Majski h pozenel_07

364 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
364
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Majski h pozenel_07

  1. 1. Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin 72 Radenci, 6. – 7. marec 2007 IZKUŠNJE PRI ZATIRANJU POLJSKEGA MAJSKEGA HROŠČA (Melolontha melolontha L.) NA IDRIJSKEM Anka POŽENEL 1 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica IZVLEČEKPredstavljena je prerazmnožitev populacije poljskega majskega hrošča (Melolonthamelolontha L.) na Idrijskem od leta 2002 do leta 2006. V letu 2002 in 2003 je poprečno100 ogrcev na m2 v stadiju 3. levitve (L3) popolnoma uničilo travno rušo na 370 hatravnikov. V letu 2004 so delali škodo tudi odrasli osebki. Po izleganju jajčec je populacijaše narasla na več kot 200 ogrcev na m2. Ogrci so že v stadiju 1. levitve (L1) poškodovalitravno rušo do 50 %. Na vseh travnikih je bilo v letu 2005 poprečno 226 ogrcev/m2 (L2),kar je povzročilo uničenje travne ruše na 760 ha travnikov oziroma na 62 % vsehkmetijskih zemljišč na območju. Pri zatiranju so bile uporabljene mehanske metodezatiranja s frezami, kemično zatiranje s foksimom in biotično zatiranje. Vsi načini zatiranjaso bili le delno uspešni. Biotično zatiranje z glivo Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch,1924 je bilo izvedeno v juniju 2005 na 92 ha travnikov. Zmanjšanje števila ogrcev, ki galahko pripišemo delovanju glive B. brongniartii, je bilo 38,7 %. Skupno zmanjšanje številaogrcev na travnikih, tretiranih z glivo B. brongniartii, se je zmanjšalo za 88,2 %.Ključne besede: Beauveria brongniartii, Melolontha melolontha, ogrci, poljski majskihrošč, poškodovani travniki ABSTRACT EXPERIENCES IN CONTROLLING COMMON COCKCHAFER (Melolontha melolontha L.) IN IDRIJA REGIONDuring 2002 and 2006 a great increase of population of common cockchafer (Melolonthamelolontha L.) was observed in Idrija region in Slovenia. In 2002 and 2003 the third larvalstage of cockchafer by average of 100 grubs per m2 completely damaged 370 ha ofgrasslands. In 2004 damage was caused by adult cockchafer. After eggs deposition thepopulation increased on 200 grubs per m2. The grass was damaged up to 50 % by thegrubs of the first larval stage. In 2005 an average of 226 grubs per m2 was observed inregion. 760 ha of grasslands were damaged, that represents 62 % of all agricultural landin the region. Different methods (mechanical, biological and chemical treatments) wereused to reduce the population of the pest, but they were only partly successful. In theJune 2005 92 ha of grasslands were treated by Beauveria brongniartii. The efficiency of B.brongniartii was 38.7 %. The total decrease in number of grubs on treated area was 88.2%.Key words: Beauveria brongniartii, common cockchafer, damaged grasslands,Melolontha melolontha, white grubs1 univ. dipl. inž. agr., Goriška c. 23b, SI-5270 Ajdovščina
  2. 2. Izkušnje pri zatiranju poljskega majskega hrošča… 731 UVODPoljski majski hrošč (Melolontha melolontha L.) je bil na Idrijskem prvič opažen v letu2001, ko so odrasli hrošči objedali listje gozdnega drevja na posameznih delih gozdov, kiobkrožajo vasi Zadlog in Idrijski log. Bolj opazna je postala škoda v letu 2002 in 2003, koje poprečno 100 ogrcev na m2 v stadiju 3. levitve (L3) popolnoma uničilo travno rušo na370 ha travnikov. Škoda je nastala na travnikih in pašnikih v bližini gozdov ter njivah, kijih je na območju malo. V letu 2004 so spet delali škodo na drevju odrasli osebki. Poizleganju jajčec je populacija narasla na več kot 200 ogrcev na m2. Ogrci so že v letu 2004v stadiju 1. levitve (L1) in 2. levitve (L2) poškodovali travno rušo do 50 % (Poženel, 2005).Na vseh travnikih je bilo spomladi v letu 2005 poprečno 226 ogrcev na m2 v stadiju 2.levitve (L2). Po junijski levitvi so ogrci v stadiju 3. levitve s požrešnim hranjenjempovzročili uničenje travne ruše na 760 ha travnikov oziroma na 62 % vseh kmetijskihzemljišč na območju krajevnih skupnosti Črni vrh nad Idrijo in Godovič. V celotniSloveniji je bila v letu 2005 opažena škoda še na območju Logatca in v občini Lenartskupaj na okrog 1000 ha.Populacija poljskega majskega hrošča ima v Sloveniji triletni razvojni ciklus z različnimzaporedjem pojavljanja na različnih območjih (Janežič, 1958; Vrabl, 1992). Sedanjapopulacija ogrcev na Idrijskem je množično potomstvo imagov z zaporedjem pojavljanjaIII0. To se ujema tudi z ugotovitvami Ureka in Milevojeve (1993) ob množičnem pojavuškode po ogrcih v Logatcu leta 1993. Na Idrijskem je bil let odraslih hroščev v letih 2001in 2004, ponoven let pa pričakujemo v letu 2007. Poljski majski hrošč je dokaj pogostškodljivec na naših travnikih, čeprav ni opisanih obsežnejših škod v zadnjih desetletjih.Na območju Zadloga so se škode zaradi ogrcev pojavljale že v tridesetih in petdesetih letihprejšnjega stoletja. V “hroščevih letih” 1932 in 1935, ter v letu 1953 so organiziranozatirali odrasle hrošče z otresanjem, pobiranjem in parjenjem. Populacijo odraslih majskihhroščev je najbolj zmanjšal poznospomladanski sneg in zmrzal v letu 1956.Širše območje prerazmnožitve poljskega majskega hrošča na Črnovrški planoti, posebej paše ožje območje vasi Zadlog in Idrijski log je kraška planota obdana z gozdom poraslimihribi na nadmorski višini 650 do 750 m. Na planoti prevladujejo rahla srednjeglobokaevtrična rjava tla na reliktnem meljasto glinastem aluviju. Planota je širše vodovarstvenoobmočje s propustnimi tlemi nad vodnimi viri mesta Idrija, kar narekuje posebnoprevidnost pri uporabi kemičnih sredstev za zatiranje. Najbolj ranljiva območja zaonesnaženje so požiralniki v vrtačah in ponikalnicah, kamor se stekajo vode ob nalivih inse hitro pretočijo v spodaj ležečo podtalnico kraškega vodonosnika. Najbolj občutljivo jeobmočje vasi Idrijski log od koder bi morebitno onesnaženje priteklo do zajetij v 12 urah,iz območja Godoviča v 6 dneh in iz območij Črnega vrha in Zadloga v 10 dneh.2 MATERIAL IN METODENa golih, že poškodovanih travnikih, smo v letu 2002 zavedajoč se nevarnosti uporabekemičnih sredstev, najprej uporabili mehansko zatiranje s frezami in krožnimi branami.Zatiranje je bilo izvedeno le na manjšem delu travnikov (cca. 5 %), zato se je škoda vponovnem ciklusu škodljivca še stopnjevala. Poglavitna dilema je postala, ali je moženučinkovit način zatiranja na še zeleni travni ruši, ne da bi jo z aplikacijo sredstva zazatiranje poškodovali. Poškodovanje še zelene travne ruše je nujno pri mehanskem in tudikemičnem zatiranju z zadelavo granuliranih insekticidov. Večji, kot so ogrci (L2 in L3),manjša je učinkovitost zatiranja pa naj gre za mehansko, biotično ali kemično zatiranje.Zadelava granuliranega talnega insekticida je bila v 3. stadiju ogrcev le okrog 70 %uspešna.
  3. 3. 74 Anka POŽENELKemični način zatiranja z aplikacijo aktivne snovi foksim v tekoči obliki po površini travneruše je pokazal zadovoljivo učinkovitost, vendar z velikimi pomisleki glede negativnihvplivov na okolje. V ta namen sta bili izdelani tudi študiji o vodah in o sorbcijskih lastnostihtal (Hidrološko poročilo, 2004; Rupreht, 2005). Študija o tleh je pokazala, da je na ožjemobmočju Zadloga in Idrijskega loga ustreznih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev 348ha zemljišč z globljimi evtričnimi rjavimi tlemi, vsa ostala zemljišča s plitvimi in zelo plitvimitlemi pa ne ustrezajo za uporabo kemičnih sredstev. Vloga za uporabo tekoče formulacijefoksima je bila zavrnjena tudi zaradi pričakovanih velikih tveganj za ostale prostoživečeživali (divjad, ptice).Okoljsko sprejemljiva in dolgoročna rešitev za tako občutljivo območje se je pokazala vbiotičnem zatiranju z entomopatogeno glivo Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch, 1924.Spada v skupino višjih gliv, deblo Deuteromycota (Fungi imperfecti), razredHyphomycetes (Lacey in sod., 2001). Glavna značilnost predstavnikov tega debla jetvorba micelija, ki na posebnih konidiogenih celicah nosi nespolne spore (konidije).Konidiji večine entompatogenih gliv razreda Hyphomycetes se trdno pritrdijo na kutikuložuželke - gostitelja. Po vzpostavitvi stika med hifo, konidijem ali drugim organom glive,poteče kalitev in tvorba struktur, ki omogočajo prodiranje skozi kutikulo. Gliva se širi shifami in poskuša premagovati obrambne mehanizme gostitelja. Smrt gostitelja nastopizaradi prekinitve dovoda hranil, fizičnih ovir in z izločanjem toksinov npr. beauvericin pritej glivi. Po smrti gostitelja micelij glive v ugodnih razmerah izrašča iz kadavra, oblikujekonidiogene celice, sledi sporulacija na površini odmrlega organizma in sproščanjekonidijev v okolico. Pri širjenju konidijev sodelujejo različni prenašalci kot so dež, veter,žuželke (Boucias in sod., 1988, 1991).Prva uporaba glive B. brongniartii v praksi je bila v Švici, ko so v obdobju 1985 do 1988 na4000 ha naselili glivo za zatiranje majskega hrošča (Keller in Brenner, 2005). NaTirolskem v Avstriji ogrce majskega hrošča uspešno zatirajo z glivo B. brongniartii že odleta 1993. Glivo iste vrste za obvladovanje populacij majskega hrošča uporabljajo še vItaliji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in Danskem.V občini Idrija smo po pridobitvi dovoljenja na napadenih zemljiščih v tla vnesli glivo B.brongniartii, ki jo proizvajajo v Avstriji in Italiji kot pripravek MELOCONT® - Pilzgerste. Priaplikaciji smo upoštevali izkušnje biotičnega zatiranja z glivo B. brogniartii iz Švice,Avstrije in Nemčije (Keller in Brenner, 2005; Benker in Leuprecht, 2005).Specifičen sev glive je nanesen na sterilizirana zrna ječmena. Gliva živi na zrnih ječmena,dokler ne najde ciljnih organizmov ogrcev v tleh, jih okuži, se na njih razvija in se ohranjav tleh. Ječmen z glivo smo vnesli v tla s posebno sejalnico za vsejavanje v travno rušo(Vredo) v času od 10. do 22. junija 2005 na 92 ha še zelenih travnikov, kar predstavljaokrog 15 % površin ožjega napadenega območja. Setvena razdalja je bila 10 x 10 cm,globina vsejavanja pa okrog 5 cm. V tla smo vsejali 40 kg/ha pripravka MELOCONT® -Pilzgerste. Ogrci so bili tedaj ravno v fazi levitve iz stadija L2 v L3. Temperature zraka sobile po vsejavanju nad 25 oC, kar je za razvoj glive ugodno (Kessler in sod., 2003).Neugodna pa je bila vlažnost tal, saj ni bilo po vsejavanju tri tedne dežja, kar je upočasnilorast glive in njeno delovanje na ogrce. Ogrci so se v juliju 2005 še vedno hranili in uničilitravno rušo na tretiranih površinah.Monitoring številčnosti ogrcev smo preverjali na tretiranih in netretiranih kontrolnihpovršinah na 5 lokacijah v Zadlogu in Idrijskem logu. Ena lokacija je predstavljala enoponovitev. Na vsaki ponovitvi smo izkopavali ogrce na do desetih mestih. Po metodiGoettingerjevega okvirja smo izkopali zemljo na 1/4 m 2 in prešteli ogrce.Za kontrolo zastopanosti in razširjenosti glive B. brongniartii v tleh na tretiranih inkontrolnih površinah, smo ob koncu rastne dobe 14. novembra 2006 odvzeli povprečnevzorce tal (0 cm do 30 cm globine) in jih poslali na analizo na Mikrobiološki inštitutUniverze v Innsbrucku, kjer že rutinsko preverjajo sposobnost oblikovanja kolonij (CFU -colony forming units) glive B. brongniartii v gramu tal (Strasser, 1999).
  4. 4. Izkušnje pri zatiranju poljskega majskega hrošča… 753 REZULTATI IN RAZPRAVAPri monitoringu pred tretiranjem v juniju leta 2005 smo na dveh lokacijah v Zadlogu našlikadavre ogrcev z avtohtono glivo, ki je bila tudi potrjena z eno od molekularnih metod naKmetijskem inštitutu Slovenije.Po tretiranju je bilo prvo ugotavljanje učinkovanja glive B. brongniartii 21. julija in 18.oktobra 2005, ter v letu 2006 15. maja in zadnje 19. julija 2006. Število ogrcev se je natravnikih tretiranih z B. brongniartii v času opazovanja zmanjšalo za 88,2 % (slika 1). Štiritedne po tretiranju (21. julij 2005) se je število ogrcev zmanjšalo le za 29 % na 91 ogrcev/m 2, kar je seveda premalo, da se škoda na travni ruši ne bi povečala. Z B. brongniartiiokuženih ogrcev nismo našli.Na netretirani kontroli se je število ogrcev med opazovanjem zmanjšalo za 49,5 % (slika2). Glavni razlog zmanjšanja števila ogrcev v času trajanja opazovanja na kontroli je vveliki količini padavin, ki je padla v nekaj dneh v začetku oktobra 2005. Travniki so bilipod vodo. Voda je naplavila ogrce na površino, kjer so jih uničili ultraviolični žarki, pticein druge živali. Na eni od variant z B. brongniartii z vlažnejšimi tlemi smo že jeseni našlitudi večje število inficiranih ogrcev (4,4 ogrcev na m2). Gibanje števila ogrcev na površinah tretiranih z glivo Beauveria brongniartii 140 120 Število ogrcev na m 2 100 80 60 40 20 0 1 2.6.2005 21.7.2005 18.10.2005 15.5.2006 19.7.2006 Datumi štetjaSlika 1: Število ogrcev vrste M. melolontha L. na tretiranih površinah v letih 2005 in 2006Figure 1: The number of M. melolontha L. grubs on treated plots in years 2005-2006Spomladi 15. maja 2006 smo našteli na tretiranih površinah več ogrcev kot jeseni, kar sirazlagamo z migracijo za hrano. Našli smo tudi veliko število parazitiranih ogrcev. Natretiranih variantah smo ponovno zmanjšanje števila ogrcev zabeležili tik predzabubljenjem 19. julija 2006 (slika 1). Na tretiranih površinah je ostalo poprečno še 15ogrcev na m2, vendar mislimo, da se je to število kasneje še znižalo, ker smo v jeseni 2006našli odmrle parazitirane bube. Znižanje populacije ogrcev na kontrolnih površinah za49,5 % na 114 ogrcev/ m2 lahko poleg vremenskih razmer in predatorjem verjetnopripišemo tudi kanibalizmu in delovanju avtohtone glive B. brongniartii.
  5. 5. 76 Anka POŽENEL Ogrci poljskega majskega hrošča v Zadlogu v letih 2005 in 2006 300 Control Beauveria b. 250 2 Število ogrcev na m 200 150 100 50 0 maj.05 jul.05 sep.05 nov.05 jan.06 mar.06 maj.06 jul.06 Datumi monitoringaSlika 2: Število ogrcev vrste M. melolontha L na tretiranih in netretiranih površinah v letih 2005 in2006Figure 2: The number of M. melolontha L grubs in treated and unteated variant in years 2005-2006Rezultati analize tal na vsebnost CFU B. brongniartii /g tal poprečnega vzorca zemlje natretiranih površinah je pokazal vsebnost 4230 CFU B. brongniartii/g tal. Vsebnost B.brongniartii na kontrolnih netretiranih površinah pa je bila 927 CFU B. brongniartii /g tal.Vsebnost 5000 CFU B. brongniartii/g suhih tal po priporočilu dr. Strasserja zadošča zauspešno zatiranje M. melolontha. V našem primeru je na tretiranih površinah zastopanostB. brongniartii nekoliko premajhna za 100 % znižanje populacije poljskega majskegahrošča na neškodljivo raven. Razveseljiva pa je vsebnost B. brongniartii na kontrolnihpovršinah, kar kaže na njeno zastopanost kot avtohtone vrste v Zadlogu in Idrijskem logu.4 SKLEPIZmanjšanje števila ogrcev 13 mesecev po aplikaciji pripravka Melocont z glivo Beauveriobrongniartii, ki ga lahko pripišemo delovanju glive je bilo 38,7 %. Skupno se je številoogrcev na površinah tretiranih z glivo B. brongniartii zmanjšalo za 88,2 %. Razlog zanizko učinkovitost B. brongniartii je v pomanjkanju vlage v tleh tri tedne po tretiranju, karje upočasnilo hitrejšo rast in delovanje glive v tleh.Obetavni rezultati analize tal po letu in pol po aplikaciji B. brongniartii (4230 CFU /g tal)kažejo na skorajda dovolj veliko zastopanost glive v tleh za še nadaljnje učinkovitoznižanje populacije poljskega majskega hrošča.Delovanje entomopatogene glive Beauverie brongniartii v slovenskih razmerah je lahko šeučinkovitejše, če jo apliciramo v tla tedaj, ko je v njih dovolj vlage. Primeren termin zaaplikacijo bi bil konec avgusta po poletni suši v prvem letu po letu odraslih poljskihmajskih hroščev (stadij L1 oz. L2) in/ali takoj spomladi v drugem letu (konec aprila).Najučinkovitejša bi bila seveda dvakratna (split) aplikacija.
  6. 6. Izkušnje pri zatiranju poljskega majskega hrošča… 77Na netretirani kontroli se je število ogrcev med opazovanjem zmanjšalo za 49,5 %. Glavnirazlogi naravnega zmanjšanja števila ogrcev so voda, ultraviolično sevanje, ptice in drugeživali ter verjetno kanibalizem in delovanje avtohtone glive v tleh. Ugotovili pa smo, datudi do 50 cm globoko in tri tedne trajajoče zmrzovanje tal pozimi ne zmanjša številaogrcev v tleh.Za uspešno znižanje populacije M. melolontha L. in zmanjšanje škode v naslednjemrazvojnem ciklusu je odločilno, da se zatiranje (biotično, mehansko, kemično) izvede načim večjem deležu površin na prizadetem območju.5 ZAHVALAZa strokovno pomoč pri aplikaciji entomopatogene glive B. brongniartii se zahvaljujem dr.Hermanu Strasserju in dr. Barbari Pernfuss z Mikrobiološkega inštituta v Innnsbrucku ter dr.Robertu Kron Morelliju iz družbe Agrifutur s.r.l.. Iskrena hvala tudi dr. Franciju Celarju in dr.Stanislavu Trdanu iz Biotehniške fakultete v Ljubljani za posredovane podatke o monitoringuogrcev na tretiranih površinah ter mag. Vlasti Knapič iz Fitosanitarne uprave RS za veliko pomoč inpodporo pri reševanju opisane problematike.6 LITERATURABenker, U., Leuprecht, B. 2005. Field experience in the control of common cockhafer M. melolontha L. in the Bavarian region Spessart. IOBC/wprs Bulletin 28 (2): 21–24.Celar, F.,Trdan, S. 2006. Delavno gradivo. BF Ljubljana.Hidrološko poročilo za območje k.o. Zadlog, Idrijski log, Črni vrh in Godovič, ki je prizadeto z majskim hroščem, 2004. Geologija d.o.o. Idrija.Keller, S., Brenner, H. 2005. Development of the Melolontha populations in the canton Thurgau, eastern Switzerland, over the last 30 years. IOBC/wprs Bulletin 28 (2): 31.Keller, S., Zimmermann, G., 2005. Scrabs and other soil pests in Europe: Situation, perspectives and control strategies. IOBC/wprs Bulletin 28 (2): 9–12.Kessler, P., Keller, S. 2003. Influence of soil environmental on growth and persistence of Beauveria brongniartii. OILB/SROP Bulletin, Dijon, France. 26:1, 99-102.Maceljski, M. 1999. Poljoprivredna entomologija. Čakovec, Zrinski: 150–152.Poženel, A. 2005. Prerazmnožitev poljskega majskega hrošča (M. melolontha L.) na Idrijskem. Zbornik predavanj in referatov 7. slo. posv. o varstvu rastl., Zreče, 2005: 476-478.Poženel, A., Knapič, V., Perme, S. 2005. Zatiranje poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) v občini Idrija, Sanacijski program. MKGP, 2005.Poženel, A., Rot, M. 2006. A great increase of population of Common Cockchafer (Melolontha melolontha L.) in Idrija region in Slovenia. IOBC meeting, Auer/Ora, 16-18 October 2006.Rupreht, J. 2005. Pedološko poročilo o lastnostih zemljišč v Zadloški kotlini kot osnova za določitev ranljivosti podtalnice ob uporabi izbranih fitofarmacevtskih sredstev. BF, Center za pedologijo in varstvo okolja, marec 2005.Strasser, H. 1999. Evaluation of the efficacy of the biological agent MelocontReg. In fungal infected barley to control cockhafers. Forderungsdienst. 47:5, 158-159.Valič, V., Milevoj, L. 2004. Poljski majski hrošč. Kmetovalec, 72, 10: 6-9.Vrabl, S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 19-22.

×