OAWeek_2012_event#2_Macedonia_01_Olivera Stojcheva_Taneva_Open Access in Science

724 views

Published on

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
724
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
285
Actions
Shares
0
Downloads
5
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

OAWeek_2012_event#2_Macedonia_01_Olivera Stojcheva_Taneva_Open Access in Science

  1. 1. OTVOREN PRISTAP VO NAUKATA Olivera Stoj~eva-Taneva 25. oktomvri 2012 Univerzitet “Sv.Kiril i Metodij” Medicinski fakultet Skopje
  2. 2. Generalen sekretar na ONKofi Annan“Sre}ni sme {to `iveeme vo vremekoe nudi mo`nosti za vklu~uvawena site nacii i narodi vo naukatai tehnologijata ” ????
  3. 3. Istorija stara 300 godini!  Prvo nau~no spisanie: Journal des scavants, izdadeno na 5-ti januari 1665  Philosophical Transactions of the Royal Society of London, prv pat izdadeno na 6-ti mart 1665, se pe~ati seu{te i denes
  4. 4. Od 1950-ta navamu … Porast na kvantitetot vo naukata (po Vtorata Svetska Vojna) Zgolemen broj na publikacii Koli~inata na istra`uva~kite rezultati – pregolema za nau~nite zdru`enija Komercijalnite izdava~i – interferiraat so pazarot na publikuvawe (ekonomski benefiti) Komercijalnite izdava~i otkrivaat novi tematski poliwa i sozdavaat novi spisanija
  5. 5. Kriza vo periodi~nitespisanija - Serials Crisis Terminot serials crisis - odoma}en poradi porastot na tro{ocite povrzani so mnogu nau~ni spisanija Tro{ocite i brojot na spisanija postojano rastat Fondovite dostapni za bibliotekite se namaluvaat
  6. 6. 20.000 – 30.000$ - prose~no, da se sozdade 1nau~en trud, vklu~uvaj}i sredstva, oprema,plati za tehni~ka poddr{ka i studentiZna~i, 1000 truda = 20-30 milioni dolari Koj gi poseduva site ovie trudovi? Henry Hagedorn Editor, Journal of Insect Science
  7. 7. Izdava~ite ! NeAvtoriteFondaciite koi davaat grantoviInstituciite Kako dojde do ova?
  8. 8. Granting agencies (NSF, NIH, etc) Research institutions (state and federal) Scholars Data Manuscripts Editors Copyright Reviewers Commercial publishers $$$$$$$ $ Readers
  9. 9. [to gubite koga potpi{uvate avtorskopravo?Dogovor so izdava~ot:Kontrola vrz {ireweto na va{ata rabota ipristap do ~itatelite: vie ne mo`ete: • da pravite kopii • da gi distribuirate do kolegite • da gi stavite na va{ata veb-strana ili vo arhiva • i ~itatelite mora da platat za pristap do trudot
  10. 10. [to ne gubite?Va{ite idei, sistem iaktuelnata informacija
  11. 11. Digital format Digital format Available online Available online Free to user Free to user Author copyright Author copyrightBibliotekite – okta`uvaat spisanijaUrednici – od fakultetite , recenzenti – od fakultetite,potreba od trudovi – napreduvawa vo zvawa
  12. 12. Disparitet vo nau~nata produkcija Zemjite od G8 - 85% od najcitiranite trudovi indeksirani vo ISI Ostanatite 126 zemji (najmnogu zemji vo razvoj) – 2.5% (King, 2004)No, ISI’s Science Citation Index ima iseriozni bajasi
  13. 13. Dominanten model na {irewe na znaeweOd centarot kon periferijata HINARI/ AGORA nevidlivo znaeweGo obnovuva ciklusot na siroma{tija i zavisnost
  14. 14. Rascepot 10-90 10% od tro{ocite za globalnoto istra`uvawe vo zdravstvoto otpa|a na bolestite koi zafa}aat 90% od svetskata populacija Kolku e relevantno nau~noto znaewe generirano na Severot za zdravjeto i razvojot na zemjite vo razvoj (Jugot) ?
  15. 15. Protokot na informacii Sever kon Jug – va`no za Jug Jug kon Jug – u{te pova`no A dali protokot Jug kon Sever e va`en za Severot? Definitivno DA: ◦ Tropski i infektivni bolesti – HIV/SIDA, malarija itn. ◦ Alternativa – herbalna medicina ◦ Epidemiolo{ki podatoci ◦ Epidemii i novi bolesti ◦ Biodiverzitet va`en za globalnoto znaewe
  16. 16. Spisanija od zemji vo razvoj Ograni~en protokMalku avtori i Krug na Slaba vidlivost i pretplati ograni~en ~itateli pristap Ograni~eno pirznanie Mala citiranost
  17. 17. Neadekvaten pristap do naukata – {teti vo zdravstvoto!1. Gavin Yamey - “Excluding the poor from accessing biomedical literature: A rights violation that impedes global health.” - smeneta preventivna perinatalna programa za HIV/SIDA od strana na lekar vo Afrika, bazirano na rezultati samo od abstrakt (od celosniot tekst – kratko sledewe, nekompletni podatoci…)2. Odlukata = zgolemena perinatalna transmisija na HIV/SIDA (nemalo pari za pretplata na ~asopisite)
  18. 18. Zatoa, mora da opstoime na na{iotsu{tinski ideal – deka naukata RE[ENIJA?pripa|a na celoto ~ove{tvo – i dase zdru`ime zaedno voostvaruvaweto na ovaa cel. ALTERNATIVI ZANe smeeme da dozvolime svetot dabide podelen na onie so postojan RAZVOJ?pristap do znaeweto i korista odnego, i na onie bez toa.I, ne sme nemo}ni!
  19. 19. OTVOREN PRISTAPREVOLUCIJA VO NAUKATA
  20. 20. Spisanija so otvorenpristapNau~ni spisanija koi sedostapni do ~itatelite bezfinansiska ili bilo kakvadruga pre~ka, osven, se razbira,pristap do internet
  21. 21. Budapest Open Access Initiative(BOAI)Poteknuva od mal sostanok –Budimpe{ta- Institut na Otvoreno Op{testvo(OSI)- Dekemvri 1-2, 2001- Cel: da se zabrza napredokot name|unarodnite zalo`bi da senapravat nau~nite trudovi vo siteakademski poliwa dostapni nainternet
  22. 22. Ekonomski model naspisanija so OP  Avtorite pla}aat  Fondovite koi finansiraat nauka ili instituciite pla}aat  Reklamirawe
  23. 23. Model – avtorot pla}a Dva dobro poznati izdava~i na otvoren pristap koi go sledat ovoj model se: ◦ BioMed Central ◦ PLoS (Public Library of Science)
  24. 24. Zo{to Otvoren Pristap? Internetot ovozmo`uva redistribucija za mala suma: mo`e da se napravi! “Serials Crisis”: zgolemeni tro{oci za pretplata  presija vrz bibliotekite vo svetot Princip e – istra`uvawe finansirano od javnosta treba da e dostapno do javnosta, pacientite 24
  25. 25. Granting agencies (NSF, NIH, etc.) Research institutions Scholars Data Manuscripts Editors Reviewers Copyright Open Access Journal Free Readers
  26. 26. Figure 2.The development of open access publishing 1993–2009.Laakso M, Welling P, Bukvova H, Nyman L, et al. (2011) The Development of Open Access Journal Publishing from 1993 to 2009.PLoS ONE 6(6): e20961. doi:10.1371/journal.pone.0020961http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0020961
  27. 27. [to nudi OP?• Pravo na ~itatelot na: pristap, reupotreba, redistribucija• Korist na avtorot od > pristap do ~itatelite: mo`na prednost vo citiranost, potencijal da se dostigne > publika• Eventualno prevod na drugi jazici 27
  28. 28. [to mo`e avtorot da napraviso avtorskoto pravo?Da gi prekine barierite narestrikcija do pristapotSo avtorskoto pravo mo`e dase dozvoli: ^itawe bez restrikcii Prefrlawe vo PDF od strana na ~itatelite Distribucija na PDF do kolegite Prebaruvawe na celi tekstovi Linking Skladi{tewe
  29. 29. OA Declarations of acceptance since BOAI: Bethesda Declaration (April 2003), Howard Hughes organised first meeting, established much of subsequent OA language Berlin Declaration, October 2003, signed by 164 organisations (CERN, INSERM, KNAW, IBICT, Indian Academy of Science and many universities, institutes . . .) + follow-up meetings Many countries (Netherlands, Australia, Scotland, Finland. . .) Many organisations (Wellcome Trust, CERN, UK Research Councils, NIH, SPARC, IFLA . . .) Many universities (S’ton, Minho, Queensland . )
  30. 30. Koj e napredokot globalno? Dali deklaraciite postignale ne{to? Registry of Open Access Repositories http://archives.eprints.org 757 repositories harvested by Celestial, shows growth of individual IRs Directory of Open Access Repositories http://www.opendoar.org/ 793 repositories, harvested differently, quality checked repositories from 1000 entries Directory of Open Access Journals http://www.doaj.org 2445 OA journals, 716 searchable at article level, > 100,000 articles OAIster search engine can harvest from nearing 10,000,000 records held in interoperable repositories (not all full text. . .) (http://oaister.umdl.umich.edu/o/oaister/
  31. 31. Find OA journals – www.doaj.orgFind OA +hybridjournals
  32. 32. BioMed Central- 206 peer-reviewed Open Access journals in medicine and biology- Indexed in PubMed, ISI, Scopus, Google Scholar etc.- Publishing fee (article-processing charges): about $ 750 to $ 2400- Only fees for accepted articles
  33. 33. PLoS – Public Library of Science- Nonprofit, run by researchers, nobel prize winner Harold Varmus.- 7 journals, PLoS Biology (IF 12,9),PLoS Medicine (IF 13,1)- Indexed in PubMed, ISI etc.- Publication fees: $ 1350-2900
  34. 34. Open access enable Peer-to-Peer sharing … and new model of Knowledge creation, Sharing, and Dissemination
  35. 35. Zo{to eden nau~nik NE bi sakal da ima trudovi vo OP? Pri~ini: 1. Mora da plati za da publikuva 2. Impact FactorSo pretplata Otvoren pristap
  36. 36. Zo{to eden nau~nik NE bi sakal da ima trudovi vo OP? Pri~ini: 1. Mora da plati za da publikuva 2. Impact FactorTradicionalnite izdava~i – silno vrzani za IF, {to zna~i:- Obezbeduva pre`ivuvawe na spisanieto- Prevenira pojava na novi spisanija- Go odr`uva na~inot na pristap so restrikcii
  37. 37. Zna~i,evaluacijata na nau~nicite sedol`i pove}e na IF na spisanijatavo koi tie publikuvaat otkolku naaktuelniot kvalitet i impakt nanivnite individualni trudovi
  38. 38. Kako da gi ubedime nau~nicite da seotka`at od trkata po spisanija so IF?• Pomestuvawe kon impaktot na individualnite trudovi• Potreba od ednostaven sistem na skorirawe baziran na impaktot od individualnite trudovi (H index )
  39. 39. Otvoren pristap – 2 osnovni priodaThe Golden Road The Green Road Publish in a subscription-Publish in an Open Access based journal + a copy in anjournal open archive, e.g. DiVA  self-archiving, “parallellpublicering”
  40. 40. Razli~ni modeli naizdavawe- Spisanija so pretplata (85%)- Spisanija so Otvoren pristap (15%)- Hibridni spisanija (spisanie so pretplata, a za dopolnitelna cena – trudot da se dade i vo OP)Zaedni~ko:Recenzija!
  41. 41. Utopija?! Dokolku pove}e spisanija bea so OP…• Istite lica pla}aat i dobivaat usluga: pozdrava ekonomija, < na cenata za publikuvawe i > na kvalitetot na uslugite• Pomalku pari }e se tro{at na publikuvawe, pa zatoa, pove}e pari }e se tro{at na istra`uvawe
  42. 42. Utopija?! Dokolku pove}e spisanija bea so OP…• Vo model kade avtorot pla}a, so > akcent na individualniot impakt na trudovite, verojatno < trudovi }e se publikuvaat: Polesno da se dr`i ~ekor so literaturata, i ottuka, ponatamo{no {tedewe na vreme i pari Pove}e vreme i pari da se pravi istra`uvawe
  43. 43. “If you have an apple and I have an apple,and we exchange these apples then youand I will still each have one apple. But ifyou have an idea and I have an idea, andwe exchange these ideas, then each of uswill have two ideas.” George Bernard Shaw
  44. 44. Otvoreniot pristap }e go promenisveotot, dokolku toa go sakaatnau~nicite BLAGODARAM

×