The young people and politics article in Slovenian

549 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
549
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
2
Actions
Shares
0
Downloads
3
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

The young people and politics article in Slovenian

  1. 1.   MLADI IN POLITIKA  Pavla Karba, ZRSŠ  »12. avgust je mednarodni dan mladih. Vsak  peti prebivalec sveta je mlad. V EU pa se med  mlade šteje vsak osmi državljan.«  Vir: http://www.rtvslo.si/dan.  Problematiziranje opredelitve pojma mladine  Povsem enotna opredelitev mladine in mladosti dejansko ne obstaja. Mladost je kompleksen starostni, družbeni, ideološki in simbolni konstrukt. Pojem vključuje več dimenzij in kriterijev, ki se medsebojno prepletajo. Opredeljevanje mladine se praviloma v vsaki družbi oblikuje v skladu z njenimi potrebami, značilnostmi in ideologijo. Pa vendar bom izpostavila dva zelo raznolika kriterija.  Kriterij prepletanja dimenzij Po tem kriteriju se pojem mladine in mladosti navezuje na (Ule 1996:10):  ‐ fazo v življenjskem poteku posameznika ali posameznice;  ‐ socialno skupino, ki jo označujejo določene oblike vedenja, ki so prepoznave v  vsakdanjem življenju, v kulturi, politiki itd;  ‐ nepopolni socialni status, ki ga prepoznavamo kot »nedoraslost«;  ‐ idealni vrednostni pojem na primer: mladost v smislu vitalnosti, svežine in živahnosti.  Starostni kriterij Po kriterijih Združenih narodov v populacijo mladih ljudi spadajo prebivalci stari med 15. in 24. letom starosti. Kriterijih nekaterih evropskih držav, med nje spada tudi Slovenija, pojem mladine opredeljujejo kot mlade v starosti med 15. in 29. letom. Opredelitev pojma politika Opredelitev pojma predstavljamo skozi zapise treh različnih virov:  a) Politika v ožjem smislu se razume kot usmerjanje družbe s pomočjo države. V širšem  smislu pa politika pomeni usmerjanje človekove dejavnosti katere koli vrste v določeni  smeri,  z  namenom  uresničevanja  določenih  ciljev.  Za  politično  delovanje  je  značilno,  da  je  odločanje  in  izvajanje  odločitev  odvisno  od  mreže  formalnih  in  neformalnih  povezav med osebami oziroma akterji dejanj. Politično delovanje v sodobnih družbah  ni enotno, zato je upravičeno govoriti o politikah (politika Wikipedija…)  1  
  2. 2.   b)  b)«Politika je predvsem način vodenja in upravljanja države. Politika se lahko oblikuje  na različnih družbenih področjih, na katere posega držav, zato lahko govorimo tudi o  množici  različnih  politik.  Takšna  družbena  področja  so  obramba,  zdravstvo,  kultura,  šport, kmetijstvo, šolstvo in tako dalje. Politika lahko pomeni tudi boj za oblast. Veliko  ljudi  ali  družbenih  skupin  namreč  želi  biti  na  oblasti  in  imeti  moč  določati,  kako  naj  država in državljani delujejo in katere cilje naj uresničujejo« (Cerar 2009: 69).  c) Politika je proces, v katerem ljudje sprejemajo skupne odločitve, ki zadevajo vse člane  kake  skupnosti.  Politika  je  poseben  družbeni  proces,  v  katerem  se  vzpostavljajo  norme(pravo),  avtoriteta,  moč  in  posebne  poti  reševanja  problemov  kake  skupnosti  (npr.  gospodarske  politike,  izobraževalne  politike).  Z  izrazom  pa  razumemo  tudi  celotno  področje  urejanja  skupnih  zadev  ter  posameznike,  načine,  postopke  in  ustanove, ki te odločitve sprejemajo. V demokratični državi je politika načelno javna  zadeva« (Karba, Jesenko 2009:20).   Bistvo pojma politika je v vseh zapisih podobno.  Mladi v 21. stoletju oblikujejo novi vrednotni prostor Iz raziskave »Mladina 2000«, ki je potekala v Sloveniji in raziskava Word –Values‐Survey, ki je potekala v 43 državah je razvidno sledeče:  ‐ mladi postajajo vse bolj občutljivi za temeljna moralna vprašanja: osebna poštenost,  iskanje smisla življenja s poudarkom na razvoju samega sebe, težnja po neodvisnosti  vendar ne zvišenosti in nadutosti, solidarnost in sprejemanje drugačnosti/toleranca.  Te vrednote izkazujejo na primer s vključevanjem v prostovoljne humanitarne akcije;  ‐ mladi postajajo vse bolj občutljivi za okoljska vprašanja, kar izkazujejo tudi z  vključevanjem v prostovoljne raznovrstne ekološke akcije;   ‐ upirajo se vsemu, kar jih omejuje, jih dela odvisne na primer ideologijam;   ‐ na delovnem mestu jim je delo v spodbudnem okolju vsaj toliko pomembno kot dobra  plača;  ‐ vse bolj se usmerjajo v zasebnost in zanje postajajo vse pomembnejša virtualna  (računalniška) okolja;  ‐ zavračajo norme skupinskega vedenja, kolektivne dolžnosti in težijo k individualni etiki.  Značilno za oblikovanje vrednotnega prostora mladih v Sloveniji in Evropi je, da nanj vse  manj vplivajo velike družbene ideologije, kot je politika ali religija in vse bolj starši,  vrstniki, šola, mediji, oglaševalska industrija v zadnjem obdobju pa tudi virtualna okolja.   Raziskave pri mladih kažejo premik vrednost od »materialnih‐kariernih k  »postmaterialnim‐osebnostnim«.   2  
  3. 3.   Kako bo na nakazan premik vrednot mladih vplivala sedanja zaostrena, negotova  gospodarska situacija je odprto vprašanje.     Odnos mladih do politike  Omenjene raziskave sporočajo, da za mladino v Slovenji kot tudi za mladino v drugih   evropskih držav velja do politike nizka stopnja zainteresiranosti. V povprečju je le 13 %  vprašanih mladih opredelilo politiko kot zelo pomembno (v Sloveniji le 3%) . Mladi se  odvračajo od kolektivne politike v individualno politiko »politiko vodenja svojega  življenja.« To se izkazuje v tem, da politične stranke težko pridobivajo člane med mladimi.  Mladi izkazujejo cinizem do tradicionalne politike. Prav tako je nizek odstotek mladih  vključen v civilna družbena gibanja. Hkrati je iz raziskav razvidno, da zanimanje za  politiko pri mladih narašča s stopnjo izobrazbe in s starostjo.  Mladi so v Sloveniji v raziskavi »Mladina 2000« na vprašanje o stopnji zaupanja politikom  in političnim strankam na splošno izkazali nizko stopnjo zaupanja, le nekaj več zaupanja  so izkazali predsedniku države. Iz raziskave je razvidno, da mladi nimajo izrazito levih ali  desnih stališč. Med vrednotami, je več kot 50% anketiranih, kot najpomembnejšo  vrednoto izbralo osebno svobodo. Hkrati pa je zanimiv podatek, da je mladina v raziskavi  v povprečju izrazila kot primerno starost za državnozborske volitve 19,26 let ter za  predsedniške volitve 19,74 let (vir Mladina 2000). Iz raziskave je razvidno, da mladina ne  verjame politikom, da se ukvarjajo z mnenji mladih. Nad osebnostnimi lastnostmi  politikov, ki jih le ti izkazujejo skozi dejanja, so mladi razočarani.   Direktor Urada za mladino v Sloveniji Peter Debeljak opozarja »da udejstvovanje mladih v  politiki merimo s klasičnimi vatli kot so: udeležba na volitvah, članstvo v organizacijah,  javna manifestacija stališč in podobno… A to ne zadošča, saj se mladi danes vključujejo  na drugačne načine. Tak primer so denimo spletni forumi…«   Majda Jus Ašič, šolska psihologinja na gimnaziji Vič Ljubljana opaža, »da imajo mladi  veliko ustvarjalnih idej, kako postaviti stvari na pravo mesto, žal pa niso skupina, ki bi bila  zanimiva politikom, zato njihov glas nima veljave.«  Sedaj se vprašajmo, kakšne vrednote bi glede na zastavljene smernice o aktivnem  državljanstvu, mladi morali imeti?   Aktivno državljanstvo zahteva najprej možnosti in pravice. Izpostavimo sledeče:  izobraževanje ni priznano kot aktivno delo, mladi dobijo volilno pravico ko so že aktivni v  potrošnji in s tem se osamosvojitev, zaposlitev in reševanje stanovanjsko vprašanje  podaljšuje v tretje desetletje… Tako je pri nas, kot v večini evropskih držav. To so formalne  ovire, da bi mladi postali aktivni državljani. Tako mladi v odraslost vstopijo kot privatne in  ne javne osebe in kot take jih zanima bolj osebno kot družbeno blagostanje.   3  
  4. 4.   Kako vidi aktivnega evropskega  državljanu v prihodnosti dijak Grega Ulen, 2. letnik  gimnazije Vič v Ljubljani.  Opomba: V letu 2009 je Svet Evrope praznoval 60‐letnico svojega obstoja in delovanja, zato je bil v počastitev tega dogodka organiziran vseevropski natečaj v pisanju najboljšega eseja na temo Kako si predstavljate evropskega državljana prihodnosti. Slovenski zmagovalec je bil Grega Ulen, iz 2.D Gimnazije Vič, ki je skupaj z mentorico prof. Marjetko Krapež od 30. septembra do 2. oktobra obiskal Strasbourg in se udeležil slavnostne proslave ob obletnici Sveta Evrope.    4  

×