LC Tim, poletje 2012

853 views

Published on

Interna revija družbe Lafarge Cement d.o.o. LC Tim, poletje 2012. Iz vsebine:
- Junij, mesec varnosti
- Intervju: Haimo Primas, finančni direktor in Andrew Schmidt, tehnični direktor
- Urejanje vstopa v Trbovlje
- Obiskali so nas slovenski in francoski dijaki
- 43. Lučkin memorial

Published in: Technology
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
853
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
2
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

LC Tim, poletje 2012

  1. 1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje 02 LC Tim INTERNO G L A S I LO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. p olet j e 2 012 MESEC VARNOSTI 5-stopenjsko ocenjevanje rizikov INDUSTRIJSKA TURISTIČNA POT Obiskali so nas francoski in slovenski dijaki TRAJNOSTNI RAZVOJ Nove ambicije do 2020 Za lepše Trbovlje NADALJUJEMO Z ZASAJANJEM ISSN 1854-2816 IN OBNOVO FASAD
  2. 2. 12 Naše delo Obiskali so nas slovenski in francoski dijaki 04 Novice Zaključujemo z reorganizacijo Trajnostne ambicije 2020 06 Intervju Haimo Primas, finančni direktor, in Andrew Schmidt, Urejanje vstopa v Trbovlje tehnični direktor 16 Naši ljudje Društvo upokojencev cementarne TrbovljeLC Timinterno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. 17 Naše povezaveletnik: 2012, številka 2 43. Lučkin memorialIzdajatelj:Lafarge Cement, d.o.o.Kolodvorska 5, Trbovljetelefon: 03 56 52 325 10 Naša varnoste-pošta: info@lafarge.si Junij, mesec varnostiOdgovorni urednik:Andrej Sopotnik Petstopenjsko ocenjevanjeUredniški odbor:Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela rizikovMalovrh, Gregor Uranič, Petra KajičFoto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o.Glasilo izhaja četrtletnoNaklada: 1150 izvodov/ ISSN 1854-2816 / Poslovni partnerČasopis je natisnjen na 100-odstotnemrecikliranem papirju. Trgovski center JernejVse pravice pridržane. Noben del terevije ne sme biti reproduciran, shranjenali prepisan v katerikoli obliki oziromana katerikoli način, bodisi elektronsko,mehansko, s fotokopiranjem, snemanjemali kako drugače, brez predhodnega pisnegadovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.STRAN 2 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  3. 3. Mesec varnosti!V času, ki ga živimo, dobiva varnost posameznika vedno večji pomen. Ali se tega glede na hiter tempo življenja sploh zavedamo, pa je vprašanje, na katerega bi si moral posameznik odgovoriti sam. Vpetost v vsakdanje aktivnosti, tako na službeni ravni kot na zasebni, vpletajo posameznika v premagovanje rizikov, ki jih - nezavedajoč se, premaguje s sistemsko urejenimi rešitvami in organiziranimi pristopi v družbi. Sodobno urejena zakonodaja nekako usmerja tok dogajanja, tako na področju urejanja varnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem delu prebivalstva. Tudi statistični podatki kažejo pozitiven trend na področju vsesplošne varnosti. Pa vendar je na področju varnosti potrebno postoriti še zelo veliko. Tega se kot posamezniki bolje zavemo, ko naletimo na kakšno negativno izkušnjo s poškodbo ali pa so vanjo vpleteni naši bližnji. Preventivno delovanja na področju varnosti je tista dobra praksa, ki se je do sedaj pokazala kot najenostavnejša in najbolj učinkovita. Vzgoja in izobraževanje na področju varnosti v vseh sferah je ključ za doseganje še boljših rezultatov in garancija za večjo varnost. Zadnjih nekaj let je v skupini Lafarge že postala tradicija, da v mesecu juniju povsod po svetu zaposleni dodatno posvečamo pozornost varnosti in zdravju pri delu in varnosti na splošno. Tematike za pogovore v »varnostnih kotičkih« po oddelkih, ki smo jih izbrali za letos, se tičejo ravno področja preventivnega delovanja. Gre tudi za samoiniciativnost pri izbiri vsakdanjih tem o varnosti in ob sproščenem pogovoru o različnih dosedanjih izkušnjah in porajanju novih idej, dajejo osnovo za nadgradnjo področja varnosti in zdravja pri delu in varnosti na splošno. Prepogosto namreč zaposleni v podjetjih pojmujejo varnost le kot normativno urejanje dejavnosti, ki jo je potrebno izvajati, ker tako zahteva zakonodaja. Namen preprostih izmenjav izkušenj v odprtem pogovoru je ravno v tem, da se pokaže nasprotje temu in da se prepozna, da je zakonodajno urejanje le pripomoček za sistemsko urejanje, vse ostalo pa je odvisno od nas samih, našega pojmovanja varnosti in zavedanja, da sami kot posamezniki lahko največ storimo za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev, prijateljev in sorodnikov.  Martin Koprivc Koordinator za zdravje in varnost pri delu 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 3
  4. 4. NOVICEZa ohranitev cementarne v TrbovljahZaključujemo reorganizacijoLafarge Cement zaključuje s programom reorganizacije, katerega cilj je ohranitev cementarne v Trbovljahob zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v preteklosti. Postopek je potekal skladno z najvišjimi standardiveljavne delovno-pravne zakonodaje, vanj pa so bili aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata insveta delavcev. S tem ukrepom se bo število zaposlenih v trboveljski cementarni in hčerinskem podjetjuApnenec zmanjšalo za 51 delavcev. Od tega se jih bo v naslednjih mesecih na Zavod za zaposlovanjeprijavilo 35, za ostale pa je podjetje v okviru Programa razreševanja presežnih delavcev našlo drugerešitve.V reorganizacijo in krčenje delovnih mest je Prav nekonkurenčen položaj in izredno zaposlenih v Trbovljah. Ocenjujemo, da smobilo vodstvo prisiljeno zaradi negotovosti pri zahtevne gospodarske razmere so nas skupaj našli najbolj optimalne rešitve vpridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s prisilile v zmanjševanje števila zaposlenih. trenutni situaciji. Seveda pa to ne spremenitem prepovedi uporabe alternativnih goriv ter Pred nami je zahtevno obdobje, vendar kritičnosti dejstva, da je zdaj na Zavodu zazaradi izredno težkih razmer v gradbeništvu. odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju zaposlovanje prijavljenih že okoli 1300 ljudi izV okviru procesa reorganizacije je bil izdelan proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da Trbovelj in da se bo z današnjim dnem stopnjaprogram razreševanja presežnih delavcev in želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. brezposelnosti v našem kraju približala 20ukrepov za preprečitev škodljivih posledic V kakšnem obsegu bo cementarna odstotkom«.prenehanja delovnih razmerij. Vodstvo dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsempodjetja je namreč skupaj s sindikatom od dovoljenja za sosežig alternativnih gorivin svetom delavcev v skladu z napovedmi ter razmer na trgu. Navkljub poslovanju vizčrpno preučilo različne možnosti rešitev manjšem obsegu bomo tudi v prihodnjeza presežne delavce. Gre za prezaposlitev usmerjeni k izpolnjevanju pričakovanj takodelavcev v cementarne družbe Lafarge v partnerjev, kupcev kot tudi lokalnega okolja.«sosednjih državah ali v druge gospodarskedružbe. Reorganizacija, ki je zajela celotno strukturo zaposlenih, od vodstvenega kadra do Etbin Marin zaposlenih v proizvodnji, je potekala Predsednik sindikata v celotni Skupini Lafarge. Z združitvijo poslovnih enot Lafarge v Srednji Evropi v eno Predsednik sindikata Etbin Marin dodaja: organizacijo s petimi tovarnami in šestimi »Pogovori in pogajanja z vodstvom so potekala trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika, zelo korektno, saj se naše vodstvo na več Madžarska, Slovaška in Slovenija) je prišlo področjih trudi zagotoviti socialno varnost in Janusz Miluch tudi do reorganizacije vodstev v posameznih najti novo zaposlitev za čim več zaposlenih, Generalni direktor nekdanjih poslovnih enotah. Trboveljsko ki so na spisku presežnih delavcev. Vemo, da cementarne cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt, za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni mnenja, da smo člani pogajalske skupineGeneralni direktor cementarne Janusz direktor, na lokalni ravni pa se prav tako storili vse, kar je bilo v naši moči. LahkoMiluch je pojasnil: »Cilj pogajanj s sindikatom ukinjajo nekatere funkcije. trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo pravin svetom delavcev je bil ohranitev kar vsem našim zahtevam«.največjega števila zaposlenih. Verjamem,da nam je skupaj z zaposlenimi to v največji Vodstvo Lafarge Cementa je ob zaključkumožni meri tudi uspelo. Še vedno pa ostaja reorganizacije tudi poudarilo, da si bodejstvo, da je trboveljska cementarna cementarna še naprej prizadevala zanekonkurenčna. Lafarge Cement namreč pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, kiše vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja bi ji omogočilo uporabo alternativnih goriv,in zato pri proizvodnji cementa ne sme Desanka Petrič s tem povečalo njeno konkurenčnost nauporabljati alternativnih goriv, in to kljub Predsednica sveta trgu in posledično tudi ustvarilo možnosti zadejstvom, da delujemo z enako visokimi delavcev vzpostavitev večjega obsega proizvodnje in sokoljskimi standardi kot ostale cementarne tem delovnih mest. ter številni industrijski obrati v Evropski Predsednica sveta delavcev Desanka Petričuniji. Naš primer pridobivanja dovoljenja je ob zaključku reorganizacije dodala:z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, je »Delavci smo se ves čas pogajanj zavedali,osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi. da je bil naš cilj ohraniti kar največje številoSTRAN 4 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  5. 5. Pariz 2012 TRAJNOSTNE Trajnostne ambicije 2020Evropski svet AMBICIJE Lafarge predstavil 2 20delavcev (ESD) 34 novih ambicij s področja ŠTEVILKE IN CILJIKot predsednica sveta delavcev sem se od5. do 7. junija letos že tretje leto zapored trajnostnega razvojaudeležila evropskega sveta delavcev v Parizu.Večino predstavnikov iz drugih držav in drugih za leto 2020divizij že poznam, vsi pa smo z veseljemsprejeli nekaj »novih« članov. Med njimi tudi Lafarge je vstopil v novo fazo svojih trajnostihpredstavnika cementarne iz Madžarske, Devet večjih ambicij, ki naj zavez z uvedbo trajnostih ambicij 2020. 34ki nas že kar nekaj mesecev zalaga s bi jih dosegli do leta 2020: novih trajnostnih ambicij z zastavljenimiklinkerjem, in predstavnika iz Mannersdorfa. kvantitativnimi cilji se nanaša na tri glavneObema sem ob kavi pojasnila, zakaj naša stebre trajnostnega razvoja - socialnega,tovarna ne obratuje s polno zmogljivostjo in 1. Za 33 % znižati naše emisije CO2 na gospodarskega in okoljskega.porabila kar nekaj časa, da sem ju seznanila tono cementa v primerjavi z letoms podatki, kje tičijo vzroki za to. 1990. Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal: 2. Uporabiti 50 odstotkov nefosilnih gorivPrvi dan smo predstavniki delavcev izmenjali "Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje v naših cementarne do leta 2020svoje izkušnje, se seznanili s problemi v (vključno s 30 odstotki biomase). našega programa 2007-12, na koncutovarnah, ki so nastali z novo reorganizacijo katerega smo dosegli našo ključno zavezov celotni korporaciji Lafarge, in pripravili 3. Izvesti 20 % našega betona z za zmanjšanje neto emisij CO 2 na tonovprašanja za generalnega direktorja, Bruna vsebnostjo ponovno uporabljenih ali proizvedenega cementa za 20 odstotkov.Lafonta, ter njegove ekipe. Drugi dan smo se recikliranih materialov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomijaseznanili z delovanjem celotne korporacije v ne more zgoditi brez zelene industrije in daletu 2011. Vsi načrti niso bili polno doseženi, 4. Na področju varnosti in zaščite pri delu ni trajnostnega razvoja brez odgovornemed njimi tudi ta, da bi ženske zasedle 20 doseči, da se nihče od zaposlenih ne industrije, ki se zaveda svojega socialnegaodstotkov pomembnih delovnih mest. Tretji bi smrtno ponesrečil ter bi praktično prispevka in vodi lastne spremembe. S tem odpravili izgubo časa zaradi incidentovdan nas je natanko ob napovedanem času programom, ki vključuje 34 novih ambicij, naših zaposlenih in pogodbenihpozdravil gospod Lafont. Sledila so vprašanja, podizvajalcev. iščemo možnosti za ustvarjanje vrednostimed prvimi so bili seveda na vrsti domačini. za vse naše javnosti - delničarje, kupce,Kot prva ženska predstavnica delavcev 5. Doseči, da bodo ženske zapolnjevale zaposlene in lokalne skupnosti v bližini naših(med 28 člani ESD smo samo 4) sem prišla 35 % višjih vodstvenih položajev. proizvodnih obratov. Te ambicije opredeljujejodo besede malce pred prvo pavzo. Moje naše zaveze za prihodnost in naš prispevek kvprašanje se je nanašalo na vizijo Lafargea 6. Prispevati 1 milijon prostovoljnih ur trajnostni družbi." za slovensko cementarno. Prvič po 136 letih letno za lokalno izbrane projekte.obratovanja smo morali odpustiti delavce.Gospod Lafont mi je odgovoril, da je s 7. Izvesti načrt za lokalno ustvarjanje TRAJNOSTNI RAZVOJ novih delovnih mest v 75 % držav, vstanjem naše cementarne zelo natančnoseznanjen, poudaril pa je, da je slovenski trg, katerih poslujemo. Dolgoročna in trajnakljub problemom z neusklajeno zakonodajo, 8. Omogočiti dostop do cenovno zavezapotencial za prihodnost naše korporacije. V dostopnih in trajnostnih stanovanj zanašo tovarno je bilo vloženih veliko sredstev, 2 milijona ljudi. Lafarge že vrsto let deluje pri postavitvi zgledazato je potrebno pridobiti IPPC dovoljenje v vodenju trajnostnega poslovanja v smisluza uporabo alternativnih goriv, s kakovostjo 9. Ustvariti prodajo v višini treh milijard varovanja okolja, družbene odgovornosti incementa zadostiti zahtevam kupcev in evrov letno v novih trajnostnih upravljanja podjetja. Leta 2000 je bil Lafargepovečati tržni delež. rešitvah, izdelkih in storitvah. prvi proizvajalec na področju gradbenih materialov, ki je javno določil cilje zaNaloga našega vodstva, nas, ki smo ostali, in Te ambicije so rezultat obsežnega zmanjšanje emisij CO2. Leta 2001 je bil edenobčinskega vodstva, je, da kljub drastičnemu skupnega pristopa. 18 mesecev je Lafarge prvih CAC 40 podjetij, ki objavljajo celovitozmanjšanju števila zaposlenih, ne dopustimo sodeloval z zaposlenimi in vodji poslovnih poročilo o svojih prizadevanjih za trajnostnizaprtje cementarne v Trbovljah. To bi samo še enot, s skupino zainteresiranih javnosti, razvoj ter oblikujejo temeljna partnerstva zposlabšalo stanje v občini (brezposelnost, vse glavnimi partnerji, kot sta WWF in Care, organizacijami, kot sta WWF in Care. Od letaslabši socialni položaj), zato tega – čeprav ter našim mednarodnim svetovalnim 2007 je Skupina izvajala program trajnostnihse večina pomembnih državnih organov ne odborom s ciljem, da vsi omenjeni izrazijo, ambicij, ki določa prednostne naloge inukvarja s tem – ne smemo dopustiti.  kaj pričakujejo od svojega podjetja in kaj merljive obveznosti. Lafargeevo poročilo o bi po njihovem mnenju lahko Lafarge še trajnostnem razvoju za leto 2012 in brošuro Desa Petrič prispeval v družbi. s podrobnostmi o vseh ambicijah najdete na www.lafarge.com.  2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 5
  6. 6. INTERVJU haimo primas Finančni direktorPOGOVARJALI SMO SEFinančni in tehnični direktor stopata naprotinovim izzivomS kakšnimi vtisi zapuščata Trbovlje in povsem novega nabora izdelkov, zagotoviliSlovenijo? Haimo Primas, finančni direktor, smo trden finančni položaj tovarne in pa in Andrew Schmidt, tehnični seveda kakovostno in učinkovito varnost priPrimas: Trboveljska cementarna gre skozi direktor, po nekaj letih dela delu.zelo težko obdobje, težave ima z interesnimi pri nas zapuščata trboveljskoskupinami, izgubo dovoljenja za uporabo Primas: V mojem primeru je bilo morda maloalternativnih goriv, izgubo zaupanja pri cementarno. Medtem ko se težje, ker sem Avstrijec in sem prišel v Trbovljezaposlenih, zamenjal se bo menedžment, Haimo Primas vrača v svojo iz cementarne Retznei, ki velja za notranjegareorganizacija je nasploh prinesla veliko rodno deželo Avstrijo, je Andrew konkurenta. Tudi tam sem bil finančnisprememb. Praktično smo se v vsem tem Schmidt, Kanadčan, katerega direktor. Ko sem prestopil v drugo ekipo, semdobrem letu in pol, kar sem tukaj, mesečno družina je v zadnjem obdobju se soočil z nezaupanjem svojih novih kolegov.soočali s spremembami. Kar bom nesel s živela na Dunaju, sprejel izziv in Moral sem jih korak za korakom prepričevati,seboj v Avstrijo, je spoznanje, da če imaš delovno mesto direktorja obrata da smo na isti ladji in se borimo za iste cilje.dobro ekipo, lahko izplavaš iz krize. Občutek imam, da nam je uspelo. v edini mednarodno vodeniSchmidt: Strinjam se, da so časi za cementarni v Savdski Arabiji. Kaj štejete za svoj največji uspeh v teh letihcementarno v Trbovljah trenutno zelo težki. Z njima smo se pogovarjali o v Trbovljah?Vendar je bilo obdobje, ki sem ga preživel tu, vtisih, ki jih bosta odnesla szame izjemno bogato tako v poslovnem kot seboj, iz naše tovarne in naše Schmidt: Zame je največji doseženiosebnem smislu. uspeh ta, da je tovarna dokazala, kako dežele, pa tudi o uspehih in sodi med najboljše obrate v stroškovniV poslovnem smislu sta se s položajem izzivih, ki sta jim bila priče v učinkovitosti, in sicer na področju fiksnihpodjetja soočala vsak na svojem področju … Trbovljah. in variabilnih stroškov. Seveda, če želi to stroškovno učinkovitost tudi vzdrževatiSchmidt: Na tehničnem področju smo v in biti konkurenčna z drugimi evropskimizadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov. cementarnami, potem nujno potrebujeS čudovitimi ljudmi, s katerimi sem imel dovoljenje za uporabo alternativnih goriv.priložnost delati, smo omogočili uvedbo Ko bo to vprašanje enkrat rešeno, vidimSTRAN 6 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  7. 7. andrew schmidt Tehnični direktortrboveljsko cementarno spet kot močno da se račun poravna en mesec kasneje ali so trenutne razmere izjemno napete, polnetovarno, ki se bo lahko pohvalila z večjo pač takrat, ko nekdo pokliče in te opozori izzivov, in so najboljši način za učenje, zaproizvodnjo. V trboveljski cementarni dela nanj. pridobivanje izkušenj. Poleg tega bi želelnekaj najbolj usposobljenih ljudi, s katerimi Gre pač za različno poslovno vedenje ostati še malo dlje, da bi pomagal podpretisem delal v svoji dosedanji karieri. Slovencev v primerjavi z Avstrijci. Seveda in pripraviti Trbovlje na prihodnost. Vem, da boste našli razlike tudi v primerjavi z je bilo ljudem težko razumeti, kar sem od njihPrimas: Na področju financ smo največji Madžarsko, Češko in Nemčijo. zahteval in so se spraševali: zakaj to počneš,uspeh dosegli pri zmanjšanju terjatev na na nekaterih področjih si zelo strog, začel siminimum. Ko sem prišel v Trbovlje, smo V čem se najbolj razlikuje opravljanje vaše zmanjševati število zaposlenih, režeš stroškeimeli za okrog deset milijonov evrov odprtih funkcije v Sloveniji in v drugih državah? … Razumem, da je ljudi najbolj strah, da seterjatev. Bile so velike težave s plačili računov, bo cementarna v Trbovljah povsem zaprla.z bankroti naših kupcev, … Z organiziranjem Primas: Tukaj v Sloveniji imam včasih Ta strah je težko pregnati, če vemo, kaj senaše ekipe smo postavili stroga merila na občutek, da gori v vsakem kotu in če imaš je dogajalo do zdaj. Pred vodstvom tovarnetrgu.To je zahtevalo tudi spremembo mišljenja samo en gasilni aparat, se moraš odločiti, in pred vso upravo je velik izziv, kako bodocelotne ekipe, da cement prodajamo, ne pa kateri kot boš začel gasiti. Ko se odločiš, boš uspeli prepričati ljudi, da je cementarnapodarjamo. Strankam je potrebno resno seveda vonjal in čutil, kako gori tudi v drugih njihova, da imajo izjemne izkušnje, so izjemnopovedati, da od njih pričakujete plačilo, pri kotih, ampak ostati moraš osredotočen na strokovno podkovani v cementni industriji, innovih strankah pa si je potrebno zagotoviti tisti kot, ki si ga izbral. Takšna je situacija za to obstaja prihodnost. Verjamem, da boplačilo bodisi z bančnimi garancijami, v Sloveniji. Imate veliko kritičnih situacij težko, a verjamem tudi, da boste zmogli.hipotekami ipd. Nov pristop je bil mogoč in morate se odločiti in se koncentrirati natudi zato, ker se je zamenjalo nekaj ključnih eno, se pravi, morate sprejeti, da bo nekaj Schmidt: Zase lahko rečem, da odhajam skadrov, organizirali smo ekipo skupaj s šlo narobe, ker ne morete rešiti vseh težav težkim srcem. Pogrešal bom svoje tukajšnjekolegom Alešom Medveškom in vodili striktno naenkrat. Vem, da je to zelo težko, ampak sodelavce. Želim jim sporočiti, naj ostanejopolitiko: razumemo trg, razumemo posle in edino tako lahko ukrepate. pozitivno naravnani in naj vztrajajo še naprejželimo zaslužiti denar. za svoj obstoj, saj je to edini način za svetlo prihodnost.Ste ste tudi v Avstriji srečevali s podobnimi Odhajate z veseljem drugam, glede na vsetežavami? težave, s katerimi se sooča trboveljska Pogosto slišimo, da imajo zaposleni drugje cementarna? boljše delovne pogoje kot pri nas, kaj viPrimas: Ne. V Avstriji se posluje povsem menite?drugače. Da kdo ne bi plačal svojih računov Primas: Nikakor. Moji avstrijski kolegi sona valuto, tega avstrijski poslovni svet ne mi, na primer, rekli, da sem lahko srečen, Schmidt: Na to vprašanje lahko odgovorimpozna. V Sloveniji pa je zelo tipično in žal ker se vračam domov. Ampak ni tako. V tem le z vidika mojega poznavanja dela vsprejeto vedenje, če je valuta v ponedeljek, trenutku bi res želel ostati še malo dlje, ker cementarni Trbovlje. Če to primerjam z 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 7
  8. 8. INTERVJUdrugimi Lafargeevimi cementarnami, potem Gospodarstvo se tako v resnici ne razvija. Čejo lahko primerjam z avstrijsko in kanadsko, pogledate Avstrijo, ki je maksimalno izvozno Andrew Schmidt: Lafargeevav katerih sem že delal. Po mojem mnenju usmerjena, je zelo privlačna za zunanje prednost je ravno v tem, da svojimso delovni pogoji zelo podobni. Povsod investitorje. Ti svoj kapital prek investicij zaposlenim nudi številne priložnostiposvečamo največjo pozornost varnosti in prinašajo v deželo. Našli boste veliko za ustvarjanje kariere, kar medzaščiti delavcev, nasploh so zaposleni zelo mednarodnih firm, ki so svoj sedež odprle drugim vključuje priložnosti zadobro obravnavani. Trboveljska cementarna prav v Avstriji. Seveda ta odprtost po drugi zaposlene, da zamenjajo delovnosodi po mojem mnenju med najboljše družbe strani pomeni, da je država bolj dovzetna za okolje, odpotujejo v tujino, nav Sloveniji. zunanje vplive … Ampak, tega se ne bi smeli ta način pa si v stiku z drugimi bati. Avstrijci se – po mojem mnenju – tega ne kulturami izmenjujejo znanje,Slišimo tudi, kako se Slovenija v primerjavi s bojimo. Za primer povem: jaz sebe dojemam ideje in izkušnje. Občudujem tuditujino skorajda otepa tujih investitorjev. Kaj kot pravega Avstrijca, čeprav moje korenine Lafargeeve varnostne standardebi svetovali slovenskim podjetjem, da bi bila izvirajo tudi iz Slovenije in Madžarske. in sem zadovoljen, da delam zabolj odprta za tuje vlagatelje? Slovenija je po mojem mnenju še premlada podjetje, ki postavlja varnost svojih država za kaj takega. V ljudeh je še premočno zaposlenih na prvo mesto. PolegPrimas: Ta vsesplošno znani vtis, sem zdaj mišljenje, da je treba delati tisto, kar ti rečejo varnosti občudujem tudi Lafargeevotudi sam zaznal. Živim v Avstriji, blizu meje drugi. To izvira še iz časa Jugoslavije. Peščici okoljsko politiko, ki se kaže v izredniin vem, da veliko Slovencev s Štajerske hodi posameznikov je po osamosvojitvi uspelo s odgovornost podjetja do okolja.na delo v Avstrijo, zato sem imel o Slovencih privatizacijami in podobnimi manipulacijamivtis, da so zelo odprti. Tu v Trbovljah in bliže pridobiti bogastvo, ljudje so zdaj nezaupljivi,Ljubljani pa sem se soočil z dejstvom, ki so jezni, nemotivirani … potrebno bo še nekaj Schmidt: Jaz lahko primerjam Slovenijo snam ga zaupali tudi zunanji partnerji, da se generacij, da se bodo stvari normalizirale. Kanado in po mojem mnenju sta si državi vSlovenija obnaša zelo nacionalno. Mislim, da Avstrija na primer je imela več časa za to mnogih pogledih podobni. Opažam pa nekajto izvira iz strahu pred izgubo nečesa … Edina in današnji Avstrijci niso več obremenjeni poglavitnih razlik med Slovenci in Kanadčani.pot je, da se Slovenci začnejo zavedati, da s preteklostjo, zamerami in podobnim. Predanost podjetju in skupnosti je v Slovenijiz uvozom kapitala, povečaš svojo kapitalsko Današnji Avstrijec razmišlja nekako takole: večja kot v Kanadi. V Kanadi prihajajo ljudjeosnovo, potem lahko ustvariš nova delovna želim delati, želim zaslužiti, želim uživati, iz različnih okolij, nagnjeni so k temu, da semesta, povpraševanje in zatem tudi ponudbo. imeti čudovito življenje, biti srečen in ne hitro selijo. Ljudje v Sloveniji dajo več naTa krog po mojem mnenju slovenska država želim, da me politiki pri tem kakorkoli motijo. tradicionalne vrednote in nadaljujejo uhojenerada preseka, ker je ne zanima vnos tujega In seveda, tudi Avstrijci se zavedajo svoje poti, medtem ko v Kanadi ljudje konstantnokapitala, torej niti investicije. To vodi do nacionalnosti in so nanjo ponosni. stremijo k spremembam in izboljšavam, inzmanjšanja povpraševanja in ponudbe. sicer na vseh področjih življenja. Kako pa bi slovenske družbe ocenili z vidika upoštevanja ekologije in okoljskih standardov? Haimo Primas se je pridružil Andrew Schmidt se je rodil Schmidt: Težko bi ocenil, v kolikšni meri ekipi trboveljske cementarne v Kanadi, kjer je diplomiral slovenska podjetja v celoti izpolnjujejo decembra 2010, funkcijo in pozneje dokončal tudi okoljske standarde. Vem pa, da je na tem finančnega direktorja pa doktorski študij inženirstva. V področju cementarna v Trbovljah med uradno prevzel 1. januarja Skupini Lafarge je začel delati najboljšimi in prepričan sem, da bi bila 2011. Po izobrazbi je takoj po končanem študiju in Slovenija kot država odlična na področju diplomirani ekonomist in svojo kariero gradil na različnih spoštovanja okoljske zakonodaje, če bi se prihaja iz avstrijskega kraja lokacijah Skupine. Služba tudi druga slovenska podjetja tako striktno Vogau v neposredni bližini v trboveljski cementarni, ki držala pravil. meje s Slovenijo. Preden je jo je zasedel 1. septembra Glede na to, da prihajam iz države, ki je prišel v Trbovlje je zadnji dve 2008, je bila zanj v okviru ponosna na svoje dosežke s področja leti delal v upravi Lafargeeve Lafarga sedma in prva, ki jo je varovanja okolja, verjamem, da je tako poslovne enote v Avstriji, kjer moral opravljati v angleškem imenovano zmanjševanje okoljskega odtisa se je ukvarjal z optimizacijo jeziku, čeprav v državi, v izjemno pomembno. V zvezi s tem menim, nabavnih in prodajnih kanalov kateri angleščina ni uradni da je trboveljska cementarna dosegla in ter optimizacijo strateških jezik. Sicer Andrew obvlada celo presegla vse standarde, potrebne za povezav kupcev s poudarkom angleški, nemški in francoski ravnovesje med industrijo in okoljem. na logističnih rešitvah. jezik. V letih, ki jih je preživel v Sloveniji, pa se je naučil tudi Bi si kdo od vaju upal napovedati usodo marsikatero slovensko besedo. gradbene panoge v Sloveniji? Schmidt: Prepričan sem, da bo slovensko gradbeništvo ponovno zaživelo in da se bodoSTRAN 8 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  9. 9. aktivnosti na tem področju občutno povečale, tržišče. To smo že uredili, ko smo povečalivendar bo do takrat še preteklo nekaj časa. število prodajnikov in jih poslali na teren prodajat. Ljudje morajo vedeti, na katerihPa usodo trboveljske cementarne, področjih so uspešni, in na katerih morajo Haimo Primas: Zame je biloupoštevajoč tudi njeno dolgoletno tradicijo? kot ekipa še napredovati. Osebno namreč obdobje, ki sem ga preživel v dolgoročnega tveganja za obstoj cementarne trboveljski cementarni, najboljPrimas: Cementarna ni toliko let obstala, v Trbovljah ne vidim, kratkoročnega in uspešna in zanimiva izkušnja vker bi bilo njeno vodstvo dobro ali slabo, srednjeročnega, žal, da. poslovnem življenju.temveč zaradi timskega dela, zaradi ljudi.Uprava je samo en del tima, ki mora na Ste uspeli v tem obdobju vašega službovanja vstvari gledati s širšega zornega kota, pripraviti Trbovljah spoznati tudi naše kraje, Slovenijo?polje in orodja, vire in določiti prioritete.Kot sem prej že omenil, gori v vseh kotih Primas: Moj prosti čas je bil zelo omejen. Schmidt: Srečen sem, da imam ob sebiin nekdo mora odločiti, na katero žarišče Soproga in hči živita v Avstriji, malo čez družino, svojo čudovito ženo Olivio in trise bomo osredotočili. Nisem prepričan, da mejo, kjer hči hodi v šolo, tam imamo tudi hčere Alexis, Kiero in Kaylo, stare 8, 12 inbo trboveljsko cementarno zaprl Lafarge, hišo z vrtom. Na začetku sem se dnevno 14 let. Moji družini je bilo v Evropi všeč inbolj me skrbi, da bi se tukajšnji ljudje kar vozil domov, ampak se je izkazalo za preveč jo kar žalostni zapuščamo. Moji starejšisprijaznili s tem. Trenutno se mi zdi ekipa naporno. Tu pa sem tako pozno odhajal hčeri Kiera in Kayla sta članici košarkarskepremalo motivirana. Ni dovolj stati in čakati, iz pisarne, da sem si v stanovanju želel le ekipe deklet, ki je pravkar osvojila avstrijskito traja že predolgo časa, treba je teči, to je počitka in se nisem pretirano vključeval v pokal, najmlajša hči Alexis pa je kapetankakot maraton, ves čas teči z enakomernimi dogajanje v Trbovljah. Ob večerih še televizije košarkarske skupine mlajših deklic. Mojamočmi, osredotočen na cilj. Nekdo iz včasih nisem prižigal. Ko sem našel čas, žena bo nadaljevala s svojo učiteljskomenedžmenta mora tem ljudem jasno in sem se rad priključil cementarniški ekipi kariero (na srednji šoli poučuje matematičneglasno povedati: dobri smo, imamo dobre pri košarki ali v telovadnici. Rad imam znanosti) v Jeddahu in imela obenemvire, kakovost, z reorganizacijo smo postali šport. Če bi ostal dlje časa, bi verjetno začel možnost dokončati svoj strokovni študij. Takozelo stroškovno učinkoviti. To pomeni, da kolesariti in planinariti. Ko sta me žena in hči se bomo vsi lažje prilagodili novim razmeram.smo zelo konkurenčni. Dobiti moramo nazaj obiskali, smo pa šli skupaj naokoli. Obiskali Moj nov izziv je mesto direktorja obrata vdovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki smo Ljubljano, Trojane, pokazal sem jima edini mednarodni cementarni v Savdskije za prihodnost bistveno. Potrebujemo tudi cementarno … Moram priznati, da sem bil Arabiji. Delal bom v državi s povsem drugačno na začetku prijetno presenečen, da je v tej kulturo. Gradbeni trg v tej državi je še vedno ozki trboveljski kotlini mesto, ki povsem v porastu, vsa načrtovana proizvodnja je tudiHaimo Primas: Ko se srečujem s funkcionira, med drugim nima prometnih prodana. Spet bom delal v okolju, ki ga skorajsvojimi kolegi s področja financ, zamaškov, ima pa dovolj možnosti za nakupe ne poznam. Pri tem mi bodo izkušnje, ki semmoram priznati, da se nikjer ne in druge aktivnosti, obenem ga obdajata jih pridobil v Trbovljah, gotovo v veliko pomoč.soočajo s podobno situacijo, zelenje in gozd.kot jo ima Lafarge v Sloveniji. Bi za konec še kaj dodala, morda sporočilaTudi iz Skupine v Parizu so nam Schmidt: Mene je Slovenija zelo prevzela. kolegom, sodelavcem?povedali, da je slovenska situacija V tej mali državi je mogoče početi tolikoposebna. Imate težave na trgu, različnih reči, da sem z lahkoto našel take, ki Primas: Čeprav sem se na začetku večkratv gospodarstvu, vlada ni preveč so me zanimale. Sploh je zanimivo, ker lahko vprašal, ali naj ostanem ali grem, mi ni žal,stabilna, veliko imate težav z toliko stvari počneš, ne da bi se ti bilo treba da sem vztrajal in s tukajšnjo ekipo dosegelinteresnimi skupinami, imate zelo daleč voziti. To je za nekoga, ki prihaja iz vse našteto. Morda bi ob tej priložnostiagresivne okoljevarstvene skupine, Kanade, izjemno. Če omenim samo nekatere spodbudil svoje tukajšnje kolege, da storijozaradi finančne nediscipline od točk, ki so me prevzele: Postojnska jama, nekaj podobnega, da zapustijo svojo dolino,imate likvidnostne težave, visoke blejsko jezero, stari celjski grad, obala v svoje področje in sprejmejo tudi kak novprodukcijske stroške, preveč Piranu, Ljubljana, Maribor, smučarski center izziv v tujini, da si pridobijo novih izkušenj.zaposlenih … Soočate se res z na Krvavcu … resnično je ogromno možnosti Poskušajte razumeti svoj položaj tako, da gaogromno izzivi. za preživljanje prostega časa in ogled za nekaj časa zamenjate, da nanj pogledate znamenitosti. Imel sem srečo, da sem si z drugega konca sveta. Da, to bi bilo moje lahko vse našteto ogledal in doživel, pogosto sporočilo. celo skupaj s svojo družino in tudi z razširjeno Andrew Schmidt: Čas, ki sem družino, ki sem jo povabil sem. Vesel sem za Schmidt: Odhajam z žalostnim srcem in ga preživel v Trbovljah, je bil te čudovite priložnosti, saj mi bodo lepote pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce. zame bogat tako v poslovnem vaše dežele vedno ostale v lepem spominu. Rad bi jih zapustil s spodbudno mislijo, da kot osebnem smislu. Nikoli ne Gotovo se še nameravam vrniti. Slovenija je ostanete pozitivno naravnani in vztrajate še bom pozabil tukajšnjih ljudi in čudovita država, ki ima majhne dele vsega. naprej za svoj obstoj, saj bo le tako tudi vaša vseh iskrenih prijateljstev, ki Ljubljana je eno mojih najljubših mest na prihodnost svetla.  sem jih sklenil tu. svetu, poleg San Francisca in Pariza. Za vas je verjetno spet drugače, ker odhajate na tako rekoč drugi konec sveta? 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 9
  10. 10. NAŠA VARNOST MESEC VARNOSTI Junij – naš mesec V juniju, našem mesecu varnosti, se zaposleni še bolj kot običajno posvetimo področju varnosti in zdravja pri delu. V tem obdobju se na številnih srečanjih spodbujamo in skupaj poudarjamo pomen varnosti ne le na delovnem mestu, Na enem od »varnostnih kotičkov oddelka« temveč tudi v vsakdanjem Dolžni smo spoštovati preventivne ukrepe in se ravnati po njih življenju. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da so ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu Vodilna tema v naših rokah, torej je zelo pomembno naše preventivno delovanje in poznavanje Petstopenjska metoda ocene preventivnih ukrepov. rizikov V skladu z letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi na področju varnosti in zdravja pri delu smo tako kot v vseh poslovnih enotah tudi v naši varnosti posvetili še dodatno pozornost. Letošnja vodilna tema je uporaba petstopenjske metode ocene rizikov. Letošnje aktivnosti v okviru petstopenjske metode ocenjevanja rizikov ►► Uporaba preproste metode petih korakov, ►► Izvedba aktivnosti in spodbujanju ki je identična metodi »STOP postopka«, varnosti vseh udeležencev v prometu, ta pa je v naših vsakdanjih aktivnostih že ki naj bi k sodelovanju privabila tudi v uporabi. Dodano je le področje novih občane. Akcijo bomo izvedli v sodelovanju idej, kar nas bo dodatno spodbudilo k z AMZS in televizijo ETV, ki bo izvedla inovativnosti na področju varnosti. poučno kontaktno oddajo o varni vožnji 5-stopenjska metoda v cestnem prometu. ocenjevanja rizikov vključuje: ►► V posameznih oddelkih se bodo izvajali tako imenovani »varnostni kotički ►► Glede na izraženo željo nekaterih naših oddelka«, na katerih se bodo zaposleni partnerjev in kupcev v Sloveniji in Hrvaški 1. Naloge (Tasks) s posameznih oddelkov pogovarjali na bomo pri njih izvedli svetovalne varnostne 2. Nevarnosti (Hazards) izbrane tematike s področja varnosti in preglede z namenom sistemskega zdravja pri delu in v vsakdanjem življenju. urejanja področja varnosti udeležencev 3. Ocenjevanje (Evaluation) v poslovni verigi.  4. Ukrepi (Measures) ►► Izvedba dodatnih usposabljanj s področja prve pomoči z uporabo avtomatskega 5. Ideje (Ideas). defibrilatorja za vse zainteresirane zaposlene in odgovorne vodje del.STRAN 10 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  11. 11. Avtomatski eksterni defibrilatorZ njim lahko rešujemo življenjaAvtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronskanaprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjoelektričnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem rešiživljenje.Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki- elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (prekokaterega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku)ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varnain enostavna, uporablja ga lahko prav vsak.Aparat sam po sebi seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošeldodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnimdihanjem. Pri oživljanju z uporabo aparata AED lahko naredimo tolikokot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešimo življenje.Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno10 minutah. Njegova možnost za preživetje je vsako minuto manjšaza 10 odstotkov, medtem ko možgani že po nekaj minutah začnonepopravljivo odmirati. Večina zastojev srca in posledične smrti sepripeti izven bolnišnic, doma ali na ulici, kjer so večkrat prisotni tudidrugi ljudje. Ti imajo zdaj – če je v bližini aparat AED – še toliko večjomožnost, da z njim rešijo življenje. Če se človeku zaustavi srce, selahko tako stanje večinoma pozdravi le s sunkom električnega toka. Zaparatom AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopkioživljanja že veliko prej, preden prispe do kraja reševalna ekipa, kiza to v povprečju potrebuje od 10 do 15 minut. Hitreje ko začnemooživljati, več možnosti za preživetje ostane človeku. • Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre v 10 minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej! • Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje! • Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela! Idealno je, da človeka prvič stresemo z električnim sunkom v 3 do 5 minut od trenutka, ko se je zgrudil. Reševalna ekipa običajno potrebuje od 10 do 15 minut, da prispe na mesto nesreče.Kako pomagamo človeku, ki se mu zaustavi srcePokličemo 112. Začnemo stiskati prsni koš (30) in dajemo umetnodihanje (2). Če je v bližini AED, stečemo ponj. Če nismo sami, pošljemoponj. Štejejo sekunde!Več na: http://www.aed-baza.si  Dodatno usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu Nudenje prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja je ključno za osebo, ki utrpi nenadno zaustavitev srca. Uporaba aparata ni zapletena. V naši delavnici z usposobljenim osebjem smo se v uporabi aparata preizkusili tudi v praksi. 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 11
  12. 12. NAŠE DELOOBISKALI SO NAS SLOVENSKI IN FRANCOSKI DIJAKIIndustrijska turistična pot po naši cementarni Francoski dijaki z učitelji so bili navdušeni.V zadnjih dneh maja staLafarge obiskali skupinisrednješolcev iz Slovenije inFrancije. V sredo, 30. maja,so prišli na ekskurzijo poindustrijski turistični poti dijaki1. letnika Srednje trgovskešole iz Ljubljane, v četrtek,31. maja, pa dijaki francosketehnične gimnazije, imenovaneLycée Jean-Baptiste Darnetiz kraja Saint Yrieix la Percheiz osrednje francoske regijeLimousin. Oboji so bili nadobiskom navdušeni. Svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okviru svojega štiridnevnega izleta po Sloveniji ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Sloveniji prvič, razen profesorice ekonomije in menedžmenta Marie-Hélene Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v času njenega vstopa v Evropsko unijo.  Marie-Hélene Laffont, Josette Meyzi, profesorica nekdanja profesorica Marie-Hélene Laffont je Slovenijo obiskala Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica Josette že drugič. »Prvič smo s kolegi ekonomisti Meyzi. »Vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je povedala in dodala, obiskali Bled, Kras in Obalo. Dežela, o kateri da jo je Slovenija navdušila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate so takrat vsi govorili, kako je odprta in morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo drugačna od drugih nekdanjih socialističnih prenočevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav tako na Bledu. Lepo je držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo tukaj.« ponovno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo pred izletom poslala na številna podjetja, odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z generalnim direktorjem Brunom Lafontom piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Timothé Calvet, Lafont izredno prijazen in nam je zaželel dijak prijetno potovanje. Sama sem ga vprašala, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali lepote naše dežele in povedal, da bomo v trboveljski cementarni proizvodni proces cementarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo zelo dobrodošli. Res, zelo prijazno so nas zanimata,« je povedal dijak Timothé Calvet, »tako da sem bil izjemno sprejeli, nam predstavili industrijsko pot navdušen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so in to celo v francoskem jeziku. Veste, o nam ga predstavili na industrijski turistični poti. V bistvu sem se prvič Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne govori, v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri koristilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« Timotheja je navdušila nas uspešno promovira. Vendar, zdaj bomo tudi naša država, še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo ogledali mi ambasadorji vaše države, saj smo polni pred prihodom v Trbovlje. čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.«STRAN 12 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  13. 13. Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v spremstvu učiteljic strokovnih predmetov Jasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je za industrijsko turistično pot izvedela na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar obstala sem pred panojem na razstavnem prostoru Lafargea, ki je opisoval industrijsko pot v cementarni, saj kaj takega nisem pričakovala,« je navdušeno povedala Mojca Majerle. »Potem smo se z gospodom Andrejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili za obisk in moram priznati, da sem zelo navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo poti.« Zaposleni v Lafargeu so dijakom predstavili proizvodni proces, niso pa zanemarili niti pomena varnosti in zaščite pri delu.  na eni od točk industrijske poti Dijaki so tudi v laboratoriju zbrano prisluhnili novim informacijam. Mojca Majerle, učiteljica strokovnih predmetov na Srednji trgovski šoli v Ljubljani »Industrijska turistična pot v cementarni je enkratna, slikovita, poučna in zanimiva. Po mojem mnenju bi si jo morale ogledati vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v Sloveniji pa sem si ogledala Luko Koper, ampak tam je zgodba drugačna, saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka z avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.« Črt Škerbec, Taulant Zidi, dijak dijak »Industrijska turistična »Zdi se mi prav, da pot je slikovita in smo se kot bodoči poučna. Všeč mi je trgovci seznanili bilo, da smo se hitro tudi s proizvajalcem premikali od točke gradbenega materiala. do točke in da so vse Vsak trgovec lažje zanimivo opremljene. ponudi izdelek, če Da so nas oblekli v pozna proizvajalca zaščitna oblačila, se mi in mu zaupa. Tudi zdi zelo odgovorno od zaščitna oprema je njih.« v redu, čeprav me je malo skrbelo, da mi bo čelada uničila pričesko (smeh).«Saška Štos, Maida Mekić, Nermindijakinja dijakinja Ramadanoski, dijak»Bilo je super. »Industrijska pot mi jePredstavili so nam, bila zelo všeč in vesela »Dan v cementarni jekako se izdela cement, sem, da sem spoznala bil super. Od vsegain povedali, da je pri tovarno, ki sem jo do mi je bila najbolj všečdelu zelo pomembna zdaj videvala le skozi kontrolna soba.«varnost, zato smo dobili okno vlaka, kadar semodsevni brezrokavnik in se peljala iz Ljubljanečelado.« proti Celju.« 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 13
  14. 14. NAŠE DELO V SLOGI JE MOČ Pri delih smo z veseljem sodelovali, pomagali pa so tudi delavci trboveljske komunalne službe in člani Hortikulturnega društva Trbovlje Za lepši izgled Urejanje vstopa v Trbovlje V zadnjih letih je območje ob vstopu v Trbovlje dodatnih predelov tega območja in s tem za že dodobra spremenilo svojo podobo. Ker gre prijaznejšo podobo našega mesta. za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša Ker gre za najprometnejši vstop podoba območja ob železniški postaji in tudi Tako smo ozelenili območje na levi strani v Trbovlje, je lepša podoba naprej pomembna tako za domačine, kot tudi ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad območja ob železniški postaji in za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni območjem železniške postaje v Trbovljah. tudi naprej pomembna tako za smo se zato tudi letos odločili, da bomo po Pri projektu za lepšo podobo Trbovelj je domačine, kot tudi za goste, ki naših najboljših močeh poskrbeli za ureditev sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala, prihajajo v Trbovlje. ki je ustrezno pripravila teren. V cementarni smo poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovrstne rastline, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev so strokovno izvedle članice in člani omenjenega društva. Skupnega dela z obojimi smo bili v cementarni veseli, veselimo pa se ga tudi v prihodnje, ko bomo nadaljevali s podobnimi aktivnostmi. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami načrtujemo v kratkem tudi zasaditev večjega števila betonskih korit, ki bodo polepšala podobo področja železniške postaje v Trbovljah, precej pa jih bo tudi v sami cementarni. Na tak način poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cementarne, ki cementarno napravljajo bistveno prijaznejšo okolju, vlagamo tudi v lepšo podobo Trbovelj.  PODOBA MESTA BO PRIJAZNEJŠA Za lepši izgled vstopa v Trbovlje skrbi 750 novo zasajenih grmovnic in obnovljena fasada zgradbe gasilskega društva cementarneSTRAN 14 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  15. 15. NAŠI LJUDJENaši jubilanti(od maja do junija)30 let dela: Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: Teja Zagorc POSVOJIMO DREVO Martin KoprivcJubilantoma iskreno čestitamo!  Nagrado prejmejo: 1. nagrada: Torbica, majica in kapa LafargeČestitke srečnemu očku Ines Humski, Podkum 72 a, Podkum2. marca 2012 je na svet privekala Stela. Čestitke očku 2. nagrada: Torbica LafargeAljažu Kuzmanovskemu. Vera Savšek, Sallaumines 5, Trbovlje stela kuzmanovski Olga Starina, Naselje A. Kaple 7 d, Hrastnik 3. nagrada: Kapa Lafarge Ivan Pikel, Zavine 8, Kisovec Franc Senekovič, Kremberk 4 a, Sv. Ana Štefka Holc, Javorje 20 a, Črna na Koroškem Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo! Novosti iz sindikata Reorganizacija v cementarni za odhajajoče zaposlene. Kljub temu, da da nikakor ni sprejemljivo zapreti rudnika, so vse odločitve o reorganizaciji načrtovali elektrarne, cementarne … Kje bodo ljudje Boleča odpuščanja v samem vrhu Lafargea, pa vseeno ne bo sploh delali, če vse to zapremo, je zdaj lahko na ulici srečevati bivših sodelavcev, ki tipično razmišljanje zasavskih ljudi, zdaj zaposlenih nas bodo verjetno gledali postrani, pa čeprav ko gre vse k vragu, ne morejo razumeti, nimamo slabe vesti in nismo mi pripravljali kako je to mogoče. Mnogi ljudje so se kar V preteklih mesecih smo imeli člani spiska, kdo ostane in kdo bo izgubil delo v naenkrat prelevili v pohlevne zagovornike Izvršnega odbora Sindikata kar nekaj cementarni. cementarne, saj si verjetno niso mislili, da sestankov v zvezi z reorganizacijo v naši lahko s svojimi neutemeljenimi opazkami družbi. Zaposleni, ki so na spisku presežnih za vogalom pripomorejo k nastali situaciji, delavcev, so na Sindikat naslovili nešteto Vtisi z zasavskih ulic ki smo ji priča v cementarni. vprašanj, na katera smo morali odgovoriti, jim pomagati na vse možne načine in jim Kje bomo sploh še posredovati informacije o njihovi nadaljnji Pozdravi usodi. Člani Izvršnega odbora smo se delali? soočali s situacijo, ki jo naši predhodniki Našim zvestim niso poznali, saj do danes nismo odpirali Preseneča pa nas naključno srečanje z znanci poglavja odpuščanja delavcev. In vendar in prijatelji na ulici, saj so kar naenkrat vsi bralcem se je zgodilo. Žal se tega ni dalo preprečiti, spremenili svoje mišljenje in mnenja o naši lahko smo samo »lepili obliže na rane«, tovarni. Ko smo preživljali najhujše trenutke, Kot je že v navadi, v naši rubriki namenjamo prizadejane našim sodelavcem, ki so ko smo obratovali in se potihoma bali, da nam lepe pozdrave vsem našim upokojencem morali zapustiti cementarno. Nekateri bo odvzeto dovoljenje za sosežig alternativnih ter seveda vsem, ki so, žal, morali zapustiti med njimi so pustili v tovarni več kot goriv, ko so nas mediji napadali z vseh naše vrste. Želimo vam veliko prijetnih in 30 let svojega življenja, zato je zgodba strani, takrat so tudi naši znanci, prijatelji in toplih dni v prihajajočem poletju.  o odpuščanju še bolj žalostna. Člani sorodniki povzdigovali glas proti nam, saj so Izvršnega odbora in večina zaposlenih nas primerjali z najhujšimi onesnaževalci, Etbin Marin smo zelo užaloščeni, da je moralo priti morilci in celo razbijali šipe na naših objektih. do takšnih odločitev, čutimo se delno Zdaj je srečanje povsem drugačno, saj ljudje odgovorne, vsak pri sebi razmišljamo, ali sploh ne morejo verjeti, da bo cementarna smo se dovolj potrudili na pogajanjih z odpuščala, nič več nas ne obtožujejo, da vodstvom, ali smo res storili vse najboljše smo tako hudi onesnaževalci, pravijo celo, 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 15
  16. 16. NAŠI LJUDJEObčni zborDruštvo upokojencev cementarne TrbovljeV četrtek, 10. maja 2012, se je v prostorihDruštva upokojencev Trbovlje zgodil prvi redniletni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo65 članov.Po izvolitvi organov zbora in poročiluverifikacijske komisije smo najprej pregledalisklepe ustanovnega občnega zbora inugotovili, da smo izpolnili vse zadane naloge.Po poročilu predsednika in blagajnika smo pokrajši razpravi ugotovili, da smo v preteklemletu dobro poslovali in smo točke z večinopotrdili.Pri točki sklepi in pobude smo sprejeli Prvi redni občni zborpar sklepov, ki naj bi izboljšali delovanje Udeležilo se ga je 65 članovdruštva. Sklenili smo, da po svojih močehpripomoremo pri promociji naše bivše Prvi izlet članov društvatovarne, in obsodili gonjo in širjenju neresnic,ki se pojavljajo v medijih in javnosti. Z avtobusom na PrimorskoObčni zbor so pozdravili tudi prisotnipredstavniki družbe Lafarge. V torek, 5. junija, se nas je 49 članov Društva upokojencev cementarne Trbovlje z avtobusom podalo na Primorsko. Že ob vstopuPod točko razno smo se dogovorili, da na avtobus je bilo čutiti prijetno, sproščeno vzdušje med bivšimiorganiziramo izlet, ki ga bo pripravilo vodstvo sodelavci.društva.  Podali smo se v Strunjan, kjer so nas v Kar prekmalu smo se odpravili proti domu, recepciji hotela Svoboda prijazno sprejeli. prijetno utrujeni, vendar z veliko željo, da se Ne prezrite Tam so nekateri odšli na kopanje v hotelski naša druženja ne prekinejo, kajti med sebi bazen, drugi pa z vodičko do Belega križa in enakimi spoznavamo vrednote življenja. Vsak prvi četrtek v mesecu vse do solin. Pot smo prilagodili zmogljivosti udeležencev. Po vrnitvi smo se, že malo lačni, Lepa hvala vsem, ki so se spomnili na nas Dopoldne - rekreacijski pohod ali krepko podprli v hotelski restavraciji. Po in nas zopet združili. Hvala organizatorjem druženje na Pleskem. kosilu smo odšli na krajši sprehod do morja, za prijeten izlet, mi pa obljubljamo, da bomo nekateri so si v njem celo namočili noge, pri društvenih dejavnostih sodelovali v okviru Vsak drugi četrtek v mesecu drugi pa smo se malo posončili. Ob 16. uri naših zmožnosti.  smo pot nadaljevali v Marezige, kjer smo v Od 10. do 11. ure - odprta dežurna prijetni oštariji Karjola degustirali domači pisarna v prostorih bazena - vašhave. sir, pršut in refošk, za posladek pa še sladki skupinska muškat. S prijetnega izleta na Primorsko nam bo ostal lep spominSTRAN 16 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  17. 17. NAŠE POVEZAVE Domači tekmovalci, ki so dosegli uvrstitve na stopničke in med osmerico najboljših DEKLETA Klara Volaj: 2. mesto na 200 m mešano in 800 m prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in v finalu memorialne discipline na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prosto Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter 200 m delfin Karin Stražar: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m inŽupan Vili Treven ob otvoritvi pokala Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič z 50 m delfinUpamo na uresničitev njegovih besed, da se županom Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m prsno, 4.stvari za trboveljski plavalni klub premikajo na Slavili so zmago v disciplini 1500 m prosto v mesto na 50 m prosto, 5. mesto v kategorijibolje. svojih kategorijah. memorialne discipline na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m prsno43. LUČKIN POKAL Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtnoTudi naši plavalci so se odlično Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m mešano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100 m delfinodrezali Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in 200 m delfin ter na 800 m prosto Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mestoPlavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni izneveril tradiciji in je na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m prostokljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m mešano, 7.namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral mesto na 200 m prsnoplavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v Tia Tara Zupančič (najmlajša v konkurenci izprihodnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta na 200 prostorezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo napripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini. FANTJETekmovanje so s svojo udeležbo popestrili Trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj Zmage v disciplini 1500 prosto so, seveda v svojihtudi nekdanji odlični plavalci našega vrhunskih plavalcev. Brez primernih pogojev kategorijah, dosegli:kluba, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič in bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjašetrboveljski župan Vili Treven, ki je tekmo tudi Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič in se tudi v naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke:uradno odprl. vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in samo upati je, da se bodo njegove besede Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200 m prsno,V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter tudi uresničile. 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 mplavalcev iz Siska in prijateljskega kluba iz prsno in 100 m prosto v finalu memoriala, 8.Milana, sta postala najboljša posameznika Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri mesto na 50 m prostoPia Hočevar Mucič iz ljubljanske Ribe ter najmlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrbtno, 5. mestoEmil Tahirovič iz Kranja. Oba sta v seštevku Doma starejših občanov Franca Salamona. na 50 m prosto, 6. mesto na 50 m prsno, delfin in 100 m prostotreh rezultatov dosegla najvišje število točk Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto nana Fina lestvicah in najboljši posamični izid prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam. 50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin,na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni 8. mesto na 100 m prostodisciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša Ob resnično vrhunski organizaciji tega Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m prosto, 3. mestoAnamari Košak in Luka Dover. tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200 prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100V svetli luči so se pokazali tudi mladi plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij, m prsno, 6. mesto na 100 m prostotrboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah ko bodo na programu vsa državna prvenstva. Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m mešano, 6. mesto na 50 m prsnoosvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m delfin, 8.najboljše na tem tekmovanju. treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi mesto na 50 m delfin in naporni sezoni še kako potrebujejo.  Andraž Kovačič se je v različnih kategorijah uvrstilKljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski do dvajsetega mesta.bazen so mladi trboveljski plavalci dokazali, Darko Raušlda se ne dajo in da kljub težkim časom v 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 17
  18. 18. NAŠE POVEZAVE JERNEJ d.o.o. Družbenik skupine TOPDOM V začetku leta 2012 se je odprl nov trgovinski blaga ter razširiti krog kupcev v okolici Litije, center Jernej d.o.o. na Ljubljanski cesti 15 Šmartnega in celotnega Zasavja. Z dodatnim v Litiji. Podjetje je do leta 2012 delovalo v izobraževanjem trgovcev želijo povečati Šmartnem pri Litiji. Že več kot 19 let se zadovoljstvo kupcev, priskrbeti ustrezne ukvarja s prodajo gradbenega materiala, izdelke v zadovoljivi izbiri in po dostopnih instalacij, barv in železnine. Nova trgovina cenah ter se odlikovati po hitri dostavi. je prvi objekt ob cesti, ki pelje iz Ljubljane v Litijo. Ima 1850 m2 tlorisne površine in V centru Jernej ves čas povečujejo ponudbo trenutno zaposluje 12 oseb. Pred šestimi tako na prodajnih policah kakor v razstavnem leti je podjetje postalo družbenik skupine salonu keramike, sanitarne opreme, fasad, Topdom, tako da sedaj nastopa na trgu s stavbnega pohištva, streh in talnih oblog. skupnimi marketinškimi akcijami. Tako je član skupine trgovcev, ki so eni vodilnih na Njihova dodatna ponudba zajema: izposojo področju gradbenega materiala, kritin, fasad avtodomov, udarnih kladiv, brusilk flex-žirafe. in izolacij.  Prodajni program centra Jernej obsega gradbeni material, strehe, fasade in omete,za veliko in pestro izbiro toplotne izolacije, suho gradnjo, barve, lake DODATN E INFO RMAC I JEProdajalna gradbenega materiala, instalacij, barv in premaze, hišno kanalizacijo, keramičnein železnine Jernej d.o.o. ploščice, sanitarno keramiko, talne obloge, Ljubljanska cesta 15 orodje in pribor, delovno zaščito, železnino, 1270 Litija električno instalacijo, vodovodno instalacijo, Tel.: 01/ 8987 472 toplovodno instalacijo, vrt in okolico. Fax: 01/ 8987 181 Mobi: 051/ 628 246 S selitvijo na novo in večjo lokacijo je njihova jernej.konjar@siol.net želja povečati izbiro in kvaliteto ponujenega www.jernej.sitrgovski center jernejObjekt stoji na vhodu v Litijo iz smeri LjubljanaSTRAN 18 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012

×