SITE ZAEDNO
ZA
EDNAKVI PRAVA

Prva detska ambasada vo svetot - Me|a{i
Republika Makedonija
ul. "Kosta Novakovi}" 22a
1000 ...
Prvata detska ambasada vo svetot "Me|a{i" mu izrazuva golema
blagodarnost na Amerikanskiot komitet za begalci (ARC),
finan...
Ovaa bro{ura e plod na rabotata na proektot "Promocija na
pravata na deteto vo romskite zaednici". Edna od glavnite celi n...
Konvencijata za pravata na deteto (vo ponatamo{niot tekst
KPD) pretstavuva kodifikacija na pravata na deteto na svetsko
ra...
PRAVO NA ZA[TITA
^len 19
Nikoj ne smee da gi povreduva, zapostavuva i maltretira decata.
^len 32
Decata imaat pravo na za{...
PRAVO NA OPSTANOK
^len 24
Deteto ima pravo na najvisoka zdravstvena za{tita.
Niedno dete ne treba da bide li{eno od ova pr...
PRAVO NA U^ESTVO
^len 15
Decata imaat pravo na mirno sobirawe, zdru`uvawe i
drugaruvawe.
^len 16
Decata imaat pravo na svo...
PRAVO NA RAZVITOK
^len 7
Deteto po ra|aweto ima pravo na ime, nacionalnost, kako i da
znae koi se negovite roditeli i prav...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Сите заедно за еднакви права Serine barabar basi eka-ekutne nijamija

553 views

Published on

СИТЕ ЗАЕДНО ЗА ЕДНАКВИ ПРАВА-SERINE BARABAR BASI EKA-EKUTNE NIJAMIJA

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
553
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
4
Actions
Shares
0
Downloads
4
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Сите заедно за еднакви права Serine barabar basi eka-ekutne nijamija

  1. 1. SITE ZAEDNO ZA EDNAKVI PRAVA Prva detska ambasada vo svetot - Me|a{i Republika Makedonija ul. "Kosta Novakovi}" 22a 1000 Skopje, R. Makedonija tel:465-316; tel/faks:463-900 e-mail: pdasmrms@on.net.mk; medzasi@unet.com.mk www.medzasi.org.mk www.unet.com.mk/medzasi SOS telefon za deca i mladi 02 465-316 sekoj raboten den od 16 do 20 ~asot 1992-2002 WE ARE THE FU TURE FIRST CHILDREN'S E M B A S S Y I N TH E W O R L D REPUBLIC OF M A C E D O N I A S K O P J E SARINE BARABAR BA[I EKA-EKUTNE NIJAMIJA
  2. 2. Prvata detska ambasada vo svetot "Me|a{i" mu izrazuva golema blagodarnost na Amerikanskiot komitet za begalci (ARC), finansier na proektot "Promocija na pravata na deteto vo romskata zaednica" vo ~ii ramki e izdadena i ovaa bro{ura. Izrabotkata na ovaa bro{ura }e be{e nevozmo`na bez u~estvoto na romskite nevladini organizacii partneri vo gorespomenatiot proekt: -Centar za deca i mladi - Prilep tel.048/418-319 -Romska asocijacija za `eni i deca "LULUDI" - Skopje tel.02/640-744 -Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie na Romite "Mese~ina" - Gostivar tel. 042/222-271 -Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie na Romite "PHURT" - Del~evo tel. 033/411-137 -Republi~ka organizacija za za{tita na pravata na Romite "R.O.Z.P.R" - Skopje tel. 02/654-839 Specijalna blagodarnost upatuvame do site ~lenovi na romskata zaednica koi bea u~esnici vo fokus grupite: (deca, roditeli i lideri na zaednicata) za nesebi~noto spodeluvawe na svoite iskustva i za sugestiite, primeneti pri kreiraweto na ovaa bro{ura. I avguni ~havengiri ambasada ko sumnal "Megja{i" dela {ukribe (blagodarnost) d`i Amerikakoro komiteti na{le manu{enge (ARC) , proektiskoro finansieri "Promocija ba{i ~havengere nijamija ki romengiri asociacija" kole pervaziende publicirimi si akaja bro{ura. Izdava~ Prva detska ambasada vo svetot "Me|a{i"- R. Makedonija Ureduva Ilija Bundaleski Dizajn Mitko orgiev Marxan Montazemi Prevod na romski jazik G-din [aip Jusuf Lektura Prof. d-r Jadranka Vladova Kompjuterska podgotovka i pe~at InfoPrint - DIGITAL PRINTING Publikatori Avguni ~havrikani ambasada sumnaleste "Megja{i" Redaktirinela Ilija Bundaleski Dizajneri Mitko Gjorgiev Marjan Montazemi Nakhavibe ki romani ~hib Jusuf [aip Kompjutertiskoro hazarikeribe thaj muribe InfoPrint - DIGITAL PRINTING Akale bro{urakoro butikeribe na ka {aj te ovola sine bizo leibe than e romane navladakere asociacie, partnerija ko upre lipardo proekti: -Centari ba{i ~have thaj terne -Prilep, -Romengiri asocijacija romnjenge thaj ~havenge "LULUDI" - Skopje, -Romengiri humanitarnikani thaj la~hekerdebukengiri (dobrotvorna) asocijacija "Mese~ina" - Gostivar, -Romani humanitarnikani thaj la~hekerdebukengiri asocijacija, "PHURT" - Del~evo, -Republikakiri organizacija ba{i romane nijamiengoro arakhibe "R.O.Z.P.R." - Skopje Specijalnikano {ukribe (blagodarnost) d`iko sa o d`ene romane asocijacijake ~have, dada-daja thaj e liderienge ba{i o leibe than, ple sugestienca thaj ple bukjakere pend`aribaja, ko akale bro{urakoro kreiribe.
  3. 3. Ovaa bro{ura e plod na rabotata na proektot "Promocija na pravata na deteto vo romskite zaednici". Edna od glavnite celi na ovoj proekt e edukacija na idnite fascilitatori od romskata nacionalnost koi vo idnina }e dejstvuvaat pri promoviraweto, implementacijata i za{titata na pravata na deteto vo romskite zaednici niz R. Makedonija. Za taa cel be{e potrebno da se kreira alatka (bro{ura) za edukacija koja }e bide najsoodvetna za mentalitetot i kulturata na Romite. Vo funkcija na ova, a vo ramkite na proektot se odr`aa 5 fokus-grupi vo koi zedoa u~estvo deca, roditeli, begalci i lideri na zaednicata (Romi), kako i lideri na zaednicata koi rabotat so Romite begalci vo R. Makedonija. Kako rezultat na nivnite sugestii i iskustva ja kreiravme ovaa bro{ura koja, se nadevame, vo golema mera }e pomogne vo edukacija na ~lenovite na romskite zaednici vo idnina. Akaja bro{ura si proektiskere bukjakere rezultatistar "Promocija ba{i ~havengere nijamija ko romane asociacije". Sar jek akale proektiskere {erutne resaribaskere bukendar ili ba{i o avutne fascilitatorija romengere nacionalitetistar save ko avutnipe asari ka keren (}e deluvaat) ko drom ba{i promoviribe, implementiribe thaj e avgune ~havengo ambasadakoro arakhibe ko romengere asociacie ki R. Makedonija. Odole resaribaskere bukjake zaruri si te kreirinol pe alatka (bro{ura) educiribaske savi ka ovol majadekvatnikani (najsoodvetna) ba{i romengiri kultura thaj mentaliteti. Ki funkcija ba{i akava, a ko proektiskere pervazijai kerge pes 5 fokus grupe kolende lele than }have, ~havengere dada-daja, na{le Roma thaj asocijaciengere liderija (Roma), thaj sar o liderija asocijacijaciendar save kerena buti romane na{le manu{enca ki R.Makedonija. Sar rezultati lengere sugestiendar thaj lengere bukjakere pend`aribastar kreiringjam akaja bro{ura savi ko avutnipe pakjaja ko baro napi (mera) sahajati ka kerol (}e pomogne) educiribaske ba{i asocijaciengere romane d`enenge. Decata rekoa... 1.Ispra}am poraka do site deca na svetot, da se {koluvaat za da si obezbedat sigurna idnina! 2.Site deca da bidat obrazovani i dru{tveni za da bideme zaedno! 3.Site deca da bidat radosni, da nema stradawe i site da bidat ednakvi! 4.Namesto da pitame po ulicite i plo{tadite, da nao|ame novi drugar~iwa. Da se zabavuvame i nikomu da ne dozvolime da ni go odzeme pravoto na bezgri`no detstvo! O ~have vakerge… 1.Bi~halav d`iko sa e sumnaleskere ~have te ovol len ko d`anibe te educirinen pe ki te ovol len ~a~ikano avutnipe 2.Sa o ~have te oven educirime thaj amalikane te ova barabar! 3.Sa o ~have te oven lo{ale,te na ovol pharo d`ivdipe thaj sare te oven eka-ekutne! 4.Ko than te mangjol pe devleske ko sokakoja thaj plo{tadija, te pend`arkeras amen neve amalencar. Te ovol amen lo{alo khelibe thaj nikaske te na mukas te lol amendar amaro nijami ba{i rahatlimo ~havoripe! Vozrasnite rekoa... 1.Niedno dete ne treba da ne si gi znae svoite prava! 2.Koga vozrasnite donesuvaat odluki za ne{to, i misleweto na decata treba da se zeme predvid! 3.Ako ne mo`ev jas, toga{ moite deca da go `iveat `ivotot kako {to treba! 4.Da gi ostavime decata sami da donesuvaat odluki, a nie roditelite da gi korigirame gre{kite! O bareder ~havendar vakerge... 1.D`ijek e ~havendar te d`anen ple nijamija! 2.O bareder ~havendar kana anena ~hinavibe nesoske, thaj e ~havengere vi~arina (mislewa) zaruri si te leljaren pes! 3.Te na{ti sine me tagani mle ~have te d`ivdinen plo d`ivdipe sar so i zaruri! 4.Te das {ajdipe e ~havenge on korkoro te andaren ~hinavibe, a amen o dada-daja te korigirina legere leljakerde ~hinavde bukja! 12 1
  4. 4. Konvencijata za pravata na deteto (vo ponatamo{niot tekst KPD) pretstavuva kodifikacija na pravata na deteto na svetsko ramni{te. KPD vsu{nost pretstavuva univerzalen standard za bezgri`nost i blagosostojba na decata, kako i pravna ramka vrz koja svetskite dr`avi }e mo`at da go procenat svojot progres vo odnos na razvitokot na ~ovekovite prava i osnovnite humani vrednosti. KPD se sostoi od 41 ~len i se odnesuvaat na pravata na decata i mladite lu|e, sekade kade {to im sleduvaat. ^lenovite od Konvencijata su{tinski gledano se baziraat na osnovnite potrebi na decata i mladite lu|e, taka {to so ovaa Konvencija se obezbeduvaat site preduslovi za pravilen rast i razvoj na sekoja individua pomlada od 18 godini. Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo 1989 godina ja usvoi KPD, a taa stapi na sila kako me|unaroden zakon na 2 septemvri 1990 godina. Republika Makedonija ja ratifikuva KPD vo 1993 godina, so {to se obvrza da gi po~ituva i za{tituva pravata na deteto. Konvencija ba{i ~havengere nijamija (ko odorutno teksti K]N) sikavela ~havengo nijamengoro kodificiribe ki sumnaleskirti digra. K]N sikavela univerzalnikano standardi ba{i rahatlimo d`ivdipe thaj lo{alo ~havengoro hali, thaj sar o nijamalo pervazi upri koleste e sumnaleskere ra{tre ka {aj te moldakeren plo progresi ba{i manu{engo nijamengoro zuraribe thaj o fundale humanikane moldipa. K]N ikerola 41 d`enale kanunija save ile ba{i ~havengere thaj ternengere nijamija sa e thanende kote lenge priperela. Konvencijake kanuniskere d`ene ~a~ikane dikhle fundakerena pes ko fundale ~havengere thaj ternengere zaruriba (potrebi), agjaar so akale Konvencijasa agjaar so arakhavdine sa o avgo{artija (preduslovi) ba{i o ~a~ikano ~havengoro bajrakeribe thaj zuraribe ba{i sakone ternedereske taro 18 ber{a. Pa{akerde nacijengoro generalnikano kedipe ko 1989 ber{leljakergja KPD, thaj odoja khuvgja ko takati ko ma{kard`ijaniskoro kanuni ko 2 septemvri 1990 ber{. Republika Makedonija ratifikuingja (potvrdingja) K]N 1993 ber{, kolea lelja peske ko d`anibe pakiv te dol thaj te arakjhol e ~haveskoro nijami. 2 Ne dozvoluvaj maltretiran da bide{ zapoznaj gi tvoite prava, u~en da bide{ Ma muk maltretirimo te ove pend`aker te ~havrikane nijamija, d`anglo te ove! 11
  5. 5. PRAVO NA ZA[TITA ^len 19 Nikoj ne smee da gi povreduva, zapostavuva i maltretira decata. ^len 32 Decata imaat pravo na za{tita od rabota na mesta i vo uslovi koi go zagrozuvaat nivnoto zdravje, obrazovanie i razvitok. ^len 34 Decata imaat pravo na za{tita od sekakov vid seksualna eksploatacija i zloupotreba, vklu~uvaj}i gi prostitucijata i pornografijata. ^len 35 Dr`avata e dol`na da gi prezeme site mo`ni merki za da gi spre~i kidnapiraweto i trgovija so deca NIJAMIJA BA[I ARAKHIBE Kanuniskoro d`eno 19 Khonik na tromal te peravol ~havengoro manu{ipe, te na kerol esapi ba{i lengoro d`ivdipe thaj te maltretirinen o len. Kanuniskoro d`eno 32 E ~haven isi len nijami te oven arakhadine bukjatar thanende thaj {artijende save ruminena lengoro sastipe, lengoro educiribe, thaj bajrovibe. Kanuniskoro d`eno 34 E ~haven isi len nijami ba{i arakhibe sakone seksualnikane eksplotiribaskere suratistar thaj sar so si i prostitucija thaj i pornografija. Kanunisko d`eno 35 I ra{tra zaruri si te leljakerol sa o {ajdutne napija (merki) ki te a~havkerol e ~havengoro kidnapiribe thaj ~havengoro kinobikinibe. 10 Konvencijata se bazira na ~etiri temelni principi, bez ~ie ispolnuvawe ne e vozmo`no da se ostvarat drugite prava: 1. Pravo na `ivot, opstanok i razvitok Dr`avata mora da go obezbedi ova pravo za sekoe dete, bez isklu~ok (~len 6). 2. Nediskriminacija Site deca gi imaat istite prava bez razlika na: rasata, bojata, polot, jazikot, verata, nacionalnosta, etni~koto ili socijalnoto poteklo, fizi~kiot ili intelektualniot nedostatok i imotnata sostojba (~len 2). 3. Najdobar interes za deteto Vo site odluki koi go zasegaat deteto, negoviot najdobar interes }e ima prioritet (~len 3). 4. Po~ituvawe na misleweto na deteto Pravo na deteto da go ka`e svoeto mislewe za pra{awata i postapkite koi direktno go zasegaat i toa negovo mislewe da se po~ituva (~len 12). I Konvencija fundakerela pe ko {tar fundavnikane principija, bizo lengoro pherdakeribe na ilo {ajdakerdo te realizirinen pes o javera nijamija: 1. D`ivdipaskoro nijami,terdutno d`ivdipe (opstanok) thaj d`ivdipaskoro bajraribe Kolen i ra{tra zaruri si te arakhel o len (te obezbedinol o len) ba{i sakone ~haveske bizo ~hinavibe (kanuniskoro d`eno 6). 2. Nadiskriminiribe Sa e ~haven isi len bizo ulavibe eka-ekutne nijamija: o soj, morkhakoro renki, mur{-d`uvli, i ~hib, konfesija (vera), nacionaliteti, etnikano ja socijalnikano hali, fizikalnikani ja intelektualnikano nanipe thaj kherutne haliskoro hali (kanuniskoro d`eno 2). 3. Majla~ho ~haveskoro interesi Ko sa o ~hinaviba (odluki) save si ba{i ~haveskoro pu~ibe, lakoro leskoro majla~ho interesi ka ovol len prioriteti (kanuniskoro d`eno 3). 4. Pakivdeibe ba{i ~haveskoro vi~aribe (mislenje) ]haveskoro nijami te vakerol plo vi~aribe ba{i pu~iba thaj vjavaharija (postapki) save direkt si leskere pu~ibaske thaj odova leskoro vi~aribe te ovol pakivkerdo (po~ituvan) (kanuniskoro d`no 12). 3
  6. 6. PRAVO NA OPSTANOK ^len 24 Deteto ima pravo na najvisoka zdravstvena za{tita. Niedno dete ne treba da bide li{eno od ova pravo. ^len 27 Sekoe dete ima pravo na `ivoten standard koj soodvetstvuva na negoviot fizi~ki, mentalen, duhoven, moralen i socijalen razvitok. ^len 31 Deteto ima pravo na odmor, rekreacija, igra, slobodno vreme i u~estvo vo kulturno-umetni~ki aktivnosti. NIJAMI BA[I D@IVDIPASKORO TERDIPE Kanuniskoro d`eno 24 E ~have isi le nijami ki maju~i digra ba{i sastipaskoro arakhibe. Nisavo ~havo na{ti te ovol khoslo akale nijamistar. Bez informiranost nema sre}na idnina Bizo informiribe - nae bahtalo avutnipe Kaniniskoro d`eno 27 Sakova ~havo isi le nijami ba{i d`ivdipaskoro standardi savo si ekaekutno lengero fizikano , mentalnikano, atmalo (duhoven), etikano (moralen) thaj socijalnikano bajrovibe. Kanunisko d`eno 31 E ~have isi le nijami ba{i dajanipe, rekreacija thaj khelipe, tromalo vakti thaj leibe than ko kulturake-artistikane aktiviriba. 4 9
  7. 7. PRAVO NA U^ESTVO ^len 15 Decata imaat pravo na mirno sobirawe, zdru`uvawe i drugaruvawe. ^len 16 Decata imaat pravo na svoja privatnost, kako i pravo da se za{titat ako nekoj im ja naru{uva privatnosta. ^len 17 Decata imaat pravo na informacija, na primer: da ~itaat vesnici, knigi, da gledaat televizija i da slu{aat radio. Roditelite i dr`avata treba da gi za{titat decata od {tetni informacii. NIJAMI BA[I LEIBE THAN Kanuniskoro d`eno 15 E ~haven isi len nijami ba{i sansaralo(mirno) kedipe ma{kar peste, pa{akeribe thaj amalipe. Da si gi poznava{ pravata - }e si ja osigura{ tvojata sre}na idnina Te nijamija te pend`are - ka zurare tlo bahtalo avutnipe Kanuniskoro d`eno 16 E ~haven isi len nijami ba{i plo privatnipe, thaj nijami te arakhen pes d`ikote nesavo manu{ka zumavgjol te phagol esavko lengoro nijami. Kanuniskoro d`eno 17 E~haven isi len nijami ba{i informiribe: te drabaren gazete, kitabija, te dikhen televizija thaj te {unen radio, o dad-daj thaj i ra{tra zaruri si te arakhen e ~haven taro bila~he informiriba. 8 5
  8. 8. PRAVO NA RAZVITOK ^len 7 Deteto po ra|aweto ima pravo na ime, nacionalnost, kako i da znae koi se negovite roditeli i pravo tie da se gri`at za nego. ^len 28 Decata imaat pravo na obrazovanie. Site deca moraat da zavr{at osnovno u~ili{te. ^len 30 Decata koi pripa|aat na etni~ko malcinstvo imaat pravo na sopstvena kultura, religija i jazik. NIJAMI BA[I ^HAVENGORO BAJROVIBE Kanuniskoro d`eno 7 Palo bijanipe e ~have isi le nijami te ovol le anav, nacionaliteti thaj te d`anol pe dade thaj pe daja thaj pe dadeskoro, dajakoro nijami te bajrakeren le. Po temelno educirawe doa|a tvojata sre}na idnina Palo fundamentikano (temelno) educiribe avela tlo barvalo avutnipe Kanuniskoro d`eno 28 E~haven isi len nijami ba{i educiribe. Sa o ~have zaruri si te agorkeren i fundavnikani sikljovni. Kanuniskoro d`eno 30 E ~have save priperena ko etnikano minoriteti isi len nijami ba{i pli kultura, religija thaj ~hib. 6 7

×