LC Tim zima 2012

1,056 views

Published on

Interna revija družbe Lafarge Cement d.o.o. LC Tim, zima 2011.

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,056
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
3
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

LC Tim zima 2012

  1. 1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje 04 LC Tim INTERNO GLASILO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. z ima 2 011 OBRATOVANJE CEMENTARNE Vpliv na kakovost zraka majhen Za ohranjanje narave Sodelovanje z Lovsko družino Trbovlje Zlata vrtnica Prejeli priznanje za industrijsko pot Zgrajeno z našim cementomISSN 1854-2816 Referenčne zgradbe v Sloveniji
  2. 2. VSEBINA 10 Naše delo Referenčne zgradbe 04 Novice Odziv na odločitve MOP Za industrijsko turistično Vsebnost PM10 v Zasavju pot prejeli priznanje Zlata povišana, čeprav cementarna vrtnica ne obratuje 06 Intervju Naši zaposleni pomagali v avstrijski in madžarski Neža Filipič, nasmejana cementarni inženirka v uvajanju 15 Naši ljudje Anketa Upokojil se je naš Pepi Sindikalne noviceLC Timinterno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. 17 Naše povezaveletnik: 2011, številka 4 Na obisku pri LD TrbovljeIzdajatelj:Lafarge Cement, d.o.o.Kolodvorska 5, Trbovljetelefon: 03 56 52 325 08 Naša varnoste-pošta: info@lafarge.si Letošnje izboljšave inOdgovorni urednik: novostiAndrej SopotnikUredniški odbor:Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Preverjali poznavanjeMalovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič novega zakona o varnostiFoto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o. in zdravju pri deluGlasilo izhaja četrtletno Poslovni partner: Granit, d.d.Naklada: 1150 izvodov/ ISSN 1854-2816 /Časopis je natisnjen na 100-odstotnemrecikliranem papirju.Vse pravice pridržane. Noben del terevije ne sme biti reproduciran, shranjenali prepisan v katerikoli obliki oziromana katerikoli način, bodisi elektronsko,mehansko, s fotokopiranjem, snemanjemali kako drugače, brez predhodnega pisnegadovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.STRAN 2 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  3. 3. janusz miluch Generalni direktor Spoštovani sodelavci in sodelavke, poslovni partnerji in prijatelji!L eto se ponovno približuje svojemu koncu. Gotovo je v vsakem pustilo svoj pečat, v meni ga brez dvoma je. S prihodom v Slovenijo sem imel namreč priložnost spoznati čudovite ljudi in krasne slovenske kraje, hkrati pa smo skupaj preživeli tudi težavno poslovno leto v Lafarge Cementu. Dogodki v cementarni, ki so zaznamovali iztekajoče se leto, so se gotovo zapisali v njeno zgodovino. V zadnjih mesecih se je ponovno odločalo o okoljevarstvenem dovoljenju cementarne. Po tem, ko smo v letu 2009 pridobili dovoljenje, je bilo to večkrat izpodbijano. Večji del leta 2011 za proizvodnjo cementa tako nismo smeli uporabljati alternativnih goriv, kar vpliva na našo konkurenčnost v primerjavi z ostalimi cementarnami v Sloveniji in Evropi. Dogajanje okoli okoljevarstvenega dovoljenja me preseneča, saj smo v Lafarge Cementu v preteklosti storili vse, da naša cementarna ustreza najvišjim okoljevarstvenim standardom, ki nam jih predpisuje tako slovenska kot tudi evropska zakonodaja. Brez dvoma smo zaposleni lahko ponosni, da delamo v eni izmed tehnološko najbolj dovršenih cementarn na svetu. Kljub temu, da na naše poslovanje neizogibno vplivata kriza ter upad investicij v gradbenem sektorju, verjamem, da bomo tudi te izzive s skupnimi močmi uspešno presegli. V svoji dolgoletni zgodovini se je cementarna že srečala s težkimi časi, vsakič znova pa so jih premagali ravno njeni zvesti ter predani zaposleni. Zato smo letos lahko praznovali že 135-letnico delovanja cementarne. Vesel sem, da sem imel to častitljivo obletnico priložnost proslaviti skupaj z vami. Cementarna je v Zasavju z izredno dolgo in bogato tradicijo pomembno pripomogla k regijskemu gospodarskemu razvoju. Letos smo odprli tudi industrijsko pot, s katero želimo naše delo približati vsem, ki jih zanima proizvodnja cementa. Svojo prihodnost lahko gradimo na spoštovanju tradicije. Dragi sodelavci in sodelavke, hvala vsem in vsakemu posebej za trud, ki ste ga v svoje delo in naloge vlagali v tem letu. Iskrena hvala tudi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem za izkazano zaupanje in sodelovanje. Naj bodo prihajajoči prazniki mirni in spokojni, novo leto pa srečno, zdravo in uspešno. Želim vam vesel božič in srečno novo leto!  Janusz Miluch 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 3
  4. 4. NOVICEAKTUALNO DOGAJANJEOdziv na odločitev MOPDružba Lafarge Cement je 22. novembra V sedanjih zahtevnih gospodarskih razmerah pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja istiprejela odločbo Ministrstva za okolje, s predstavljata ponovno odpiranje postopka in cilj: ohranitev tovarne in s tem delovnih mestkatero se nadaljuje postopek pridobivanja prepoved uporabe alternativnih goriv izgubo za zaposlene. Vsa opisana prizadevanjaokoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je družba konkurenčnosti, kar predstavlja neposredno dokazujejo, da skrbimo za naše zaposleneLafarge Cement v letu 2009 že pridobila v nevarnost za 130 delovnih mest v cementarni in njihovo socialno varnost kljub trenutnoskladu s slovensko in evropsko zakonodajo. ter nekaj sto delovnih mest pri lokalnih izredno težki finančni situaciji.V družbi Lafarge Cement bomo odločbo podizvajalcih, povezanih s cementarno.ministrstva za okolje podrobneje proučili in Si pa v družbi Lafarge Cement rednopodali podrobnejši komentar v prihodnjih V družbi Lafarge Cement si na vse možne prizadevamo tudi za to, da so vsi našitednih. načine prizadevamo za ohranitev delovnih sodelavci ažurno obveščeni o situaciji v zvezi mest in iskanje rešitev za ogrožena delovna s poslovanjem podjetja in okoljevarstvenimLafarge Cement je izvedel znatne investicije mesta. Trenutno so tako nekateri od dovoljenjem. Srečujemo se na zborih(v višini preko 32 milijonov evrov) v zaposlenih vključeni v proizvodni proces delavcev, kjer imajo zaposleni tudi priložnostmodernizacijo svoje slovenske proizvodne hčerinskega podjetja, drugi odhajajo na vprašati, kar jih zanima, izraziti svoje skrbienote ter v zniževanje njenih vplivov na okolje. delo v cementarni Lafargea v Avstrijo in in negotovost, ki je v danih okoliščinahZ njimi je trboveljska cementarna ena izmed na Madžarsko, preostali pa v trboveljski razumljiva in pričakovana. najbolj okoljsko učinkovitih znotraj cementne cementarni opravljajo druga dela (npr. delindustrije. Uporaba alternativnih goriv pa proizvodnje in vzdrževanje obrata). Polegomogoča tovarni še nadaljnje zniževanje tega smo se z nekaj zaposlenimi sporazumnovplivov na okolje, in hkrati zagotavlja družbi dogovorili za začasno čakanje na delo zposlovno učinkovitost in konkurenčnost na dogovorjenim nadomestilom plače. Dejanskodolgi rok. imajo tudi vsa naša prizadevanja za ponovno ZLATA VRTNICA Prejeli priznanje za industrijsko pot V petek, 9. decembra, je Turistično društvo Trbovlje že dvaindvajsetič zapored podelilo zlate vrtnice in priznanja društva, ki jih podeljujejo za promocijo Občine Trbovlje. Najvišje priznanje za promocijo občine, zlato vrtnico, je Turistično društvo Trbovlje podelilo alpinistu, arheologu in arhitektu Janezu Bizjaku. Ta je nagrado prejel za svoje delo, s katerim je ime Trbovelj širil tudi izven meja občine. Poleg glavne nagrade so podelili štiri priznanja za promocijo Trbovelj, ki so jih prejeli fotograf in oblikovalec Peter Jamnik, Društvo kmečkih žena, Društvo prijateljev mladine ter Lafarge Cement. Nagrada, ki smo jo v cementarni prejeli za turistično industrijsko pot, nam je v veliko čast. Industrijska pot je novost v Zasavju in veseli smo, da je naletela na dober odziv v lokalni skupnosti ter tudi drugod po Sloveniji. Vsaka nagrada pa prinaša tudi odgovornost. V Lafarge Cementu se bomo še naprej trudili, da bo cementarna lepo urejena in bo prijazno sprejela njene obiskovalce. Teh smo zgolj v dveh mesecih po uradni otvoritvi poti našteli že več kot 500.  s podelitve v delavskem domu trbovlje Nagrada, ki smo jo prejeli za turistično industrijsko pot, nam je v veliko čast. Foto: Žiga Žibert.STRAN 4 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  5. 5. SKUPINA LAFARGENova organizacijaSkupina Lafarge se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenila.Po fazi geografske širitve in konsolidaciji trga smo se vzadnjem času preusmerili na naše ključne dejavnosti: cementter agregati in beton. Usmerili smo se predvsem na inovacijeproduktov, storitev in rešitev, ki so ključni za diferenciacijo in rast. ExtraS pospeševanjem urbanizacije,večjo konkurenco in pričakovanji vsmislu tehničnih zmogljivosti in okoljskih standardov, se je spreme- Mile:nilo tudi naše okolje. To bolj kot kdajkoli prej zahteva poglobljenorazumevanje trgov in potreb strank ter bolj sofisticirane in celovite odzive. • večji fokus Vsi ti novi izzivi in naša vizija, da se uspešno razvijamo tudi v na trg,bodoče, so nas pripeljali do izvajanja nove organiziranosti. Našprojekt »Extra Mile«, ki smo ga začeli izvajati, je namenjen povečanju • večji naše osredotočenosti na trg in potrebe naših kupcev ter krepitvinašega položaja glavnega igralca na področju trajnostne gradnje. fokus na Da bi izpeljali začrtane spremembe, načrtujemo tudi spremembo potrebe organizacijske strukture: kupcev bruno lafont, predsednik in glavni izvršniV vsaki državi (teh je 42) in Skupinah držav bomo imenovali direktor Skupine Lafargegeneralnega direktorja, ki bo odgovoren za vse naše dejavnosti • krepitev (cement, agregati in beton), pri tem pa bo uporabljal skupne podporne položajafunkcije. Struktura bo prilagojena velikosti posamezne države.Najprej bomo imenovali vodje projektov, ki bodo opredelili ustreznoorganizacijo v vsaki državi, v začetku leta 2012 pa bodo vodje zasedlimesto generalnega direktorja države. »Računam na prispevek in zavezo vsakega od vas, daŽelimo postati organizacija, ki spodbuja prilagodljivost in odzivnost,zato bomo v določenem času odpravili regionalno raven oziromahierarhične ravni. 42 držav in ostanete v tem prehodnem obdobju še naprej osredotočeni na operativneStrukturo in pristojnosti izvršnega odbora Skupine smo natančno cilje skupine. Osebno vampregledali in ustvarili dve novi funkciji: skupine držav lahko zagotovim, da bom v sodelovanju z izvršnim pod vodstvom• izvršni podpredsednik za inovacije, ki je zadolžen za spodbujanje odborom storil vse, kar je preoblikovanja Skupine in generalnih potrebno, da se omogoči• izvršni podpredsednik za učinkovitost in uspešnost, zadolžen za učinkovita uvedba nove opredelitev in podporo ambicij Skupine na področju uspešnosti in direktorjev učinkovitosti za vse naše dejavnosti. organizacije. To bomo naredili skupaj, v skladu zIzvršni odbor bo sestavljen iz treh operativnih izvršnih podpredsednikov, vrednotami Skupine, ki soki bodo odgovorni za nadzor 42 držav in Skupin držav, vključeval pa bo temelj naše identitete kottudi izvršnega podpredsednika za strategijo, razvoj in javne zadeve, tudi poslovanja,« poudarjaizvršnega podpredsednika za finance, izvršnega podpredsednika zaorganizacijo in človeške vire ter podpredsednika za komunikacijo. Izvršni predsednik in glavni izvršni direktor Bruno Lafont.Uvedba organizacijskih sprememb nam bo omogočila, da bomo šebolj osredotočeni na potrebe naših trgov in kupcev ter pospeševanje odborrasti s pomočjo inovacij. Z boljšim sodelovanjem med podjetji inpospeševanjem našega procesa odločanja, si bomo zagotovili večjo novoučinkovitost. Zaradi večje prepoznavnosti med svojimi partnerji, kupciin interesnimi Skupinami, bo imel Lafarge koristi v vsaki državi. sestavljenUvedbo nove organizacijske strukture pričakujemo z januarjem 2012,ko bodo o tem obveščeni in konzultirani ustrezni organi predstavnikovzaposlenih.  2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 5
  6. 6. INTERVJUpogovarjali smo seNeža Filipič, nasmejana inženirka v uvajanjuČeprav ste študirali kemijo, ste zdaj zaposleni Potujem res rada. Vse se je začelo z mojopravzaprav v proizvodnji? Neža se je našemu kolektivu udeležbo na eni prostovoljni mladinski pridružila maja letos. Je sveža izmenjavi, ki jo financira Evropska unija, vRes je. To delo mi zelo odgovarja, saj je zelo diplomantka univerzitetnega Lizboni, kjer se nas je zbralo 75 mladih izraznoliko in dinamično. Čeprav imam rada 15 držav. Takrat sem spoznala ogromno programa kemijske tehnologijelaboratorij, sem na sedanjem delovnem novih ljudi, s katerimi ohranjamo stike in semestu bolj v gibanju, ukvarjam se z različnimi Fakultete za kemijo in kemijsko obiskujemo, ko le imamo priložnost. Takoprojekti, tudi s področjem ekologije. tehnologijo v Mariboru, pri nas sem obiskala že večino evropskih držav, pa smo jo zaposlili kot inženirko v države bivše Jugoslavije, Grčijo.Kaj pa znanje, ki ste ga pridobili med uvajanju.študijem, se tudi to razlikuje od znanj, ki jih Ko prenočujete pri prijateljih, tudi boljzdaj potrebujete v praksi? Pred nekaj tedni ste se preselili v pisarno neposredno doživite tuje dežele. na mesto našega nedavno upokojenegaZelo. Lahko rečem, da o proizvodnji cementa sodelavca Jožeta Voduška, k sodelavcu Res je. Zdaj sem prišla z Danske. S prijateljicoprej nisem veliko vedela. Na fakulteti sem se Gregorju Uraniču … sva obiskali fanta, ki je sicer Portugalec, ausmerila na področje biokemijske tehnologije. je nekaj časa delal v Avstraliji, trenutno paSeveda pa so pomembne tudi osnove, ki jih je Nova pisarna je name naredila zelo dober je zaposlen v Kopenhagnu. Je informatikmoč pridobiti le s študijem. vtis. Sodelavec se včasih pritoži, da poslušam in dela za računalniško podjetje. Zasluži čudno glasbo, ampak sem zdaj našla takšno, približno 3.000 evrov, za stanovanje vNamesto bele laboratorijske halje nosite ki odgovarja obema. Preden sem prišla sem, središču glavnega mesta plačuje mesečnozeleno-oranžno delovno obleko … sem bila opozorjena, da je kolega Uranič zelo 600 evrov najemnine, in glede na to, da živi glasen, sploh kadar se pogovarja po telefonu, sam, brez težav mesečno prihrani po tisočTako je. Ko grem na teren, obujem še zaščitne da se ga sliši celo na hodniku. Ampak sem sečevlje in si nadenem očala in čelado. na to že navadila (smeh) in mi je tukaj zelo všeč. »Sodelavci so kolegialni, naAmpak cementarniški laboratorij ste si pa le vsakega se lahko obrnem, čeogledali, kajne? Na delo v Trbovlje se vozite iz Laškega. kaj rabim, vsi so mi pripravljeni Ampak ta kratka razdalja ni nič v primerjavi pomagati, tako da je res super,«To pa. Tudi nekaj poskusov sem izvedla. z vašimi siceršnjimi potovanji. Konec oktobraLaboratorij je vendarle moja prva ljubezen. ste na primer obiskali Poljsko, deželo našega pravi Neža, ki je zelo zadovoljna sedanjega direktorja, v začetku decembra ste s prijetnim vzdušjem v kolektivu. poleteli za nekaj dni na Dansko …STRAN 6 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  7. 7. evrov. Sicer so tam stroški višji, hrana in te in dva Čeha. Med drugim sem vse peljala Če bo to predel Kanade, kjer govorijostvari so nekako enkrat dražje kot pri nas, na Kum, od koder je ob lepem vremenu francosko, bo ravno pravšnje za vas.ampak se je zvečer mogoče dobro najesti v čudovit razgled. Bili so navdušeni. Nasplohštevilnih restavracijah, ki ponujajo obroke po so jim ljudje in Slovenija zelo všeč. Ker imam No, francoščine vendarle ne obvladamakcijski, polovični ceni. sama zelo rada vokalno skupino Perpetuum tako dobro kot angleščino. Učila sem se je Jazzile, jo z velikim veseljem predstavljam v srednji šoli in ker jezika nekaj časa nisemZdi se, da vas je Danska zelo navdušila … tudi svojim prijateljem v tujini. Moram reči, uporabljala, sem kar dosti pozabila. Zato sem da so ti fantastični pevci še vsakega očarali. se zdaj odločila, da začnem prebirati tankeRes me je. Všeč mi je njihova urejenost, otroške slikanice v francoščini, da maloarhitektura, način, kako sodobne zgradbe Potovanja in izmenjave so mogoče tudi osvežim svoje znanje.umeščajo v stara mestna jedra. Všeč so znotraj skupine Lafarge … Vas tudi to zanima,mi ljudje. Vsi so bili zelo prijazni, umirjeni, da bi šli v službo čez mejo? Bližajo se prazniki, tudi v podjetju pomagatepripravljeni pomagati … Vsi tekoče govorijo vzdrževati predpraznično vzdušje, saj smo vasangleško. Avtomobilov skoraj nimajo, vozijo Zelo. Dejansko sem zelo vesela, da sem zmotili ravno med okraševanjem novoletnese s kolesi, starši prevažajo otroke v lesenih dobila službo v tej mednarodni korporaciji. jelke …zabojih, pritrjenih na balanco. En dan je v Predvsem zato, ker so mi že na začetkumestu rahlo deževalo, pa to nikogar ni motilo. povedali, da če zaposleni želi v tujino, to To je moje prvo decembrsko vzdušje v službi.Nihče ni uporabljal dežnika, razen moje sploh ni problem. Kolegica je začela postavljati jelko, in sem seprijateljice, tako da se je najbrž že od daleč ponudila, da ji pomagam. Ob tem sem dobilavidelo, da sva turistki. Pa že razmišljate, kam bi šli? idejo, da bi na jelko obesili tudi suho sadje, ki mi ga je prinesel Miklavž. Tako bo jelka maloVam je všeč tudi Slovenija? Dejansko bi šla kamorkoli. Ko sem bila bolj naravna, pa tudi sladka. Računam, da majhna, sem sanjarila o Franciji, pa ne vem, bodo sodelavci do novega leta to suho sadjeSeveda, Slovenija je zelo lepa. Tudi Zasavje zakaj. Od navdušenja nad to deželo sem že »obrali« z jelke.je lepo. obiskovala jezikovni tečaj francoščine. Na seznamu mojih priljubljenih držav je tudi Kako boste pa osebno preživeli praznike?Ste že tudi vi kdaj gostili kakšnega prijatelja, Kanada.prijateljico iz tujine? Božič bom preživela v družinskem krogu. Imamo običaj, da s sestro postaviva inSem. Sicer živim še pri starših, tako da so okrasiva jelko, jaz spečem potico, oče pripravitudi oni »primorani« sodelovati v teh mojih Neža v prostem času zelo rada biftek, po večerji pa se obdarimo. Za novoizmenjavah, ampak želim ohraniti to možnost bere. Rada tudi posluša glasbo, in leto gremo po navadi vsak po svoje. Letostudi pozneje, ko bom šla na svoje. Sama sem sicer od elektronskih ritmov, rocka bom za spremembo v Sloveniji. V okvirunamreč izkusila, kako veliko človeku pomeni, mednarodnega novoletnega dogodka, ki se do klasične glasbe. Ker ne zdržida lahko pri nekom prespi, dobi informacije o bo odvijal v Sloveniji, pride sem nekaj tujcev,deželi iz prve roke, obenem pa tudi vodenje dolgo pri miru, se seveda ukvarja tako da bo pestro.in družbo … Do sedaj sem gostila dva tudi s športom. Najraje teče ali igraAmeričana, ki živita na Češkem, Poljakinjo badminton. Torej znate speči potico. Kaj še radi počnete v prostem času, kadar se ne potepate po svetu?Kopenhagen, DanskaNeža na vhodu v hipijevsko vas Christiania. Rada berem in poslušam glasbo. Po obisku na Danskem, kjer je prijatelj igral kitaro, me je ta inštrument zelo navdušil. Sama sicer znam igrati klavir in saksofon, ampak prvega ne moreš prenašati okrog, saksofon pa je za spremljavo preglasen. Trenutno me drži, da bi si nabavila kakšno rabljeno kitaro in se jo naučila igrati. Medije radi spremljate? Nasprotno. Zdi se mi, da so polni nekoristnih in popačenih informacij, črne kronike in podobnega. Če me kaj zanima, pobrskam za informacijami na internetu. Kaj pa LC tim? Ste naš časopis, odkar ste v cementarni, že prelistali? To pa. V bistvu vse letošnje številke. Moram reči, da se mi zdi zanimiva revija.  2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 7
  8. 8. NAŠA VARNOST Večje novosti in reševanje težav LETNO IZOBRAŽEVANJE v letu 2011: • uvedba t.i. ID identifikacijskih kartic Varnost in zdravje pri delu za podizvajalce, Lafarge Cement Trbovlje v sklopu svoje Z namenom revizije stanja varnosti v tovarni in • prepoznavanje ter izdelava akcijskega dejavnosti postavlja na prvo mesto varnost sledenja slovenski zakonodaji s tega področja, plana za področja nevarnih energij zaposlenih. Tako je bilo tudi v letu 2011, med drugim je pričel 3. decembra veljati nov (HERA), kljub težkim razmeram na trgu, prekinjenem Zakon o varnosti in zdravju pri delu, smo v • seznanjanje predvsem madžarskih obratovanju peči in večjemu številu zunanjih službi varstva pri delu za posamezne skupine voznikov tovornjakov z varnostnimi izvajalcev, kar je povzročilo nekaj več kršitev organizirali redna periodična preverjanja standardi tovarne, varnostnih standardov, se je stanje skozi leto znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter • implementacija obveznega vzvratnega postopoma izboljševalo. varstva pred požarom. Znanje smo preverjali parkiranja vozil z ustreznimi pri zaposlenih v Lafarge Cementu Trbovlje oznakami, in hčerinskem podjetju Apnenec. Poseben • priprava dela s poudarkom na V sklopu predavanja za zaposlene poudarek smo pri izobraževanju namenili tudi varnosti pri demontaži starega smo predstavili: skupini zaposlenih, ki je decembra opravljala dimnika in zamenjavi elektrod v • CSM (Contractor Safety Management) pomožna dela v avstrijskem Retzneiu. elektrofiltru hladilca klinkerja, standard za delo s podizvajalci, Na koncu vsakega predavanja smo povzeli • kodifikacija z vpeljavo »LOTO« • novo in staro zakonodajo o varnosti in dela na področju varnosti in zdravja pri delu procedure zaklepanja ventilov na zdravju pri delu, z oceno stanja v tovarni, opažanja izvedenih zračnih topovih izmenjevalca toplote, • zdravstveno varstvo in prvo pomoč, varnostnih pregledov, opažanja zunanjih • opremljanje tovarne z več jezikovnimi • sredstva in opremo za osebno varstvo obiskovalcev, podizvajalcev, zaposlenih ter tablami o obvezni varovalni opremi. pri delu, predstavili načrte.  • tehnično varstvo, Damjan Kovač • požarno varstvo, • nov standard o poročanju in preiskavi. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V APNENCU Letošnje izboljšave in novosti V letošnjem letu smo v podjetju Apnenec z zaposlenimi izvedli redno letno preverjanje d.o.o. izvedli kar nekaj izboljšav na področju znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter varnosti in zdravja pri delu. Med drugim smo: požarne varnosti. Prav tako nas v tem mesecu čaka še remont mlina Krupp, kjer • razširili transportno cesto v kamnolomu mora biti varnost zaposlenih kar v največji Zidani Most, meri zagotovljena. • uvedli rumeno in modro cono v kamnolomu ter na novo definirali rumeno cono v Tako kot v Lafarge Cementu je tudi vKAMNOLOM ZIDANI MOSTMed letošnjimi večjimi pridobitvami je tudi tovarni, našem podjetju varnost zaposlenih inrazširitev ceste v kamnolom. • zamenjali zaščitna očala z odpornejšimi na zunanjih izvajalcev na prvem mestu. Pri nas prah in rosenje, proizvodnja apnenčeve moke obratuje že • postavili table za obvezno vzvratno 1347 dni brez nezgode pri delu z bolniškoCilji na področju varnosti v parkiranje v tovarni in kamnolomu, odsotnostjo, v kamnolomu pa kar 3719 dniprihodnjem letu: • postavili nove zaščitne ograje v tovarni in brez nezgode pri delu z bolniško odsotnostjo.• nič nezgod, kamnolomu, • postavili skrinje za LOTOTO proceduro v V prihodnjem letu si želimo, da bi število dni• 100-odstotna uporaba osebne drobilnici kamnoloma, brez nezgode pri delu še naprej naraščalo, varovalne opreme (pri zaposlenih in • zarisali nova parkirišča v kamnolomu in zato menimo, da le z rednim izobraževanjem zunanjih izvajalcih), tovarni. zaposlenih ter sodelovanjem med vodstvom• redno izobraževanje zaposlenih in in delavci pripomoremo k uspešnosti na tem redno izvajanje pregledov s področja Julija smo ocenili uporabo osebne varovalne področju.  varstva in zdravja pri delu, opreme pri zaposlenih in zunanjih izvajalcih Darijan Arnšek• nič kršitev na področju varnosti, (voznikih cistern).• pisanje in reševanje nearmiss-ov, Ker je 3. decembra stopil v veljavo nov• posodobitev karte kamnoloma Zidani zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Most. Uradni list, št. 43/2011), smo v decembruSTRAN 8 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  9. 9. NAŠE DELOPREDSTAVITEV IZBRANIH ZGRADB EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTANedavno zgrajeno z Arhitektura: Benda, Hočevar, Zorc Lokacija: Murska Sobotanašim cementom Foto: Miran Kambič Ekonomska šola Murska Sobota je vključena med 60 najboljših vzgojno-izobraževalnih stavb na svetu po izboru strokovne komisije OECD za učinkovita učna okolja (CELE). Ta je pohvalila njeno vizualno V Sloveniji in tudi sosednjih državah stojijo številne in prostorsko harmonijo: zunanjo umirjenost v kontrastu z barvitostjozgradbe, zgrajene s cementom trboveljske cementarne. okolice ter notranjo skladnost barv in oblik. Posebej so izpostavili To seveda ni presenetljivo, saj trboveljska cementarna vključenost šolskega osebja v razvijanje idejne zasnove ter prožnost oskrbuje trg s tem zelo pomembnim gradbenim arhitekturne zasnove, ki omogoča uporabo šolskih prostorov tudi materialom že celih 135 let. Zgovoren je tudi podatek, za spodbujanje druženja skozi dejavnosti, kot sta šport in kultura. da je beton, katerega sestavni del je cement, drugi Projekt je prejel Plečnikovo nagrado. Žirijo je med drugim prepričal z najbolj uporabljan material na svetu, takoj za vodo. nasprotjem med zunanjo eleganco črnine in izrazito svetlim, naravno osvetljenim interierjem.  Povzeto po trajekt.org, sio.si V preteklem letu smo na našem koledarju predstavili nekatere zanimivejše svetovne gradbene projekte skupine Lafarge, tokrat predstavljamo lokalne, slovenske projekte, pri katerih je bil uporabljen naš cement. MLADINSKI CENTER TRBOVLJE Na naslovnici smo izpostavili objekt Mladinski center Trbovlje (avtor fotografije: Damian Buraczewski). Zgradba arhitektov Kristijana Čuka, Simona Škrbca in Darjana Bunte je namenjena mladim, njihovim aktivnostim in deloma turizmu, saj del objekta zajema mladinski hotel z 22 posteljami in servisne prostore. ŠPORTNA DVORANA PODČETRTEK STANOVANJA CVETKOVAArhitektura: Enota d.o.o. Arhitektura: Andrej KalamarLokacija: Podčetrtek Lokacija: Murska SobotaFoto: Miran Kambič Foto: Miran KambičŠportna dvorana zaradi svoje velikosti občutno presega gabarite Kljub centralni legi v mestu je lokacija odmaknjena od mestnegatradicionalnih zazidav, a v manjšem kraju, kakršen je Podčetrtek, vrveža in prometnic. Ob novo glasbeno šolo na severnem robupredstavlja edini večji pokriti prireditveni prostor. Čeprav je prvenstveno stavbnega otoka so v zelenje umeščeni trije vila bloki. Njihovanamenjena športu, opravlja tudi vlogo glavne občinske dvorane za kompozicija izraža heterogenost morfologije okolice, mnogo smerikulturne dogodke z večjim številom obiskovalcev. Prav ta dvojna vloga ustvarja različne orientacije novih objektov. Na ta način ni nobenasluži tudi kot izhodišče za detajlnejšo oblikovno zasnovo objekta. fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti.Osnovni oblikovni nosilec je »rdeča preproga«, ki obiskovalce pripelje Dolgi pasovi fasade zagotavljajo stanovanjem dobro osvetljenost.do prireditev v objektu. Ta živobarvna in atraktivna oblika se pred Parkiranje in shrambe so v kletni etaži. Vsak objekt ima svojovhodom razširi v dostopno ploščad, ki postopoma objame obiskovalce centralno kotlovnico, hlajenje je urejeno individualno, fasadni plaščin jih usmeri proti glavnemu vhodu v dvorano. Svečanost dostopa in sistem energetske oskrbe vzpodbujata odgovorno obnašanje inje zvečer poudarjena tudi s svetlobnim ornamentom na fasadi.  zmanjševanje rabe energije.  Povzeto po trajekt.org Povzeto po kalamar.si 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 9
  10. 10. NAŠE DELOFAKULTETA ZA KMETIJSTVO AVTOBUSNA POSTAJA VELENJEArhitektura: David Mišič, Ljubo Mišič Arhitektura: Guzič Trplan ArhitektiLokacija: Maribor Lokacija: VelenjeFoto: Miran Kambič Foto: Miran KambičV letih 2007-2008 je bil za potrebe Fakultete za kmetijstvo in Arhitekturno urbanistična ideja je bila vzpostaviti abstraktni lebdečibiosistemske vede Univerze v Mariboru obsežno prenovljen grad objekt nad prostim javnim mestnim parterjem, ki s svojo značilnoHompoš. Preobrazba namenske rabe prostora in z njo povezane podobo tvori novo mestno veduto z značilno dnevno in nočno podoboobstoječe stavbne substance, je eden večjih kreativnih in odgovornih in kljub raznolikemu programu deluje kot monolitna celota. V parterjuarhitekturnih izzivov. Območje spomenika je bilo potrebno v se nahaja avtobusna postaja, zunanja ureditev zajema dva manjšasodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine uspešno trga v sklopu ureditve postaje. V nadstropjih sta zajeti dve funkciji;revitalizirati. Proces rekonstrukcije je zahteval inventivne rešitve, javna garaža s 300 parkirnimi mesti in poslovni stolpič s prostoriznotraj katerih je bilo potrebno ob zavedanju nekaterih nedotakljivih davčne uprave Velenje. Nepravilna rastrska perforacija na fasadnihspomeniških delov izkoristiti potencial ponovne rabe objekta. Časovno ploščah vizualno razgradi velikost objekta in služi za osvetlitevin prostorsko slojevitost zaključuje najsodobnejši prizidek, ki v sebi notranjosti garažne hiše, vendar preprečuje poglede na konstrukcijoskriva drzna formalna presenečanja sodobne časovne plasti.  in parkirane avtomobile.  Povzeto po arhitektmagazin.si Povzeto po styria.siCENTER STAREJŠIH OBČANOV HODOŠ VINSKA KLET MAROFArhitektura: Ravnikar Potokar Arhitektura: Andrej KalamarLokacija: Hodoš Lokacija: MačkovciFoto: Miran Kambič Foto: Miran KambičObjekt, ki stoji v središču vasi Hodoš, išče navezavo z lokalnim Programska in gradbena prenova 120 let starega kompleksakontekstom, kjer so na dolgo parcelo postavljeni gospodarski vzpostavlja dvorec v originalno stanje, gospodarski objekti seobjekti z vzdolžno stranico, stanovanjski objekti pa so vzporedni s zamenjajo z novimi, prilagojenimi novim funkcijam in tehnologijam, vsecesto. Skupaj tvorijo notranji atrij, oziroma dvorišče, ki je povzeto v sodelovanju z regionalnim Zavodom za varovanje kulturne dediščine.tudi v novem objektu: zaradi oblike L je formirano notranje interno Podolžnost vinske kleti sledi topografiji terena, z osnovno volumskodvorišče na spodnjem nivoju, ki se preko obstoječega terena in kompozicijo pa sprejema podrejeni položaj v odnosu do dvorca in starepreurejenega travnika zlije s krajino. Ravna streha se nad sobami lipe. Streha je krita z rdečo opeko, kritino nekdanjih gospodarskihspremeni v rastočo enokapnico. Sobe se tako dodatno odpirajo proti objektov. Množico vertikalnih letev na fasadni opni objema grozdje.sončni svetlobi, streha ni več monotona horizontala, ampak postane Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže zrazgibana in podobna valoviti prekmurski pokrajini.  vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, serija lin na nasprotni strani Povzeto po ravnikar-potokar.si prostora pa odpira pogled v kleti.  Povzeto po kalamar.siSTRAN 10 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  11. 11. VRSTNE HIŠE TRŽNICA CELJEArhitektura: David Mišič Arhitektura: Arhitektura KrušecLokacija: Maribor Lokacija: CeljeFoto: Miran Kambič Foto: Miran KambičKompleks 10 vrstnih hiš zaseda nekdanja parkirišča med Nova tržnica v neposrednem središču mesta je za razliko od starestanovanjskimi bloki in pritličnimi enodružinskimi hišami. Na trikotno zasnovana kot ekstrovertiran prostor, zasnovan kot velika jeklenazemljišče sta v križišče postavljena dva niza vrstnih hiš, tako da streha, ki pokriva zaprte in odprte stojnice. Streha je razdeljenaustvarjata miren notranji prostor, razdeljen na vrtove. V hišah so na več manjših strešnih površin, ki so višinsko zamaknjene. Takoštiriinpolsobna stanovanja, organizirana v treh etažah. Pritličje je velik ustvarjajo medprostore, skozi katere prodira sončna svetloba. Koničnibivalni prostor, organiziran okrog stopnišča in odprt na vrt, od koder je medprostori, ki omogočajo naravno osvetljevanje tržnice, imajo tuditudi dostop na notranjo pešpot. Vrstne hiše zasedajo majhno površino konstrukcijski namen, saj tvorijo nosilce, ki omogočajo premostitevsredi obstoječe soseske. Hiše so nizkoenergijske, hladijo in ogrevajo celotne širine stavbe brez vmesnih podpor. Monokromatska barvnase s toplotnimi črpalkami, imajo solarno napravo za ogrevanje vode in zasnova tržnice ustvarja nevtralno prostorsko ozadje, ki poudarjaenergetsko izkaznico.  Povzeto po zaps.si barvno raznovrstnost sadja, zelenjave in drugih izdelkov na stojnicah.  Povzeto po arhitekturakrusec.siVRTEC GLASBENA ŠOLAArhitektura: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje Arhitektura: Andrej KalamarLokacija: Kidričevo Lokacija: Murska SobotaFoto: Miran Kambič Foto: Miran KambičVrtec v Kidričevem, ki je nastal v zgodnjih petdesetih skupaj s Glasbena šola predstavlja programsko razgiban sistem, ki se odražatovarno aluminija, sestavljajo tri lamele in je priključen osnovni v tripartitni volumski kompoziciji. Dvorana je umeščena z vhodomšoli. Lamela s cestne strani je obdana z ozkim pasom oken, proti iz avle, volumsko pa posega v osrčje stavbnega otoka. Grajena jesosednji lameli, s katero jo povezuje dolg in ozek atrij, pa se odpira v dveh etažah in tudi na zunaj predstavlja programski poudarek -z obsežnimi zasteklitvami. V tretji lameli, ki povezuje vrtec s šolo, funkcionira kot členek med krilom s kabineti in krilom z različnimista uprava in skupna kuhinja z jedilnico. Posamezni deli omogočajo programi. Kabineti glasbenega pouka so umeščeni v svojem krilukomunikacijo med posameznimi funkcionalnimi sklopi in različnimi z jasnim arhitekturnim izrazom. Enovit volumen spominja na piščalstarostnimi skupinami otrok. Vhodni plato pred vrtcem je ena redkih oziroma ritme not v črtovju. Na linijo Cvetkove ulice se naravnava krilo,tlakovanih površin v Kidričevem, za otroke pa je slikarsko platno in po v katerem je v pritličju uprava, v prvem nadstropju baletna dvorana,trditvah arhitektov postaja vedno bolj tudi zbirališče krajanov različnih v drugem nadstropju pa skupinski učilnici. starostnih skupin.  Povzeto po revijaambient.si Povzeto po kalamar.si 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 11
  12. 12. NAŠE DELOMOST ČEZ REKO DRAVO NA PTUJUArhitektura: PontingLokacija: PtujFoto: Igor Divjak Dnevno mejno vrednost PM10, ki znašaPuhov most je dolg 430 metrov, širok 18,7 metra in zgrajen v 50 microg/m3, je letos do konca oktobrahorizontalnem radiju 460 metrov. Na njem je dvopasovno vozišče, ob prekoračilo 7 slovenskih mest. V Zagorjunjem pa pasova za kolesarje in pešce. Podprt je z dvema opornikoma je bila vrednost presežena 51 dni (odin štirimi vmesnimi stebri, od katerih so trije v jezeru. Na podporni je dovoljenih 35), v Murski Soboti 45 dni,voziščna konstrukcija trapezne oblike. Statični sistem mostu je izdelanpo t.i. sistemu extradosed bridge. Za to vrsto mostov je značilno, da Novem mestu in Trbovljah 43, Celju 42,so na pogled podobni kabelskim, a imajo precej nižje pilone. V času Mariboru 41 in v Ljubljani 37 dni.snovanja je bilo v Evropi samo nekaj mostov te vrste, nekaj več jih jena Japonskem. Precej konstruktorskih in oblikovnih karakteristik pa jepopolna novost, tako da skupaj s prekrasnim ozadjem starodavnega Onesnaženost s prašnimi delci je vPtuja tvorijo čisti unikat.  Povzeto po dars.si Sloveniji resen problem. Zaradi kršenja predpisov o kakovosti zraka grozi naši državi tožba Evropske komisije. PM10 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)  Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje PM10 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)  Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratujeVINSKA KLET ZLATI GRIČArhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, Valentin GorenčičLokacija: Slovenske KonjiceFoto: Zlati GričVinska klet se nahaja v središču idiličnega posestva Škalce nadSlovenskimi Konjicami. Izgradnja objekta se je končala spomladi 2009in predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejšihtovrstnih objektov v tem delu Evrope. Kompleks sestavljajo novavinska klet s prešo, polnilnico in skladiščnimi prostori, upravnazgradba, reprezentančna klet z modernim degustacijskim prostorom,vinoteka in prodajalna vin. Moderni prostori (3477 m2) se v večininahajajo pod zemljo, edinstven arhitekturni dosežek pa v največjimeri ohranja karakter obstoječega ambienta. Novi koncept objektovznatno pripomore tudi k zmanjšanju porabe električne energije.  Povzeto po zlati-gric.si in si21.comSTRAN 12 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  13. 13. OBRATOVANJE LAFARGE CEMENTAMajhen vpliv na kakovost zraka v Zasavju Iz agencije za okolje (ARSO) opozarjajo, da so v čemur so prispevale investicije v okolje, ki smo jih izpeljali v zadnjihnovembru beležili povišane koncentracije delcev PM10. letih. Tako smo z namenom zmanjšanja trdnih delcev med drugim Skoraj povsod po Sloveniji koncentracije presegajo posodobili elektrofilter hladilca klinkerja, zaprli skladišče klinkerja, z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno asfaltirali področja znotraj cementarne, za znižanje delcev PM10 vrednost, 50 mikrogramov/m3. Med najbolj kritičnimi pa dodatno skrbi tudi odžvepljevalna naprava. mesti sta tudi Trbovlje in Zagorje, v katerih je ARSO v novembru izmeril številna preseganja dnevno Na povišane vrednosti koncentracije delcev ima proizvodnja dovoljenih vrednosti. Kljub temu da peč trboveljske v Lafarge Cementu majhen vpliv, kar dokazujejo meritve cementarne Lafarge ne obratuje od konca junija, se onesnaženosti zraka s trdnimi delci PM10 v Trbovljah in Zagorju kakovost zraka v Zasavju ni bistveno spremenila. v letih 2010 in 2011, ko cementarna več kot polovico časa ni obratovala. Najvišje vrednosti v Trbovljah in Zasavju so bile dosežene v prvih mesecih in ob koncu leta 2011, ravno v času,Povišana koncentracija delcev je opazna zlasti v zimskih mesecih, kar ko cementarna ni obratovala. gre pripisati slabšim vremenskim razmeram v tem času (šibki vetroviin temperaturne inverzije) in večji potrebi po ogrevanju ter emisijam izprometa. Glavni vir trdnih delcev v zraku je namreč promet v mestih, SO2 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)na podeželju pa individualna kurišča na drva in premog. Ob tem vARSO opozarjajo, da problem ni toliko v energentih, temveč v kurilnih  Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratujenapravah, ki so stare. Opomba: podatki za oktober 2011 so neuradni.Onesnaženost s prašnimi delci je sicer resen problem v Sloveniji, sajji zaradi kršenja predpisov o kakovosti zraka grozi tožba Evropskekomisije. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov/m 3 je namrečpo direktivi lahko presežena le 35 dni na leto, to pa je letos zgodilože v sedmih mestih. Med temi je rekorder Zagorje (vrednost je bilapresežena 51 dni). Druga mesta, v katerih je bila mejna vrednostprekoračila v več kot 35 dneh, so še Murska Sobota (45 dni), Novomesto in Trbovlje (43 dni), Celje (42 dni), Maribor (41 dni) in Ljubljana(37 dni). Ti podatki ne vključujejo novembrskih in decembrskih, ko seocenjuje ponovno bistveno poslabšanje kakovosti zraka.V Lafarge Cement uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije zazmanjšanje izpustov, saj težimo k čim manjšim vplivom na okolje, vokviru tega tudi manjšim emisijam prašnih delcev. Te so bile vednov času obratovanja cementarne daleč pod zakonsko dovoljenimi, k NOx v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3) SO2 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)  Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje  Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 13
  14. 14. NAŠE DELO ZNANJE IN IZKUŠNJE NAŠIH ZAPOSLENIH Pomoč v drugih cementarnah Lafarge V drugi polovici oktobra je nekaj naših toplote. Čiščenje so izvedli med načrtovanim zaposlenih iz obrata proizvodnje cementa, enodnevnim zastojem proizvodnje in ga tudi ki so usposobljeni za rokovanje z napravo za uspešno zaključili. Ponovni zagon proizvodnje čiščenje nalepov Cardox, obiskalo tovarno klinkerja v tovarni Retznei je uspel vCEMENTARNA RETZNEI v Pecsu na Madžarskem. Izvedli so ročno načrtovanem roku.Pomagali smo pri rušenju objektov in vzdrževanju demonstracijsko čiščenje in čiščenje s Cardoxpri obzidavi peči v cementarni Retznei v Avstriji. napravo. Naše kolege iz proizvodnje v Pecsu Tudi v zadnjih tednih so naši zaposleni so naučili varne uporabe omenjene naprave, iz obrata vzdrževanja odšli na delo v Skupina Lafarge ceni znanje in izkušnje, ki smo jo nato tudi pustili v uporabo tovarni cementarno Retznei, kjer so pomagali izvajati ki so jih naši zaposleni pridobivali v 135- v Pecsu. Delo naših zaposlenih in izvedeni dela pri rušenju objektov v bližini novega letni zgodovini obratovanja trboveljske trening za zaposlene v madžarski tovarni sta kamnoloma. S svojim znanjem in izkušnjami cementarne. Oboje delijo s kolegi v bila uspešna, saj je proizvodnja klinkerja v so avstrijskim kolegom znatno pomagali drugih Lafargeevih cementarnah. Konec tamkajšnji tovarni do načrtovane zaustavitve tudi pri vzdrževalnih posegih, popravilih in letošnjega leta so naši delavci tako naprav potekala prvič brez zastojev. čiščenju naprav med krajšim remontom. pomagali kolegom v cementarni Pecs na Tega so v cementarni Retznei izvedli med Madžarskem in v cementarni Retznei v Naši zaposleni so v novembru pomagali tudi štirinajstdnevnim zastojem proizvodnje, ker Avstriji. v cementarni Retznei v Avstriji. Sodelovali so morali zamenjati ognjeodporno obzidavo so pri čiščenju naprav na izmenjevalcu v peči za žganje klinkerja. OSKRBA KAMNOLOMAV bodoče brez kamionov skozi center TrboveljV naši cementarni sta glavni surovini za Cestni transport v kamnolomu tako koristimo je izkazala obstoječa povezava preko lokalnepripravo klinkerja lapor in apnenec, ki ju zgolj za potrebe njegovega obratovanja, ceste Trbovlje-Retje in ureditev ceste znotrajpridobivamo v kamnolomu Plesko. Ta je in sicer za dobavo nafte, kurilnega olja, kamnoloma do njene upravne stavbe.od tovarne oddaljen 3 kilometre. Transport razstreliva, servisnih dejavnosti in premikovzdrobljenega materiala do tovarne poteka gradbene mehanizacije. Celoten promet Dostopno cesto znotraj kamnoloma smopo podzemnem rovu, kar predstavlja eno zaenkrat poteka skozi mesto Trbovlje in čez izdelali v jugozahodnem delu kamnolomaizmed redkih tovrstnih rešitev v svetu. Gre naselje Terezija. Zaradi tega smo pričeli iskati do meje pridobivalnega prostora ter dalje naza okolju prijazno rešitev, s katero običajni rešitev, s katero bi se transportna vozila za pristopnih parcelah do meje pridobivalnegakamionski prevozi surovine iz kamnoloma oskrbo kamnoloma v prihodnje izognila prostora iz smeri lokalne ceste Trbovlje-do cementarne niso potrebni. centru Trbovelj. Za najprimernejšo rešitev se Retje. Za potrebe realizacije projekta smo o načrtovanem posegu obvestili tudi podjetje RTH, za potrebna soglasja priključitve na lokalno cesto pa smo se obrnili na Občino Trbovlje. S preusmeritvijo prometa bomo hkrati pripomogli k večji varnosti v cestnem prometu ter zmanjšanju negativnih vplivov na bližnjo okolico, obenem pa bomo skrajšali cestno povezavo med tovarno in kamnolomom. Dovozna cesta bo označena z ustrezno prometno signalizacijo, dostop v notranjost kamnoloma pa bo fizično preprečevala ograja z zapornico. Pred samo navezavo se bo izvršila tudi potrebna rekonstrukcija odvodnjevalnega kanala s poglobljenim jaškom.  Damjan KovačMESTO BODOČE PRIKLJUČITVE NA LOKALNO CESTO PROTI RETJUPriključek, viden na levi, je še v izgradnji.STRAN 14 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  15. 15. NAŠI LJUDJEkukamo v vaš predal Naši jubilanti (november in december)Morda tudi v žep 30 let dela: Bojan Žibert Žarko MandičNaš vodja elektro vzdrževanja Sašo Tomažičima predale polne barvnih svinčnikov, saj Jubilantoma iskreno čestitamo! rad riše in barva. Najraje, pravi, označujeelektrične tokove in tiste reči, ki pač pritičejoelektričarjem. Se pa Sašo tudi rad igra. To Rešitev nagradne križanke iz prejšnjesicer počne doma, s svojim sinom, zatrjuje, številke LC tima: visoka obletnicačeprav v njegovem delovnem kotičku človek cementarnenaleti na vse sorte igrač. Med drugim natovornjaček, namizno igrico s kroglico in Nagrado prejmejo:luknjicami ter celo na žogici, s katerimi zna 1. nagrada: Ptičja krmilnica in knjigaSašo spretno žonglirati.  Ptičje zbirališče Boštjan Forte, Globušak 27, Trbovlje Sašo Tomažič 2. nagrada: Lesena skleda Breka Izmenično metanje in lovljenje žogic Danijel Greifoner, Pohorska cesta 27, je lahko v stresnih trenutkih zelo Hoče sproščujoča igra. Marjan Lesar, Cesta Tončke Čeč 30, Trbovlje 3. nagrada: Knjiga Odsev spomina, avtor Antonio Živkovič Milena Bukovšek, Majcenova 14, Trbovlje Edita Žižek, Zavrstnik 1, Šmartno pri Litiji Nada Stošicki, Studenec 63, Studenec Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!ANKETA Spet je tu veseli zimski čas. Če bo zima radodarna s snegom, bodo tu tudi zimske radosti, v katerih naši zaposleni radi uživajo. Vsaj v naši anketi so tako povedali. Vlasta Šušteršič, Gregor Uranič, vodja prodajne pisarne: koordinator proizvodnje: »Zimski čas najraje preživljam z družino. »Letošnja zima bo zelo pestra. Najprej Skupaj gremo radi v hribe, da se naužijemo grem na preventivo v Zreče, v toplicah snega. S triletnim sinom se radi sankamo, bomo z družino preživeli tudi novoletni čas, kepamo, tudi po snegu se »mečemo« in med zimskimi počitnicami pa načrtujemo uživamo kolikor se le da. Običajno se v letovanje v Ratečah, od koder se bomo hodili decembru tudi z veseljem pripravljamo na smučat na bližnja smučišča. Za praznike tudi praznike, pečemo piškote, postavimo jelko, stanovanje radi okrasimo, otroci svojo sobo, jaslice in okrasimo tudi otroško sobo.« jaz pa balkon, da se dom praznično sveti.« Teja Zagorc, Andrej Božiček, referent v prodaji: referent v nabavi: »Odkar imam vnukinjo, ki je zdaj stara dve »Rad smučam, nad smuko pa je navdušena leti in pol, se z njo zelo rada igram na snegu. tudi hči. Žena malo manj, a vseeno smuča. Skupaj se sankava, delava snežaka, če je V februarju si navadno privoščimo teden dni dovolj snega, pa zgradiva tudi iglu. Ko sem družinskega smučanja, običajno v Bohinjski imela svoje otroke, je časa za igro vedno Bistrici ali Kranjski Gori. Ko zapade sneg, primanjkovalo, zdaj pa si ga z veseljem pa tudi doma uživamo, naredimo snežaka vzamem in uživam v vsakem trenutku.« ali se sankamo. Za praznike doma zadiši po potici in piškotih, ker je moja mama odličen »cukerpek«. 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 15
  16. 16. NAŠI LJUDJE Novosti iz sindikata DECEMBRSKE AKTIVNOSTI ŠE zadnjič pogledal V PEČ Številni pogovori z vodstvom in zaposlenimi Pepijev zadnji »šiht« Decembra smo imeli sindikalisti obilo dela s pogovori o aktualnih Ob koncu oktobra je svoj zadnji dan v cementarni opravil Jože Vodišek, temah z vodstvom. Sklicali smo zbor delavcev, na katerem so nam bolj znan kot Pepi. V cementarni se je zaposlil 12. 9. 1973, a kmalu predstavniki vodstva predstavili program za leto 2012, obrazložili zatem odšel služit 15-mesečni vojaški rok. Ko se je vrnil, je bil del potek pridobitve dovoljenja za obratovanje z alternativnimi našega kolektiva vse do letošnjega oktobra. Objavljamo nekaj utrinkov gorivi ter odgovarjali na vprašanja zaposlenih. Največ vprašanj z zadnjega »šihta« našega procesnega inženirja, ki je v cementarni se je seveda nanašalo na prihodnost naše tovarne, vendar pustil izreden pečat. nam konkretnih odgovorov v tem trenutku ne morejo podati niti predstavniki vodstva. Glede dovoljenja za obratovanje z alternativnimi gorivi smo namreč prepuščeni milosti oziroma nemilosti državnim institucijam, ki že predolgo odločajo o naši usodi. DEDEK MRAZ Tudi letos obdaril naše najmlajše Kar precej truda smo vložili v organizacijo novoletne obdaritve otrok naših zaposlenih. S pomočjo prostovoljk smo uspešno vse pripravili za dedka Mraza, ki je na veselje vseh naših otrok tudi letos prišel v cementarno. Za popestritev dogodka je poskrbela lutkovna skupina, ki je otrokom pričarala pravo zimsko in pravljično vzdušje. KRČENJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PRIJAZEN NAČIN POGLEJTE FANtjE Takole se to naredi. Lafarge – do svojih zaposlenih izredno socialna družba Z novim letom nas bo zopet zapustilo nekaj naših sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zato smo se sindikalni zaupniki tudi o tem večkrat pogovarjali s kadrovsko direktorico. Skupaj smo morali preveriti vse podrobnosti, ki so pomembne za bodoče upokojence. S pogovori smo bili zadovoljni. OBČNI ZBOR Ob okusni hrani in prijetni glasbi Letni občni zbor sindikata smo izvedli v gostišču Martin, kjer smo po uradnem delu, tako kot prejšnja leta, obdarili vse zaposlene, ki so v letu 2011 praznovali svoj okrogli življenjski jubilej. Po obdaritvi in okusni večerji smo se skupaj poveselili ob zvokih prijetne glasbe, ki jo je še dolgo v noč samo za nas ta večer SKUPINSKA S SODELAVCI predvajal DJ Kluka. Ob cementarniški peči. SINDIKALNI ZAUPNIKI Tudi letos smo se trudili po najboljših močeh Kljub težki situaciji, v kateri se nahaja naša Vsem zaposlenim, njihovim tovarna, smo se sindikalni zaupniki tudi v tem letu trudili ugoditi vsem prošnjam posameznikov družinam, upokojencem ter ali oddelkov v tovarni, sproti reševati težave, vsem občanom, ki podpirajo ki jih ni manjkalo, in obveščati zaposlene o naša prizadevanja za obstoj aktualnih dogodkih. Poskušali smo si vzeti tudi cementarne z dolgoletno čas za pogovor in se trudili upravičiti zaupanje tradicijo, želimo srečno, veselo volivcev. Ob koncu leta želimo vsem zaposlenim optimističen vstop v leto 2012. Le z dobro voljo in predvsem zdravja polno leto, namreč lahko dosežemo želene skupne cilje.  ki je pred nami. Etbin MarinSTRAN 16 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011
  17. 17. NAŠE POVEZAVE FAZANI IZ UJETNIŠTVA PRVO LETO V NARAVI ŠE NE GNEZDIJO, VALIJO PA JAJCA Trenutno je v obori 83 fazanov, ki jih lovci postopoma spuščajo v naravo. Če žival preživi prvo leto, postane »dovolj divja« tudi za gnezdenje v naravi.LAFARGE SODELUJE Z LD TRBOVLJEVzreja poljskih zajcevin fazanovLovstvo ni le lov divjadi, temveč tudi dejavnost trajnega gospodarjenjaz njo. Lovska družina Trbovlje se zato trudi vrniti v svoje naravno okolje Predstavniki družbe Lafarge Cementdivjad, ki je nekdaj tam že živela, a zaradi plenilcev in drugih dejavnikov Trbovlje smo si z zanimanjem ogledaliskoraj izumrla. Oboram poljskih zajcev so lovci lani dodali še oboro projekt LD Trbovlje. Že lani smo jimfazanov. pomagali v naravo izpustili približno 50 zajcev, letos pa smo financiraliPo besedah starešine LD Trbovlje, Urbana da vzpostavijo potrebni imunski sistem. Je pa nakup 50 fazanov. Prepričani smo, daBergerja, so včasih na področju Trbovelj postopek dokaj zapleten, saj morajo biti pri je projekt trboveljske lovske družinelovci letno uplenili več kot 100 poljskih tem pozorni, da spustijo istočasno na jaso le izjemno dobrodošel tudi za mlade, ki zzajcev, danes jih kvečjemu 5. Poljski zajec je enega zajca ali par, v nasprotnem primeru se obiskom obore spoznajo pomen biotskeaktiven podnevi in ponoči. Najraje se zadržuje drugi zajci lahko na istem območju okužijo in raznovrstnosti in ohranjanja narave. Pravna odprtih predelih, preživi pa lahko tudi v poginejo. Zaradi tega in tudi zaradi kun že v to dvoje pa je tudi vodilo naše družbe.gozdnati pokrajini. Njegovi najpomembnejši gojišču pogine okrog 25 odstotkov te divjadi.plenilci so lisica, ujede, kune in klateškemačke, ki jih je tudi v Trbovljah precej. Manj občutljivi in glasnejši so fazani, poljske kure ali divji petelini, ki jih ima LD Trbovlje Vzreja poljskih zajcev in fazanov stane LDZajklje kotijo štirikrat letno. Njihova brejost prav tako v obori na opuščenih površinah Trbovlje letno okrog 1200 evrov. Pri temtraja od 42 do 44 dni, v leglu pa imajo od RTH z namenom izpusta v naravo. Oboro jim pomagajo razna podjetja, med njimienega do največ štiri mladiče, ki za razliko fazanov z valilnico, v kateri se je zvalilo do Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki jim je odstopilod domačih zajcev takoj po skotitvi že vidijo 400 kebčkov, so v Trbovljah že imeli. Tudi prostor in jim tudi materialno pomaga, pain so porasli z dlako. fazani so namreč začeli izginjati iz naravnega razne trgovine, v katerih pobirajo odvrženo okolja zaradi povečanega števila plenilcev, zelenjavo in sadje za prehrano divjadi. LovskiTrenutno imajo v obori šest zajčjih parov, v med katere štejemo v glavnem vse ujede, družini Trbovlje pomaga tudi Lafarge Cementletošnjem letu so jih v naravo spustili 25. kuno, podlasice, dihurja, lisico. Kebčke pleni Trbovlje. Včasih zajce spustijo tudi v ograjeni prostor, tudi siva vrana. URBAN BERGER, STAREŠINA BRANKO RUGELJ, ALOJZ CILENŠEK, GOSPODAR LD TRBOVLJE OSKRBNIK OBORE LD LD TRBOVLJE »Razmerje med staležem lisic TRBOVLJE »LD Trbovlje šteje 80 članov, in staležem divjega zajca se je »O tem, kdaj se zajci parijo, od tega je najbolj aktivnih 25. v zadnjih letih zelo spremenilo. moramo voditi natančno Ni pomembno le to, da člani TRENUTNO JE V OBORI ŠEST ZAJČJIH PAROV V 60. letih je odstrel poljskega evidenco. Pri zajklji se streljajo, treba je predvsem Tehnološko domišljene kletke za vzrejo zajcev zajca znašal 120 letno, lisic brejosti ne opazi, saj je to delati. Pregledujemo teren, omogočajo sprotno čiščenje iztrebkov, mladičem pa 10, v letu 1990 pa smo preplaha žival, da bi jo bilo krmimo divjad, pred leti smo pa umik od staršev, ki so jih včasih sposobni tudi letno odstrelili le še 5 zajcev, moč podrobno opazovati. pripeljali v lovišča muflone, umoriti. Ker zajce redno obiskujejo kune, so lovci lisic pa 50.« Pozorni postanemo, ko ki se zadržujejo na področju dodatno zamrežili spodnji del kletk. skoti.« Bukove gore in Retja.« 2011 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 17
  18. 18. NAŠE POVEZAVE MEDICINSKA FAKULTETA V MARIBORU Vizualizacija objekta, kot si ga je zamislil arhitekt Boris Podrecca. NAŠ POSLOVNI PARTNER Gradbeno podjetje GRANIT KONTROLNI STOLP LETALIŠČA CERKLJE Gradbeno podjetje GRANIT, d.d. iz Slovenske Bistrice je po datumu OB KRKI svojega nastanka eno najstarejših slovenskih gradbenih podjetij. Delavci podjetja Minilo je namreč že 65 let od njegovega vpisa v sodni register. V GRANIT so ga zgradili obdobju delovanja podjetja je mnogim njihovim panožnim tekmecem v dogovorjenem roku. zmanjkalo sape. A ne oziraje se na to, vemo, da je doživeti Prenova vojaškega petinšestdeset uspešnih poslovnih let razlog za zadovoljstvo in ponos. letališča Cerklje je Še posebno zato, ker je podjetje kljub najhujši krizi v zgodovini panoge bila lani ena največjih investicij Slovenske ostalo spoštovano v svoji branži in okolici. Ter seveda imelo tudi v tem vojske v letališko obdobju bogate načrte in jasne cilje. infrastrukturo. Skupino Granit danes sestavljajo delniška družba Granit in tri hčerinske družbe, ki so v njeni 100-odstotni lasti: GRANIT GradbeništvoNOVA GRANITOVA STOLPNA BETONARNA d.o.o., GRANIT nizke gradnje d.o.o. in GRANIT Invest d.o.o.. SkupinaKljub krizi v panogi ostaja Granit optimističen in zaupanja vreden partner. zaposluje 265 delavcev, ki bodo letos opravili za približno 40 milijonov evrov del. Granitovi obrati so sodobno opremljeni, novi ali v celoti prenovljeni. Največ prihodka ustvari Skupina s svojo primarno dejavnostjo, tj. gradbeništvom. Gradijo po vsej državi in občasno tudi v tujini. Poleg proizvodnje vseh vrst betonov v dveh betonarnah, transportnih storitev, sodobne železokrivske in ključavničarske dejavnosti, z nekaterimi zaključnimi deli zaokrožujejo ponudbo na gradbenem trgu. Znana in uspešna je tudi Granitova dejavnost pridobivanja kamnitih agregatov v najsodobnejšem in ekološko v celoti neoporečnem kamnolomu Poljčane. Pri svojem delu uporabljajo sodobno tehnologijo, tako v proizvodnji, kot pri njeni spremljavi in vodenju. Zaupanje investitorjev in poslovnih partnerjev v Skupino Granit ter posledično v zadnjem letu pridobljena dela (izgradnja objekta Medicinske fakultete v Mariboru, Dom starostnikov v Kopru, Športna dvorana v Hočah, garažna hiša Union in center Don Bosco v Mariboru, sodelovanje pri izgradnji novega Onkološkega oddelka v UKC Maribor in sodelovanje pri dokončanju aerodroma Edvarda Rusjana v Mariboru – trenutno delajo na 24 gradbiščih), jih navdajajo z optimizmom in trdnim prepričanjem, da kljub krizi, ki v panogi še ni dosegla dna, znajo in zmorejo biti tudi v bodoče zaupanja vreden partner.  DODATNE INFORMACIJE Granit d.d. Ljubljanska cesta 69 2310 Slovenska Bistrica Tel.: 02/ 844 30 00 Fax: 02/ 818 20 41 info@granit.si www.granit.siSTRAN 18 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2011

×