima vrata odprta 24 ur dnevno.Foto: A. N. R. R.
  7. 7. – 26. november 2009 7 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 7 oglasi
  8. 8. 26. november 2009 –8 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 8 kultura Mali oder bo spet velik V soboškem MIKK-u bo to soboto spet tradicionalna revija novih mladih bendov Mali veliki MIKK-ov oder. Prijavile so se tri skupine, vse iz Pomurja. Hold Your Horses je glasbeni duo Lucijana Preloga in Pike Golob, Lametic je skupina, sestavljena iz članov nekdanje skupine Kashtiga, Bile Eater pa je polovica znanega dueta Hexen- brutal. Uganite, katera? Jubilej Glasbene šole Lendava Pol stoletja v zborniku Znanstvena konferenca PAZU-ju in Mladi za napredek Pomurja Festival za pro- mocijo Mladi znajo biti izjemno ustvarjalni, kreativni in ino- vativni, kar se kaže na raz- ličnih področjih tehnične kulture. In ker uspehi verje- tnoniso tako atraktivni, kot so denimo rezultati v športu, jeprav,daimajofestival,kjer lahko predstavijo svoje delo, ki nastane ob pomoči men- torjev. V ta namen v Murski Soboti tudi letos pripravlja- jo festival Mladi za napre- dek Pomurja, ki je praznik ustvarjalnosti mladih. Festival bo 3. in 4. decembra v hotelu Diana, pripravlja pa ga Regionalni center Zveze za teh- nično kulturo Murska Sobota. Gre za dogodke, ki združujejo pomurske vrtce, šole in druge institucije tudi z gospodarstvom in ki bi lahko v mladih in njiho- vem delu ter izdelkih prepozna- lipotencialezaprihodnost,kijih ta regija še kako potrebuje. Potencialov in znanj imamo v tej regiji veliko, to dokazuje tudi Pomurska akademska znan- stvena unija (PAZU), ki združu- je 132 akademikinj in akademi- kov. Okoli štirideset pa jih bo v petek, 27. novembra, in soboto, 28. novembra, v hotelu Diana na 7. znanstveni konferenci PAZU- ja Kako lahko pomursko znanje pospeši razvoj regije predstavilo svoja dela, dosežke in spoznanja, ki bi regiji še kako koristili, če bi jih znali bolje aplicirati v življe- nje. Oba dogodka, tako mladih kot pomurskih znanstvenikov, želita predstaviti in promovirati tehnično kulturo in znanje, ki je širši javnosti premalo znano, za razvoj in napredek pa nujno po- trebno. Predstavili so ju dr. Mitja Slavinec, podpredsednik ZOTK- e Slovenije in predsednik PAZU, Iztok Zrinski, predsednik sobo- ške ZOTK-e, in Darja Kozar Ba- lek, vodja regionalnega centra ZOTK-e. A. N. R. R. Na slovesnosti je nastopil tudi pihalni orkester lendavske glasbene šole. Foto: J. G. V lendavski gledališki in kon- certni dvorani so v petek pri- pravili slavnostni koncert, s ka- terim so proslavili petdeset let delovanja Glasbene šole Len- dava. Na koncertu so nastopi- li harmonikarski orkester in pihalni orkester Glasbene šole Lendava, komorna skupina, kvartet klarinetov in učenci s samostojnimi nastopi ob spre- mljavi mentorjev. Letos je v šolo vpisanih 241 učencev. Pouk poteka v Lendavi in dislociranih oddelkih Črenšovci in Turnišče. Ravnateljica šole Hajnal- ka Magyar je ob tem povedala, da je šola ena od manjših glasbenih šol v slovenskem prostoru, vendar ve- dnoboljprepoznavnatudivširšem okolju in onstran naših meja. In- strumentalni program so v zadnjih letih dopolnili z razširitvijo godal- nega oddelka, hkrati pa upajo, da bodo lahko kmalu med svojo dejav- nost uvrstili tudi plesni program, in sicer pouk baleta: »Vsi, zaposle- ni v šoli in učenci, že nestrpno pri- čakujemo selitev glasbene šole v nove prostore, saj smo prepričani, da bodo boljše prostorske razme- re še dodatno prispevale k delov- nemu zagonu, razvoju in uspehu šole. Glasbena šola je močno vpe- ta v svoj kraj, saj aktivno sodeluje s svojim glasbenim programom na skoraj vseh prireditvah. Prizadeva- mo si, da je šola otrokom prijazna, saj je naš glavni namen vzgajati lju- bitelje glasbe in tudi morebitne po- klicne glasbenike.« V petdesetih letih delovanja je mnogo mladih s pomočjo glasbe- nih pedagogov soustvarjalo glasbe- no kulturo in tako bogatilo okolje. Glasbena šola Lendava je javni glas- benoizobraževalni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Lendava, soustanoviteljica pa Madžarska sa- moupravaObčineLendava.Učenci obiskujejo pouk instrumentov: kla- vir, harmonika, violina, violončelo, kitara, kljunasta flavta, flavta, klari- net, saksofon, trobenta in tolkala. Ob slovesnosti so izdali tudi zbor- nik, v katerem je predstavljenih petdeset let glasbene šole, k zbor- niku pa je priložena zgoščenka z nastopi učencev glasbene šole. Jože Gabor Na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru V čas ujeti dnevi Ljubezen se dela med rjuhami Za posebni poetično-vizualni perfor- mans sta poskrbela pesnika in nekdanja di- jaka ljutomerske gimnazije Petra Kolman- čič in Nino Flisar, ki skušata na sodoben način poezijo približati mladim. Skozi mul- timedijski literarni performans Noli me tangere/Hibrid sta predstavila vsak svojo poezijo, ki se prepleta, njuni poetiki pa na- govarjata druga drugo. Petra in Nino sta uveljavljena predstavnika pe- sniške generacije, oba sta že od nekdaj pisala po- ezijo na multimedijski način, združevala pesmi z glasbo, animacijo, videom, Nino celo z gimnasti- ko. »Poeziji sta nastajali ločeno, ko pa sva ju zdru- žila v performansu, sva opazila, da najine poeti- ke nagovarjajo druga drugo in nastaja sinergija,« pove Petra. Nino pa jo dopolni, da izhajata iz dru- gačnih poetičnih izhodišč: »Jaz sem bolj druž- beno kritičen, rahlo angažiran, eksperimentiral sem s zvokom, Petra pa je bolj klasicistična.« Ta poezija je erotična, ki jo je treba brati med vrsti- cami, saj se ljubezen dela med rjuhami, še doda. V zadnjih dveh letih sta se s tem performan- som predstavila trideset- ali štiridesetkrat, imata pa že načrte in ideje za novega, ki bo še bolj gle- dališki. Pri predstavi so z animacijami, fotografi- jami, grafikami in glasbo sodelovali še Jože Sla- ček, Aleš Uratnik, DJ Soma, Metod Sam, Gorazd Pavčnik, Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja. Foto: A. N. R. R. Požrtvovalno delo društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Dediči Izakove zamisli Julija so v Lipovcih postavili doprsni kip Izidorju Horva- tu - Izaku, po katerem nosi ime likovna kolonija. Prav on je zaslužen, da se vsako leto v Lipovcih zbirajo likovni ume- tniki iz Slovenije in tujine. Letos je potekala že sedemnajsta Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2009. V prostorih beltinske graščine pa si lahko ogledate razstavo ume- tniških del z omenjene kolonije. Razstavljajo Vlasta Arzenšek Gott- stein, Cvetka Hojnik, Ilija Kavkaleski, Janko Orač, Anna Katharina Spelten, Karmen Šnut, Veljko Toman, Franko Vecchiet, Peter Vernik in Vinko Železnikar. Na otvoritvi pa so poleg mag. Franca Obala, ki je predstavil dela in avtorje, spregovorili še strokovni vodja razstave Peter Vernik in Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek ume- tnosti Aquila. To društvo je zaslužno za organizacijo lipovskih likov- nih kolonij, razstav in drugih družabnih srečanj. Obiskovalci so lah- ko prisluhnili tudi zvenu cimbal, na katere je zaigral mladi nadarjeni glasbenik Miha Denša. Razstava, ki vzbuja precejšnje zanimanje tako domačinov kakor ljudi od drugod, bo odprta do 12. decembra. Bojan Zadravec Miklošičevi dnevi, ki jih pripravljajo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ohranjajo spomin na enega največjih jezikoslovcev. Leto- šnji so naslovljeni Ujetost v času, od preteklosti k sodob- nosti, s programom pa želijo opozarjati na občutljiva in za- nimiva vprašanja preteklosti in sedanjosti ter usmerjati v prihodnost. V čitalnici gimnazijske knjižni- ce so pripravili razstavo Litera- tura v prostoru, ki so jo posveti- li sodobnim pomurskim piscem, ukvarjali so se z Miklošičevo de- diščino in tudi živo slovenščino, med drugim pa je mag. Vladka Tucovič predavala o ljudski pe- smi, pisatelj Vlado Žabot o slo- venski mitologiji, o vsesloven- skosti slovenščine pa dr. Hotimir Tivadar. Ukvarjali pa se tudi z Estetiko ovinkarjenja in erotiko, pri tem pa so gostili dr. Alojzijo Zupan, avtorico Antologije slo- venske erotične poezije, kamor je uvrščena tudi Petra Kolman- čič, ki je skupaj z Ninom Flisar- jem pripravila mulitimedijski performans. Letošnji Miklošičevi dnevi so bolj sodobni, saj smo pripravili program, s katerim želimo pove- zati sodobnega človeka in seda- nji čas, to so vprašanja, ki se nas dotaknejo, je povedala Irena Štu- hec, profesorica slovenščine na ljutomerski gimnaziji. A. Nana Rituper Rodež Beltinski župan Milan Kerman, v pogovoru z mag. Fran- cem Obalom, je počaščen, da sta v njegovi občini vsako- letna kolonija in razstava. Foto: B. Z. V Spominskem domu Števana Küzmiča v Puconcih so v petek predstavili ponatis Katekizma, ki ga je Primož Trubar izdal leta 1550. V sodobno knjižno slovenščino so ga prevedli in izdali člani Združenja Trubarjev forum, ki skrbi za ponatise Trubarjevih del, prvi je izšel njegov Abecednik. Njihove izdaje pa želijo nagovarjati najširši krog bralcev, ki jim je Trubarjev jezik težko razumljiv. Novo izdajo sta predstavila sodelavca foruma dr. Kozma Ahačič in Dra- go Sukič. Trubarjev Katekizem je za Slovence izrednega pomena, saj gre za prvo slovensko knjigo in je pomenila veliko prelomnico v zgodovi- ni slovenskega jezika, književnosti, teologije in slovenskega naroda nasploh. Trubar je v njej svoje rojake prvič označil kot Slovence in utemeljil slovenščino kot knjižni jezik, nas pa kot narod postavil na duhovni in kulturni zemljevid Evrope. Iz te knjige izhaja tudi naj- bolj pogosto navajani Trubarjev citat »stati inu obstati«. Ob tej pri- ložnosti so v spominskem domu odprli tudi fotografsko razstavo Po Küzmičevih poteh, ki jo je pripravil Klub digitalne vizualnosti iz Rakičana. A. N. R. R. Foto: J. R. Predstavili Trubarjev Katekizem Širca za knjige brez DDV-ja Kulturna ministrica Majda Širca bo v petek v Bruslju na Svetu za izobra- ževanje, kulturo in mlade predstavila pobudo, kako v državah članicah EU izboljšati položaj knjig v jezikih z majhnim številom govorcev, kakršen je slovenski. Predlaga, da bi z uporabo ničelne stopnje davka na dodano vrednost na knjigo prispevali k jezikovni raznolikosti in izboljšanju dosto- pnosti knjig. Ta čas pa v Ljubljani poteka 25. slovenski knjižni sejem. Reminiscence otroške literature Letos Maček Muri praznuje 25 let. Zgodbo si je zamislil in jo napisal Kajetan Kovič, ki je otroštvo preživel v Hrastju - Moti. Pesmi je uglasil Jerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Maček Muri je s svojo druščino še vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. V teh dneh pa je umrla znana in priljubljena otroška pisateljica Kristina Bren- kova, med drugim se jo bomo spominjali po zgodbi o deklici Delfini. Festivalmladihinkonferen- capomurskihznanstvenikov stapriložnosti,dasepredsta- vijoinpovežejokreativnostin ustvarjalnost,njihovipogledi innjihoverešitvezaobstoječe probleme.Pravje,dasežepri najmlajšihrazvijajoraziskoval- niduhterželjainpotrebapo znanju,podrugistranipa,da izobraževalneinstitucijezna- jomladimposredovatiznanje namanjšolskinačin.Zvezaza tehničnokulturopaspodbuja, dabiobstoječedomačezna- njeali»domačopamet«pred- stavili,panajgrezamladeali zaznanstvenike,injopovezali zgospodarstvominrazvojem. Ravnoto,dabiizkoristilisvoje potenciale,pajetisto,karnaši pokrajinimanjka.
  9. 9. – 26. november 2009 9 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 9 Z gumpiči se učimo tujih jezikov Sesalnik Sesalnik je električni gospodinjski aparat, ki običajno z zrač- no črpalko v svoj trup potegne prah, umazanijo in smeti. Lah- ko pa, da posesa tudi kakšen uhan, manjšo igračo ali kaj dru- gega. Hišni sesalnik je star več kot sto let, njegov predhodnik pa je metla, ki je sesalnik še do danes ni popolnoma izrinil iz hiš. Najsodobnejši sesalniki so pravi hišni roboti, ki sami ho- dijo po stanovanju in sesajo, tudi takrat, ko nas ni doma. Ampak vse kotičke, preproge in sedežne gar- niture težko posesajo bolje kot človek. Gumpiči pravijo, da so to ene bolj nevar- nih aparatur, saj te kar naenkrat potegne- jo vase, potem pa po dolgi cevi potuješ med same smeti in prah. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Mur- ska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četr- tek od 18. do 19. ure. Angleški jezik: vacuum cleaner (vekjum kliner) Nemški jezik: der Staubsauger (štaubzauga) Madžarski jezik: a porszívó (a porszivo) Španski jezik: ventosa (ventosa) Italijanski jezik: l`aspirapolvere (l aspirapolvere) Francoski jezik: l`aspirateur (l aspiratör) Esperanto: polvosucilo (polvosučilo) Jaz pa pravim Danes bomo imeli medeni zajtrk Rok Lana Aljaž in Ines Fotogarfije: A. N. R. R. V vili Čira čara, kjer do- muje vrtec v Brezovcih in se vsak dan zbere več kot šestde- set otrok, so v petek pripravi- li prav poseben dan – mede- ni dan. Začeli so z medenim zajtrkom, povabili pa so tudi prave čebelarje in čebelar- je iz OŠ Puconci. Pogovarjali so se o medu, kolikokrat mo- rajo pridne čebelice leteti od cveta do panja, da zberejo za žličko medu, kako čebelarji skrbijo za čebele in kako je med zdrav in koristen, ter po- vedali veliko zanimivega. Rok Škrilec, 5, let: »Med je v enem takem vrtiljaku in od tam priteče v lončke, da ga lah- ko jemo. Nabirajo pa ga čebe- le. Jaz si ga dam v čaj in ga do- bim vedno, ko želim. Dober je za zdravje. Jaz nisem veliko bolan. Če pa grem k zdravniku, mi tam vzamejo kri, da pogledajo, ali je bolna ali ne. Če je bolna, potem te operirajo. Dobiš zdravila, tisti beli sirup je meni dober, sirup Medo pa ni dober. Lahko pa ješ med, če si bolan.« Aljaž Žalik, 5 let: »Danes bomo v vrtcu jedli med in lahko bomo povedali vse, kar vemo o medu. Rad imam med in ga več- krat jem. Čebele poberejo med in potem čebelar naredi tako, da steče ven. Mi pa ga pri njem kupi- mo. Doma ga imamo na polici in si ga dam v čaj, ko sem bolan. Ta- krat moram biti doma in ležati in ne grem v vrtec. Potem me mama odpelje k zdravniku. Jaz se ne bo- jim zdravnika in tudi injekcij ne.« Ines Litrop, 5 let: »Čebelarji iztočijo med, ki ga naberejo čebe- le. Meni je najboljše, če jem med samo z žlico, ne v čaju ali na kru- hu. Mi imamo med pri Romanu v Gomilicah, on mi vedno da med, ko pridemo tja. Roman nima če- bel, ampak ima samo med. In si ga včasih nesem domov. Pa tudi v vrt- cu dobimo med. Če si bolan, greš k zdravniku, on pa ti da zdravila in sirup, med pa dobiš doma.« Lana Kranjčič, 5 let: »Jaz se veselim, da bomo danes jedli med. Je sladek in lepljiv. Najrajši ga imam na kruhu. Čebelice na- redijo med iz cvetnega prahu, mi pa ga tudi vedno imamo doma. Med lahko ješ, ko si bolan, in da ti ni treba vedno k zdravniku. Če sem jaz bolna, mi ni lepo samo ležati, ker mi je dolgčas. Zdravni- ka se ne bojim, pa tudi injekcije ne, enkrat so me že pičili v roko. Ni bilo hudo.« A. N. R. R. Kaj si lahko naredim s kosom kruha Od kar sem stopila v ta svet, sem drugačna od drugih. Ne mi- slim,dasemkajveč,oddrugihse razlikujem po tem, da imam bo- lezen, ki se imenuje celiakija. To pomeni, da ne smem jesti hrane, ki vsebuje moko ali škrob. Vse se je začelo v vrtcu, vsako leto je postajalo hujše. Vsak dan smo imeli za malico kruh, kar je seveda dobro, v mojem primeru pa je bilo hudo. Seveda moji star- ši na začetku niso vedeli, zakaj gre. Mislili so le, da hitro dobim črevesno gripo. No, tako sem večino svojega otroštva prežive- la doma v postelji ali bolnišnici. Potem pa so me poslali v bolni- šnico v Maribor, kjer so mojo kri poslali v laboratoriju na podrob- nejšo preiskavo. Čez en teden so domov pri- speli dokumenti, v njih pa je bila opisana moja bolezen ter kaj to sploh pomeni. Zame je to pomenilo, da moram spremeni- ti svoje življenje. Na začetku mi je bilo vseeno, saj nisem vede- la, kaj si naredim z enim kosom kruha. Ker na začetku rezultati niso bili dobri in se mi je zdrav- je slabšalo, so mi starši pojasni- li, da lahko dobim raka, če bom jedla tisto, česar ne smem. Zdaj pazim, kaj jem, in drugim razla- gam, kako je, če imaš alergijo na moko. Anamarija Meolic, 7. a, OŠ Beltinci Prispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronski pošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. www.
  10. 10. 26. november 2009 –10 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 10 kmetijstvo Aktiv kmečkih žena Radmožanci Fižol nekoč in danes Razstava jedi iz fižola in božično-novoletnih okraskov ter ocenjevanje perecev V radmožanskem aktivu kmečkih žena in krajevni skupnosti so že sedmo leto zapored združili moči in pod naslovom Fižol nekoč in danes pripravili prireditev, ki je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev. V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je bilo tudi ocenjevanje perecev. Meddevetimiperecisoštirimpodelilizlata(MargitSzaboinRo- zalija Feher, obe iz Radmožanec, Marija Žižek iz Lendave in Ma- rija Vegi iz Žitkovec), štirim srebrna in eni bronasto priznanje. Da bi opozorili na skorajšnji božično-novoletni čas, je blizu 15 priza- devnih radmožanskih žena in deklet spletlo na desetine adventnih venč- kov, Marija Tüške in Marija Szabo, ki imata pletenje iz koruznega ličja registrirano kot osebno dopolnilno delo na kmetiji, pa sta razstavili na desetine prikupnih božičnih jaslic, okraske za božično drevo in cekarje. Že skoraj desetletje je nosilna tema radmožanske prireditve fižol in jedi iz njega. Marika Feher, kmetijska svetovalka, in predsednica aktiva Mag- dalena Rudaš pravita, do so ob asistenci strokovne učiteljice kuhanja Zdenke Tompa iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Ivan- ke Donko, upokojene koordinatorice svetovalk za dom, družino in do- polnilne dejavnosti, jedi iz fižola razdelili na pet tematskih sklopov. Rde- ča nit vseh je bila, da so lahko stročnice bogata beljakovinska hrana. Jože Žerdin V Radmožancih so pripravili razstavo jedi iz fižola, bo- žično-novoletnih okraskov iz koruznega ličja, adventnih venčkov ter ocenjevanje perecev. Foto: J. Ž. Petnajst let Pioneerja pri nas Pioneer je vodilno svetovno podjetje pri razvoju in dobavi najboljših kmetijskih rastlin kmetom po vsem svetu. Ob sedem- desetih drugih državah po svetu si tudi v Sloveniji prizadeva- jo za naraščanje produktivnosti, donosnosti in razvoja trajno- stnega kmetijskega sistema. Nenehno skrbijo tudi za razvoj na področju raziskav in produktov: hi- bridov koruze, sirka, sončnic, oljne ogrščice, riža, več vrst soje, krmil, pšenice. Vsako leto izvajajo tudi poskuse na različnih območjih v Slo- veniji. Poskusi Pioneerja v Sloveniji in po Evropi imajo edini ISO-certifi- kat za menedžment in njihovo izvajanje. Vsako leto pripravi Pioneer tudi osrednji dan koruze, ki je letos potekal na kmetiji Branka Klemenčiča v Novi vasi pri Ptuju, ki so se ga udeležili pridelovalci koruze, strokovne službeindrugi.PredstavilisonajnovejšehibridekoruzePioneerozimno oljno ogrščico in druge novosti. Novosti v ponudbi za pridelovalce koru- ze so nova generacija superiornih hibridov PR38A79 FAO 330, ki pred- stavlja nov mejnik v proizvodnji, predvsem na račun visokega pridelka in nizke vlage. V treh letih preizkušanja v različnih razmerah je dosegel pridelke na ravni poznih hibridov, vendar ob občutno nižji vlagi. Hibrid PR37K92 FAO 370 je novost v najpomembnejši skupini, kjer ima Pione- er prevladujoči delež. Odlikujejo ga visoka prilagodljivost in izjemni pri- delki kakovostnega zrnja in silaže. Edini pravi rani hibrid PR39B29 FAO 180 je v Sloveniji dokazan za naknadne setve, saj so v letu 2008 ob setvi v juliju dosegli odlične pridelke sveže mase s sušinami nad 40 odstotkov. Obnovostihprikoruziponujajotudinovostipriozimnioljniogrščici,hi- bridih sončnic, ponudbi dodatkov za siliranje in drugem. Kmetija Harijevih iz Gerli- nec se je v zadnjem času več- krat znašla v središču medij- ske pozornosti, saj je prva, ki se je v Pomurju odločila za na- kup mlekomata. Vsi, ki si za- želijo sveže, naravno in pol- nomastno kravje mleko, ki prihaja neposredno, brez vsa- kršne obdelave in dodatkov, iz kmečkega hleva, ga lahko vsak dan kupijo na tržnici v Murski Soboti, kjer mlekomat deluje že nekaj časa. Tudi v kmetijstvu, kjer razmere niso rožnate, je treba vedno razmi- šljati o novostih, pravi gospodar Robert, ki je dobil idejo za mleko- mat pri sosednjih avstrijskih kme- tih, ki ga imajo postavljenega kar na domačem dvorišču. Ti so seve- da enostavnejši in cenejši, saj tudi predpisi tam niso tako strogi kot pri nas, nakup in postavitev mle- komata pa sta bila za Harijeve kar velik finančni zalogaj. Pridobiti so morali ustrezna dovoljenja, kupi- ti mlekomat in avtomat za stekle- nice, vse to ustrezno zavarovati pred morebitno škodo, se opremi- ti z dodatnim hladilnikom in kom- bijem za prevoz mleka, tako da jih je vse skupaj stalo krepko čez 50 tisoč evrov. Za to so morali zago- toviti lastna sredstva, saj nepovra- tnega denarja za tovrstno naložbo ni. Odločitve pa ne obžalujejo, saj pričakujejo, da se bo zanimanje potrošnikov za sveže kravje mle- ko še povečalo. Zdaj ga prodajo povprečno dnevno okoli 80 litrov, dnevna prodaja precej niha, pov- praševanje po mleku pa je v tem času tudi nekoliko manjše, saj sta Rdeči križ in Karitas precej mleka razdelila brezplačno. Sveže mleko iz mlekomata ustreza vsem zahte- vanim predpisom, je neoporeč- no in kakovostno, polnijo ga vsak dan, saj se po 26 urah avtomatsko ustavi, kakršno koli napako pri delovanju pa sporoča lastniku po mobilnem telefonu. Sicer pa se tradicija kmetova- nja pri Harijevih ohranja in nada- ljuje skozi več rodov, kar potrjuje tudi častitljiva starost stanovanj- ske hiše, ki stoji že več kot dvesto let. Kmetija je bila že nekdaj ena večjih v kraju in se je ukvarjala s poljedelstvom in govedorejo. Že pred več kot 35 leti so zgradili nov Družinsko tradicijo kmetovanja pri Harijevih v Gerlincih nadaljuje mlad gospodar Robert, ki kmetijo usmerja v rejo krav molznic. V hlevu, kjer je 45 živali, je tudi 20 krav, letno od- dajo Pomurskim mlekarnam čez sto tisoč litrov mleka, pred kratkim pa so v Murski Soboti postavili še mlekomat, kjer lahko kupci vsak dan dobijo kakovostno in polnomastno sveže kravje mleko. Foto: Ludvik Kovač Obiskali smo družinsko kmetijo Harijevih v Gerlincih Prvi postavili mlekomat Večstoletno družinsko tradicijo nadaljuje mlad gospodar Robert – V Pomurske mlekarne oddajo letno več kot sto tisoč litrov mleka, njihovo sveže kravje mleko pa je mogoče kupiti tudi pri mlekomatu v Murski Soboti goveji hlev s 45 stojišči za krave in pitance, pred desetimi leti pa so pitance opustili in se preusmeri- li v rejo krav molznic. Hlev je zdaj poln, v njem je 20 krav molznic, preostalo so plemenske telice in teleta. Telice vzrejajo za obnovo lastne plemenske črede, nekaj jih tudi prodajo, prodajajo pa tudi te- leta za nadaljnje pitanje. Nadaljujejo tudi prašičerejsko tradicijo, vendar le s pitanjem be- konov, ki jih je v hlevu nekaj čez sto. Nekoč so imeli tudi plemen- ske svinje in merjasce, vendar so jih opustili in pujske za nadaljnjo rejo kupujejo. Zagotavlja jim jih lenarška kmetijska zadruga, kate- ri tudi prodajajo bekone. Sodelo- vanje z zadrugo je dobro, z nekda- njo zadrugo na Cankovi pa več kot deset let niso sodelovali, saj po Ro- bertovem mnenju ta ni imela ena- kega pristopa do vseh kmetov. Vse naložbe, tudi gradnjo gove- jih in prašičjih hlevov, nakup me- hanizacije in postavitev 450-ku- bičnega silosa na CO2, so opravili z lastnimi sredstvi, nakupili pa so tudi precej zemlje. Zdaj imajo že čez 30 hektarjev lastnih zemljišč, skupaj pa obdelujejo več kot 40 hektarjev kmetijskih površin. Nove je težko dobiti v najem, saj je v vasi nekaj večjih kmetij, ki jim je kmetovanje osnovna dejavnost, v Gerlincih pa med vsemi prekmur- skimi kraji namolzejo tudi največ mleka. Harijevi ga oddajo letno Po- murskim mlekarnam čez sto tisoč litrov, večjih mlekarskih kmetij pa je v vasi še nekaj. Pred leti sta bili na tem območju opravljeni meli- oracija in zložba zemljišč, vendar Harijeve še vedno pesti precejšnja parcelna razdrobljenost, saj je pov- prečna velikost posamezne parce- le približno hektar. Nadaljnje zlož- be zemljišč bi bile nujne, pravi Robert, vendar bi bilo potrebno na tem področju več aktivnosti in tudi bolj bi morali izkoristiti nepo- vratna evropska in domača sred- stva, ki so namenjena za zložbe. Na kmetiji Harijevih, ki jo je Ro- bert, ki je končal srednjo kmetij- sko šolo v Rakičanu, kot mlad pre- vzemnik prevzel od matere pred petimi leti, vso krmo za živino pri- delajo doma, sejejo največ koruze in drugih žit za krmo, ukvarjajo pa se tudi s semensko pridelavo. Ideja, da bi v vasi organizirali pri- delavo semenske koruze za avstrij- skega kupca, ni uspela, čeprav ta pridelovalcem čez mejo zagotavlja primerne prihodke. Kljub nizkim odkupnim cenam mleka Harije- vi še naprej vztrajajo pri tovrstni proizvodnji, saj kratkoročne pre- usmeritve v mlekarstvu niso mo- žne. Ko krava enkrat odide iz hle- va, se vanj običajno več ne vrne, je prepričan mladi gospodar Robert, ki je včasih razmišljal celo o širi- tvi hlevskih zmogljivosti. Za to je že začel pripravljati ustrezno do- kumentacijo, vendar je zaradi kri- znih razmer v kmetijstvu idejo za nekaj časa »zamrznil«. Če se bodo razmere izboljšale, bo načrte sku- šal uresničiti, saj želi družinsko tradicijo kmetovanja nadaljevati. V pomoč pri tem sta mu zdaj njego- va partnerka Blanka in oče, ki je si- cer upokojen, vendar je poleg pri vsakem delu, največje upanje pa je sinček Stašo, ki je še v vrtcu, in Ro- bert upa, da ga bo nasledil. Ludvik Kovač V svetovnem merilu se biot- ska raznovrstnost neprestano in vztrajno zmanjšuje in s tem se za vedno izgublja določen del naravnih genetskih virov. Znaten del biotske variabil- nosti je tudi v obliki domačih sort kmetijskih rastlin, ki prav tako počasi in vztrajno izginja- jo zaradi vse bolj intenzivnega kmetovanja. Zato si žlahtnite- lji rastlin prizadevamo, da po- leg žlahtnjenja novih sort kme- tijskih rastlin poskrbimo, da vsaj ta del biotske raznolikosti ohranimo, saj nam je ta kot »su- rovina« za končni izdelek, ki se v žlahtnjenju rastlin izrazi v obliki nove sorte. Pri tujeprašnih rastlinah, kot so pese, koruza, rž ali ajda, kjer v na- ravi poteka prosta oprašitev med različnimi rastlinami, sortami ali bližnjimi polji, obstaja velika ne- varnost, da se domače sorte oplodi- jo oz. križajo z drugimi sortami, ki potem z večkratno nadaljnjo setvi- jo izgubijo svoje bistvene lastnosti oz. se sorta izgubi. Čeprav je pri sa- moprašnicah, kot so pšenica, oves ali ječmen, možnost tuje oprašitve z drugimi sortami minimalna, so z naših polj izginile domače sor- te tudi teh rastlinskih vrst. Druga nevarnost, ki bi še bolj pospešila izginjanje domačih sort iz kmetij- ske pridelave, je morebiten vnos gensko spremenjenih rastlin v ne- posredno kmetijsko pridelavo ter njihovo medsebojno križanje ob nezadostni izolaciji. Na to moramo biti še posebej pozorni pri ekolo- škem kmetovanju, kjer se setev do- mačih sort vse bolj uveljavlja. Tu bi imela poleg kmetovalčeve odbire semena oz. rastlin na nadaljnjo se- tev precej vpliva tudi naravna se- lekcija, ki bi povečevala frekvenco genov zaradi večje možnosti preži- vetja (npr. koruza Bt, ki je odpor- nejša proti koruzni vešči). Z namenom ohranjanja genske raznovrstnosti kmetijskih rastlin so se v svetu in tudi pri nas v dru- gi polovici prejšnjega stoletja zače- la intenzivna zbiranja domačih sort kmetijskih rastlin in shranjevanja v t. i. »genskih bankah«, kjer se seme hrani za daljše obdobje. Zaradi tega so bile v svetu ustanovljene števil- ne genske banke, ki skrbijo za vzdr- ževanje in obnavljanje genskega materiala. Temu smo sledili tudi v Sloveniji, saj se je zbiranje domačih sort koruze začelo že v začetku 50. let prejšnjega stoletja. Takrat so se k nam začeli širiti tuji hibridi, pred- vsem ameriške poznejše zobanke. Ker so v Sloveniji specifične rastne Domače sorte koruze in drugih poljščinrazmere, so se s stalno odbiro pri- delovalcev na različnih območjih izoblikovale genetsko zelo raznoli- ke populacije. Te so bile v glavnem sorte koruze s kakovostnim zrnjem tipa trdink in dobro prilagojene na- šim rastnim razmeram. Večina tega materiala se še danes hrani v naši genski banki koruze na Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani, ki ga po- stopoma vsako leto obnavljamo z umetno ročno izolacijo in ročnim opraševanjem. Skoraj vsa sloven- ska polja pa so danes, razen nekaj manjših izjem, zasejana s hibridi koruze. Sredstva, ki so od leta 1996 na- menjena za gensko banko, zadostu- jejolezanajnujnejševzdrževanjete banke. Kljub večkratnim prijavam projektov za zbiranje in evidenti- ranje še obstoječih domačih sort, za podporo vzdrževanja in selekci- je domačih sort pri pridelovalcih, pa tudi za žlahtnjenje novih sort na razpise ustreznih ministrstev nam, vsaj za koruzo, ni uspelo pridobiti nobenih sredstev. Zato smo se le- tos vključili v mednarodni projekt SEEDNet, ki ga z minimalnimi stro- ški financira Švedska z namenom, da se zberejo stare domače sorte koruze in drugih poljščin, pred- vsem žit, ki so še pri posameznih pridelovalcih. Vse nabrane sorte bomo shranili s podatki o pridelo- valcu in darovalcu vzorca domače sorte v naši genski banki. Kot vse genske banke po svetu bomo ime- li tudi mi v naši genski banki manj- šo količino semena teh vzorcev na voljo za mednarodno izmenjavo ali zainteresirane pridelovalce v Slove- niji. Z razmnoževanjem v izolaciji pa bomo ohranili prvotne lastno- sti teh sort. Ker je skoraj nemogoče, da bi sami uspeli najti pridelovalce do- mačih sort, prosim vse, ki še pri- delujejo kakršnokoli domačo sorto koruze ali katero drugo poljščino, da me o tem obvestijo. Dobrodošla je informacija tudi o drugih pride- lovalcih. Najbolje, da informacije posredujete na naslov: Ludvik Roz- man, Biotehniška fakulteta, Odde- lek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana; po elektron- ski pošti: ludvik.rozman@bf.uni- lj.si ali po telefonu 01 320 32 58 oz. 031 390 401. Nabrane vzorce domačih sort bomo shranili v našo gensko banko koruze. S tem bomo preprečili nadaljnje izginjanje do- mačih sort, nabrane sorte bodo ohranjene prihodnjim rodovom, na voljo bodo zainteresiranim upo- rabnikom, hkrati pa nam bodo ra- bile za nadaljnje žlahtnjenje novih in boljših sort. Doc. dr. Ludvik Rozman, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
  11. 11. – 26. november 2009 11 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 11 kronika Pomoč pogoreli lendavski oštariji Kančal Solidarnost odpira gostilno Eva Marija Banutai pričakuje, da bo lokal vrata znova odprl še letos – Prispevek tudi k obnovi starega mestnega jedra Lendavska gostilna Kančal naj bi vrata znova odprla še pred novim letom. Foto: A. B. »Človeku v nesreči mora- mo pomagati. V tem sodob- nem času vse prevečkrat po- zabljamo na solidarnost,« o razlogih, zakaj so se odločili pomagati Evi Mariji Banutai, ki so ji zadnji oktobrski petek ognjeni zublji dodobra uniči- li gostilno Kančal, govori Ni- kola Gerič iz Civilne iniciati- ve za Lendavo. Lastnica gostilne ne ve, zakaj je gorelo: »Policisti mi še niče- sar niso sporočili.« Dejala je, da so bili v gostilni gostje, ko je za- gorelo, vendar so se vsi pravoča- sno umaknili na varno. Posledice požara so začeli takoj odpravlja- ti. »Moram pohvaliti gasilce, prav tako se je izkazala tudi Zavaroval- nica Maribor.« Banutaijeva priča- kuje, da bo gostilna še pred kon- cem leta znova odprta za goste. Po prvih ocenah je bilo v požaru za najmanj 50.000 evrov škode, vendar naj bi bila škoda še višja. Z ognjenimi zublji se je spopa- dlo 39 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Lendava, Ga- berje, Kapca in Dolina ter poklic- ne gasilske enote Nafte Lendava. Ti so morali predvsem paziti, da se požar ni razširil na sosednje zgradbe. Obnova najstarejše go- stilne mora potekati v skladu z zahtevami spomeniškega var- stva. »Vsak dan sem ob sedmih na gradbišču,« je pristavila sogovor- nica. Dodaja, da sedaj vse priha- ja za njo: »Imam zvezane roke. Pr- vič v 20 letih, odkar sem prevzela gostilno od staršev, sem zvečer doma in ne v gostilni.« Civilna ini- ciativa za Lendavo je pri lendavski organizaciji Rdečega križa odprla račun, na katerem zbirajo denar za pogorelo gostilno. Številka ra- čuna je 0312 4100 0922 524 s pri- pisom »Za Kančal«. Gerič še pravi, da z akcijo zbiranja pomoči želijo prispevati tudi k obnovi starega mestnega jedra. Žal pa so svoje že pristavili zlobni jeziki. Andrej Bedek Dvajset let slovenske policijske akcije Sever Preprečili miting resnice Alojz Flisar je vodil pomursko posebno enoto policije pred in med osamosvojitvijo Alojz Flisar je 1. decembra 1989 poveljeval pomurski posebni enoti, ki je postavila blokado v Krakovskem gozdu na prome- tnici Ljubljana–Zagreb, da bi preprečila prihod ljudi na miting resnice. »Akcija Sever je bila dobra izkušnja za naše delovanje v letu 1990 in med osamosvojitveno vojno,« je prepričan Flisar. Sogovornik je prekaljen policijski maček: že leta 1981 je poveljeval posebnim enotam slovenske policije na Kosovu. Leta 1989, ko so se že začele kazati napetosti med nekdanjo Jugoslavijo in njeno republiko Slovenijo, je takratni politični vrh 1. decembra prepovedal, da bi se v Ljubljani zbrali somišljeniki na zborovanju Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Sto štirideset pripadnikov tedanje pomurske posebne policijske enote je dobilo, enako tudi druge tovrstne slovenske enote, nalogo preprečiti morebiten prihod »mitingašev«. »Sto nas je z dvema avtobusoma in s policijskimi vozili že 29. novembra odšlo v Kr- ško. Ljudje so nas na poti pozdravljali in nam metali cvetje. Ponosni smo bili, da smo policisti,« se spominja poveljnik. Preostalih štirideset je na- loge opravljalo v Pomurju. »V bistvu smo že takrat vzpostavili nekakšen lasten nadzor na meji. Ne le na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, am- pak tudi na južni meji. Del enote, ki je ostal v Pomurju, je tako blokiral ceste, kjer so sedaj mejni prehodi s Hrvaško.« Po opravljeni dolžnosti – zborovanja se je udeležila le peščica ljudi, množičnega prihoda iz Sr- bije pa ni bilo – se je enota z zadovoljstvom vrnila domov. »Vedeli smo, da to ni bila naša zadnja akcija.« V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je potem enota svojo vlogo odigrala vrhunsko. Skupaj z rednimi in rezerv- nimi policisti ter Teritorialno obrambo je pokrajino ob reki Muri ubra- nila pred agresijo jugoslovanskih sil. Najhuje je bilo v Gornji Radgoni. »Drug za drugega bi dali roko v ogenj, zato smo zmagali, čeprav nam je nasproti stal močnejši nasprotnik. To je bil naš dolg do države,« je skle- nil nekdanji policist Flisar. Andrej Bedek Alojz Flisar je povedal, da so bili pripravljeni žrtvovati svo- ja življenja.Foto: Nataša Juhnov Očitek prirejanja nogometnih rezultatov tudi prvoligaškemu klubu iz Lendave Nogometaš Nafte na Ptuju prodal tekmo? Pravosodni organi iz Nemčije preiskujejo tekmo med Dravo in Nafto, v kateri so Ptujčani zmagali prvič po sedmih mesecih – Mirko Horvat: »Odgovorne bomo kaznovali« – Na plemenito igro z žogo je padel dvom Direktor lendavskih nogometašev Marjan Dominko in klubski predsednik Mirko Horvat bo- sta morala ukrepati, če se bodo potrdili sumi o prirejanju rezultatov. Foto: Nataša Juhnov Na spletnem por- talu Pomurje.si si lahko ogledate pov- zetek srečanja med Dravo in Nafto in tudi izjavo trener- ja Damirja Roba po končani tekmi. Klobčič se je začel razple- tati. To, o čemer smo pisali v 46. številki Vestnika, ko smo poročali, da so menda v do- mnevno prirejanje rezulta- tov nogometnih prvoligaških tekem vpleteni tudi Pomurci, je dobilo potrditev v infor- maciji nemškega tožilstva in televizije ARD. Čeprav smo bili po objavi deležni kritik in tudi groženj ter zasmeho- vanja, da gre za našo bujno domišljijo, vse kaže, da s pi- sanjem nismo zgrešili. Nemško državno tožilstvo je sporočilo, da že od začetka leta preiskuje prirejanje rezultatov nogometnih srečanj v Evropi. Skupaj z Uefo je sprožilo preiska- vo o 200 tekmah, na katerih naj bi na izid vplivali stavniški golju- fi. Spornih naj bilo tudi sedem tekem v prvi slovenski ligi. Te- levizija ARD je tako poročala, da je na seznamu tekem, kjer naj bi se priredil izid, tudi tekma med ptujsko Dravo in Nafto iz Len- dave. Tekma je bila odigrana 11. aprila letos; Drava je zmagala s 4 : 1. Moštvo s Ptuja je bilo tedaj za- dnje na razpredelnici, Nafta pa je imela pred njim 15 točk pred- nosti. Ptujčani so se tako veseli- li prve zmage v spomladanskem delu oziroma sploh prve zmage po 24. septembru 2008. Kot je še poročala ARD, je odvetnik enega od osumljenih v novem stavnem nogometnem škandalu povedal, da je na tekmi med Dravo in Naf- to nekdo od igralcev prejel 5000 evrov za sodelovanje pri prireja- nju rezultata. Izid polčasa je bil 1 : 1, na začetku nadaljevanja v 52. minuti pa so domačini povedli, ko je dal zadetek v lastno mrežo lendavski branilec Damjan Ošlaj. Sicer so tudi Ptujčani – Marko Drevenšek – dosegli avtogol.  Preiskovalce čaka težka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je na- mreč mogoče dokazovati le s pri- čami, ki bi bile pripravljene spre- govoriti. Čeprav je Mirko Horvat, prvi mož lendavskih nogometašev, najprej napovedal, da uradnega stališča v zvezi s prirejanjem re- zultatov v klubu ne bodo zavzeli, so se v torek vseeno odzvali. »Če bo ugotovljeno, da je kdo izmed igralcev kluba sodeloval pri tem nedovoljenem dejanju, bo vod- stvo naredilo primerne poteze,« je dejal klubski predsednik. Ka- kšna bo kazen, bodo odločili, ko in če bo dokazana krivda, je še povedal Horvat. Dodal je, da vsa- kršno nešportno vedenje na no- gometnem igrišču in izven sank- cionirajo, zato tudi omenjene sume najstrožje obsojajo. »Zahte- val sem kazni za igralce, vendar je bil trener Damir Rob proti. Vi- delo se je, da ekipa ni dovolj pri- pravljena,« pa Horvat odgovarja na vprašanje, ali ni malo nena- vadno, da je po odličnem jesen- skem delu in tudi zimskem pri- pravljanjem obdobju spomladi potem sledil tak padec. Rob izjav zaenkrat ne daje. Takoj po tekmi na Ptuju, kjer so tudi lendavski navijači zahtevali odgovore, pa je med drugim dejal, da se morajo nekateri igralci, ki nosijo Naftin dres, pošteno zamisliti. Ena od tekem Nafte se je sicer že pred tem znašla pod policijskim drob- nogledom. Soboški kriminalisti so namreč zaradi domnevnega izsiljevanja preiskovali tekmo z ljubljanskim Interblockom. Tek- ma je bila odigrana septembra 2008 v Ljubljani, domačini pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so za- devo končali s poročilom, saj po besedah tukajšnjega policijske- ga tiskovnega predstavnika Jože- fa Prše niso »bili ugotovljeni ele- menti kaznivega dejanja«. Po zadnjih neuradnih podat- kih naj bi bila sumljiva še tekma 13. kroga letošnjega prvenstva, ko je Nafta slavila na Ptuju z 2 : 1, na srečanju pa so bili podeljeni tudi trije rdeči kartoni. Andrej Bedek

×