Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje                                                                                  ...
VSEBINA                                                                                    10 Naše delo                   ...
135 LET                                                                                        Vrednih zaupanja.    Da, to...
NOVICEOKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJEodločitev ministrstva za okolje bo pomembnovplivala na prihodnost trboveljske cementarneNa...
PREDSTAVITVENA ZLOžENKA                    otvoritev industrijske poti po                    cementarni                   ...
INTERVJUOB 135-LETNICI CEMENTARNEjanez malovrh, dolgoletni direktorCementarna se je skozi leta spreminjala.               ...
tega skoraj milijonskega mesta in s tem             in steklarne. Tako da z njimi nismo imeli                     Lafarge ...
NAŠA VARNOSTIZBOLJŠAVE NA PODROČJU VARNOSTIvečjezična varnostna opozorilaV zadnjem času smo bili deležni kar nekaj       i...
NAŠE DELOELEKTROFILTER HLADILCAPosodobitev z zamenjavo elektrodV začetku 90. let smo se zaradi težav s            investic...
NAŠE DELO                                                       OTVORILI INDUSTRIJSKO POT                                 ...
SEDEM TOČK POTI                                      PRVA SKUPINA OBISKOVALCEVVsaka prikazuje del proizvodnega procesa.   ...
NAŠE DELOZNANJE IN IZKUŠNJE                                 KAMNOLOM PLESKOkonferenca o                                   ...
V projektu so predstavljene tri zaenkratsamo idejne rešitve ureditve prostora.                                            ...
NAŠE DELONADALJUJEMO Z UREJANJEM PODROČJA                                           NOVOSTI IZ SINDIKATACEMENTARNEobnova f...
NAŠI LJUDJEBEGUNJŠČICA                                                                                         Naši jubila...
NAŠI LJUDJESINDIKALNI IZLETPodali smo se na notranjsko                                                                    ...
NAŠE POVEZAVE                                                    MADžARSKA                                                ...
NAŠE POVEZAVE                                                NAŠ POSLOVNI PARTNER                                         ...
LC TIM jesen 2011
LC TIM jesen 2011
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

LC TIM jesen 2011

1,122 views

Published on

Interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,122
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
20
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

LC TIM jesen 2011

  1. 1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje 03 LC Tim INTERNO GLASILO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. jESEN 2 011 okoljevarstveno dovoljenje V pričakovanju državne odločitve kamnolom Plesko Idejna zasnova rehabilitacije Posodobitev elektrofiltra Za še nižje vplive na okolje Cementarna in okoljeISSN 1854-2816 otVorIlI IndustrIjsko pot
  2. 2. VSEBINA 10 Naše delo Z otvoritvijo industrijske poti smo proslavili 135-letnico cementarne 04 novice V pričakovanju državne odločitve Industrijska turistična pot 06 intervju Rehabilitacija kamnoloma Janez Malovrh, Plesko dolgoletni direktor cementarne v pokoju 14 Naši ljudje Anketa Sindikalni izlet na Notranjsko in planinski izlet v BegunjščicoLC Timinterno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. 17 naše povezave Nova cementarna 08 naša varnostletnik: 2011, številka 3 KyràlyegyhàzaIzdajatelj:Lafarge Cement, d.o.o.Kolodvorska 5, Trbovlje Leto dni brez nezgode Poslovni partner:telefon: 03 56 52 325e-pošta: info@lafarge.si Skupina TopdomOdgovorni urednik: Obnova železniškegaAndrej SopotnikUredniški odbor: odpremnega mestaIva Dominkovič, Desanka Petrič, ŠpelaMalovrh, Gregor Uranič, Petra KajičFoto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o.Glasilo izhaja četrtletnoNaklada: 1150 izvodov/ ISSN 1854-2816 /Časopis je natisnjen na 100-odstotnemrecikliranem papirju.Vse pravice pridržane. Noben del terevije ne sme biti reproduciran, shranjenali prepisan v katerikoli obliki oziromana katerikoli način, bodisi elektronsko,mehansko, s fotokopiranjem, snemanjemali kako drugače, brez predhodnega pisnegadovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  3. 3. 135 LET Vrednih zaupanja. Da, to so moja letaD ame, boste rekli, se ne sprašuje po letih, kaj šele, da svojo starost kar sama razglaša. Jaz jo, veste, z veseljem. Svojih bogatih 135 let ne želim skrivati. Saj se mi – podobno kot v tistem oglasnem sporočilu – pogosto zgodi, da me kdo ustavi in vpraša po letih, jaz pa zardim in potrdim: Da, to so moja leta. A nimam gub, da bi jih dokazala. Gube so v cementarni tiste črne, prašne reči, ki tovarno umažejo in ljudem lahko škodujejo. In teh, vidite, je pri meni z vsakim desetletjem manj. Kako se potemtakem ne bi ponosno postavljala pred vami in vam hitela na vse pretege zatrjevati, da so sodobna tehnologija, ekološka osveščenost in nenazadnje ljudje, ki želijo delati in me ozaljšati, nekaj najlepšega, kar se mi je v teh dolgih letih zgodilo. Ob tem ne bi rada zanemarila spominov na svojo mladost. V sklopu danih razmer mi je bilo tudi takrat lepo. V spominu mi je ostala predvsem delovna vnema tistih, ki so me daljnega leta 1876 zgradili, pa tistih, ki so skozi desetletja prihajali na »šiht« podnevi in ponoči, da sem lahko nemoteno proizvajala cement, to dragoceno sivo srebro, iz katerega je zgrajen moderni svet. Tudi v tistih letih so me posodabljali in širili, a večidel zaradi povečevanja mojih moči. Takrat se niso toliko obremenjevali z mojo podobo, res pa je, da tudi moda takrat tega ni narekovala. Danes – vidite – pa so se časi spremenili. Pomembno je, kako izgledaš in še pomembneje je, kako tvoj izgled vpliva na druge. V zadnjih letih se je zgodilo še nekaj zelo zanimivega - ljudje so se ustavili in rekli: »Dovolj«. Svet je poln odpadkov, ki jih nihče več noče, a obenem ne ve, kam z njimi. Predstavljajte si, da se na tone gum in plastične embalaže, znajde pred našimi domačimi vrati … Kaj lahko storimo z njimi? Jih zakopljemo pod zemljo? Znanstveniki so staknili glave in ugotovili, da je za ljudi in naravo še najbolj koristno, če te odpadke koristno uporabimo kot energijo. Zakaj bi odpadne gume, olja in plastiko odlagali v naravo ali kurili na domačih njivah, kresovih ali pečeh, ko pa so sežigalnice in cementarniške peči za to veliko bolj primerne, saj v njih dosežemo veliko večje temperature. Goriva, pridelana iz omenjenih materialov, so odlično nadomestilo fosilnim, ki jih je na našem planetu vse manj. Zamislite si moj ponos in veselje, da sem po 135 letih ne le lepa, sodobna in čista, temveč tudi pomembna pri tako velikih rečeh, kot so svetovna okoljska vprašanja. Ponosna sem tudi na številne uspehe mladih zasavskih športnikov, umetniških duš in razvoj širšega zasavskega okolja. Takih dogodkov sem iskreno vesela, a obenem sem, to moram dodati, tudi malo zaskrbljena. Nekateri namreč moje vloge ne razumejo na tak način. Pa ne bom obupala. Toliko vsega sem že videla, toliko vsega doživela, da še vedno verjamem, da bo zmagala razsodnost in daljnovidnost tistih, ki se bodo znali povzpeti nad domače razprtije in dokazati vsem, da sem vredna njihovega zaupanja. Hvala, ker mi dokazujete, da vašega sem.  Vaša cementarna 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 3
  4. 4. NOVICEOKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJEodločitev ministrstva za okolje bo pomembnovplivala na prihodnost trboveljske cementarneNa srečanju z mediji 11. oktobra smo Pojasnili smo argumente, ki dokazujejo, da pripravljena v sodnem procesu, ki ga vodijopredstavniki družbe Lafarge Cement smo imeli v času uvedbe IPPC direktive (28. posamezni kmetje iz Zasavja proti štirimpredstavili ekonomske razmere v cementni 9. 2004) veljavno dovoljenje za sosežig več onesnaževalcem v Zasavju. Ta so prikazalaindustriji, svoje argumente na zadnji vrst odpadkov, v katerem niso bili postavljeni vpliv vsakega posameznega onesnaževalcaobravnavi na ministrstvu za okolje 3. oktobra, nobeni dodatni pogoji za začetek uporabe na onesnaženost zraka v Zasavju, pri čemertrenutno stanje obratovanja tovarne in odpadkov. Predložili smo tudi dokaze, da je prispevek cementarne k onesnaženostiključne rezultate emisijskega monitoringa. smo v obdobju 2004−2007 pridobili vsa zraka v Zasavju skromnih 2,1 % oz. 2,67 %. potrebna pravnomočna gradbena dovoljenja,Direktor družbe Janusz Miluch je uvodoma in podali utemeljitve, da je bila naprava Na srečanju z mediji je Martin Koprivc,pojasnil, da cementarna Trbovlje trenutno sposobna za sosežig odpadkov. Kot dokaz, koordinator za ekologijo ter varnost in zdravjeobratuje na podlagi mnenja okoljskega da je naprava obstoječa, smo predložili pri delu, predstavil tudi rezultate trajnegainšpektorja, ki pravi, da sme do polnomočnosti zapisnik poskusnega sosežiga iz leta 1990, emisijskega monitoringa v času obratovanja zodločbe glede okoljevarstvenega dovoljenja ki je potekal pod nadzorom republiškega alternativnimi gorivi in brez v obdobju januar-proizvajati cement brez uporabe alternativnih sanitarnega inšpektorata. Pri presoji, ali je maj 2011. Rezultati so pokazali, da ni prišlogoriv. Predstavil je tudi trenutne ekonomske bila naprava v tistem trenutku obstoječa do povečanja emisij onesnažil v času uporabeokoliščine poslovanja družbe. Med ključnimi ali nova, se namreč upoštevata dve merili: alternativnih goriv v primerjavi z obdobji,poslovnimi kazalniki je izpostavil, da se je delovanje naprave na dan uvedbe direktive ko alternativnih goriv nismo uporabljali. Tood leta 2008 do danes poraba cementa v in gradbeno dovoljenje. Če je izpolnjeno eno pomeni, da sosežig alternativnih goriv neSloveniji prepolovila, obseg proizvodnje v izmed obeh meril, se šteje, da je naprava povzroča dodatnega onesnaženja zraka. trboveljski cementarni pa je trenutno 30 do 40 obstoječa. V primeru cementarne Trbovlje% nižji kot v preteklosti. Prav tako dvoštevilčni sta bila izpolnjena oba pogoja: naprava jeupad porabe cementa beležijo na drugih trgih takrat že obratovala in imela pridobljenov Srednji Evropi. Direktor je posebej izpostavil veljavno gradbeno dovoljenje. V zvezi s tretjonegativni vpliv uvoženega cementa, ki na temo na obravnavi, študijo vplivov na okolje,trgu predstavlja že do 30 % celotne ponudbe je naša družba predložila podatke merjenja izin je cenejši od domačega cementa, saj je obdobja januar 2009 - marec 2011. V vsemvečinoma uvožen iz Turčije, kjer ne velja tem času je sistem trajnega monitoringastroga evropska okoljska zakonodaja. Zaradi pokazal ustreznost, torej obratovanjeoteženega ekonomskega položaja celotne cementarne pod zahtevanimi zakonskimipanoge korporacija Lafarge optimizira svoje omejitvami za emisije. Hkrati so rezultatiproizvodne kapacitete na evropski ravni. skladni s strokovno oceno o vrsti in količiniPrihodnost cementarne v Trbovljah je tako odpadkov, uporabljenih kot gorivo, ki ga je ZZVpomembno odvisna od končne odločitve Maribor pripravil leta 2007. Ta pravi, da zaradiministrstva za okolje glede okoljevarstvenega uvedbe sosežiga odpadkov zaradi sosežigadovoljenja. Z uporabo alternativnih goriv bi plastike, odpadnih olj in izrabljenih gum neponovno postala stroškovno učinkovita, kar bo drugačnih ali večjih izpustov v okolje, kotlahko bistveno vpliva na prihodnost tovarne se pojavljajo v postopku proizvodnje klinkerjas 135-letno tradicijo proizvodnje cementa. in cementa s klasičnimi gorivi.Na obravnavi 3. oktobra smo ministrstvu Kot dodatni dokaz je naša družba predložila TABELAza okolje predstavili argumente proti rezultate treh sodnih izvedenskih mnenj Povprečna vrednost trajno merjenih parametrov v letu 2011 z ločenimiobravnavanju cementarne kot nove naprave. (iz let 2000, 2001 in 2007), ki so bila vrednostmi za obdobje nadomeščanja dela fosilnih goriv z alternativnimi (AG) ter obdobji uporabe zgolj fosilnih goriv. SO2 NOx TOC Prah HCl HF Obdobje (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) 2011 (februar + marec), uporaba AG 0 279 79 9 0,1 0 Zakonska dovoljena vrednost 2011 z AG 34 546 137 27 7 1 2011 (maj + junij), brez uporabe AG 0,585 313,5 81 8 0,1 0 Zakonska dovoljena vrednost 2011 brez AG 32 501 126 26 6 1STRAN 4 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  5. 5. PREDSTAVITVENA ZLOžENKA otvoritev industrijske poti po cementarni Industrijski turizem vključuje obiske povezana z onesnaževanjem, hrupom, vročino, delom in sivino, na delujočih podjetij in industrijske dediščine. drugi strani pa naj bi turizem predstavljal neokrnjeno naravo, mir, Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, prosti čas ter prostor za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obiskovalci proizvodne procese in zgodovinska ozadja radi zahajajo v mesta, v njih pa ne iščejo miru in počitka: ravno podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred nasprotno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In ogled industrijskega 100 leti z ogledi pridelovanja vin in čokolade obrata lahko takšne kraje naredi še bolj zanimive. v Franciji ter pridelave sira na Nizozemskem. V Trbovljah je industrijska pot naletela na izredno pozitiven odziv. Danes ponuja industrijski turizem priložnost Občina Trbovlje in nekatere druge ustanove se zavedajo, da lahko za posamezna podjetja in tudi mesta. Posebej tudi zaradi tovrstnih projektov v Trbovlje zaide marsikateri dodatni je zanimiv za področja s številno industrijo, obiskovalec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo dva. V cementarni kakršno je tudi zasavsko območje, saj lahko smo jih zgolj v zadnjih treh letih našteli preko tri tisoč. Nekaj utrinkov pripomore k razširjenju turistične ponudbe ter iz otvoritve industrijske poti objavljamo v nadaljevanju, hkrati pa poskrbi za neposredna in posredna delovna prilagamo zloženko o industrijski poti. mesta. Prijeten ogled ter vljudno vabljeni v trboveljsko cementarno!  Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje zgolj z namenom izrabe časa, se nenehno zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo nekaj zanimivega, izvedeti nekaj novega. Za to se zdi Zasavje idealno mesto. Ob omogočenem7 p o d ro b n e m sp o z n ava nj u p o s to p ka pridobivanja cementa, ki ga predstavljamo v tej številki revije, lahko v Zasavje goste privabitočk predstavitev dela v termoelektrarni, steklarni, rudniku, apnenicah in tako naprej. Našteto predstavlja simbolno industrijo tega področja,za ki bi jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične namene.obiskovalce Pa vendar obstajajo objektivni razlogi, zakaj na tem področju v Zasavju še ni bistvenihpreko rezultatov. Sredstva za opremo industrijskih3.000 poti in njihovo vodenje predstavljajo strošek za podjetja. Sredstva regijske razvojne agencije naj bi bila za tovrstne projekte sicer na voljo,obiskovalcev a vsaj naše izkušnje kažejo nasprotno. Kje torej iskati interes za organizacijo obiskov vv cementarni tistih podjetjih, ki s svojimi izdelki niso vezana na končnega uporabnika in si tako s tovrstnov zadnjih dejavnostjo ne morejo obetati dodatnih prihodkov (kot ga lahko npr. tovarna čokolade,3 letih parfumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem prihodke)? V primeru cementarne je bil razlog za omogočanje vodenih ogledov300 razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga ima trboveljska cementarna, je predstavljalobiskovalcev izredno velik razlog za vzpostavitev industrijske poti. Z organiziranimi obiskiv prvih dveh cementarne želimo pokazati, da s tovarno nidneh po otvoritvi prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi in da razpolaga z moderno tehnologijo.poti Povezava med turizmom in industrijo je nova PRILOGA LC TIMA stvar. V preteklosti je bila industrija običajno Zloženka Industrijska pot po trboveljski cementarni. 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 5
  6. 6. INTERVJUOB 135-LETNICI CEMENTARNEjanez malovrh, dolgoletni direktorCementarna se je skozi leta spreminjala. zalivanje, naslednji dan pa vode. Kot direktorKako se vi spominjate svojih začetkov? Dolgoletni direktor trboveljske sem si pa kar veliko privoščil. Spomnim se, cementarne Janez Malovrh se kako smo enkrat potrebovali nek del za peč,Kot študent kemijske tehnologije sem delal kljub upokojitvi še vedno rad ki se je ustavila. Dokumentov za carinjenje padiplomsko nalogo s področja cementa, in nismo uspeli urediti. Poklical sem v Avstrijo, oglasi v cementarni in spremljasicer o dodajanju fosforne sadre surovini na mejo so mi pripeljali ležaj, jaz pa sem sedelpri proizvodnji portlandskega cementa. dogajanje v njej. Ob 135-letnici v avto in šel ponj. Na meji sem šefu carineLeta 1967 sem diplomiral, leto pozneje po smo se z njim pogovorili tudi za povedal, da bom nelegalno uvozil zadevo.odsluženem vojaškem roku pa sem se v naš časopis, saj nas zanima, Rekel sem mu: Cementarna stoji in zaradicementarni tudi zaposlil. Kot absolvent sem kako je v njegovem obdobju tega stoji tudi vsa gradbena industrija, ki jobil namreč štipendist cementarne. cementarna obratovala in se pokrivamo. Če želite, me kaznujte, ampak to soočala s panožnimi in okoljskimi potrebujemo. Pa je sedel k meni v avto in svaNiste takoj postali direktor? izzivi ter kako na to dogajanje se skupaj zapeljala čez mejo.Ko sem prišel v tovarno, je bil direktor Ivo gleda danes. Cement se je v preteklosti prodajal za med?Pinterič. Za njim sta prišla še Franci Štojs inTomo Kus. Sam sem se zaposlil kot tehnolog. Nogometnemu ravno ne, moštvo pa V bistvu ga je primanjkovalo, saj je bila gradnjaPo letu ali dveh sem postal šef proizvodnje smo sigurno bili. Kolektiv je bil izredno zelo intenzivna. V tistih časih je v Slovenijiklinkerja, cementa ter odpreme. Ves čas kompakten. V glavnem smo zaposlovali ljudi porasla poraba cementa na prebivalcasem tesno sodeloval s tehničnim direktorjem s Kumljanskega, Trbovelj, nekaj malega je do 700 kilogramov letno. Tak porast soAlfredom Petričem, ki se je v tovarni zaposlil bilo Hrastničanov in Zagorjanov. Imeli smo dosegli samo še Švicarji, ko so gradiliže tik pred drugo svetovno vojno in je bil razvoj tudi nekaj Bosancev, ki so bili izredno delovni alpske avtoceste in nihče drug na svetu.cementarne po vojni v glavnem njegovo delo. in pripadni. V takšnem kolektivu so bili tudi Pri Američanih, na primer, kjer prevladujePetrič je bil velik strokovnjak. Bil pa je tudi rezultati dobri. Če se je kaj zavozlalo, se je montažna gradnja, znaša poraba cementavelik ljubitelj nogometa. Po tej plati smo poleg angažirala vsa ekipa. Tudi sam sem poprijel na prebivalca do 200 kilogramov. V časuplavanja v Trbovljah podpirali tudi nogomet. za lopato, če je bilo treba. bivše Jugoslavije je ta poraba na prebivalcaČe povem na pol v šali: Vsak, ki je bil dober znašala tudi 350 kg. Mi smo oskrbovali trgnogometaš, je dobil službo v cementarni. Verjetno imate zgodb in pripetljajev kar vzhodno od Celja, proti Avstriji in Madžarski. nekaj? Ko so sredi osemdesetih let prejšnjegaPotem je bila cementarna podobna stoletja zaprli cementarno v Podsusedu (prinogometnemu moštvu? Marsikaj se je dogajalo. To so bili taki časi, Zagrebu), smo postali najbližja cementarna da je danes na primer zmanjkalo veder zaSTRAN 6 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  7. 7. tega skoraj milijonskega mesta in s tem in steklarne. Tako da z njimi nismo imeli Lafarge svoje zaposlene napridobili pomeben trg. prevelikih težav. Poleg tega jim je cementarna srednjih in vodilnih položajih pomagala tudi z gradnjo vodovoda na Zeleni pošilja na izmenjave, v drugaKaj pa konkurenca v Sloveniji? travi, urejali smo jim ceste in podobno. kulturna okolja, kjer z izmenjavoLjubljano smo pustili pri miru, tam so bili Pa danes? izkušenj družbi doprinašajoglavni Anhovčani. So pa oni včasih pripeljali izboljšave. Na ta način skupinasvoj cement v Prekmurje po takih cenah, da Danes je trboveljska cementarna v vseh uspeva povečevati svoj prihodeksmo se včasih kar pošteno udarili na trgu. pogledih ena najbolje urejenih v Evropi. za 0,1 do 0,2 odstotka na letniPri njih se je, kot se spomnim, v tistem času Obratuje v skladu z vsemi predpisanimi ravni.zamenjalo kar nekaj prodajnikov, kar se je standardi, ima odžveplevalno napravo,poznalo pri njihovi prodajni politiki, mi pa njeni izpusti so v skladu z dovoljenimi. Nesmo imeli vodjo prodaje, ki so ga kupci dobro poznam večinskega mnenja Trboveljčanov, onemogočijo obratovanje peči. Če želiš kotpoznali. Bil je dosleden in je vse kupce enako ampak sam sem skoraj prepričan, da jih sekundarno gorivo uporabljati kloriraneobravnaval, kar se je ob raznih težavah, ki večina želi imeti cementarno tudi naprej. zadeve, moraš imeti izločevalnik klora. Sesmo jih imeli, obrestovalo. Nanjo so vezana delovna mesta, dobavitelji, pravi, nekje moraš klor ohladiti, ga ujeti in ga nenazadnje je pomembno, da ohranjamo potem deponirati.Tako intenzivne gradnje v bodoče ni več svojo industrijo v občini in državi. Sam sem veliko hodil po svetu in si ogledovalpričakovati. sežigalnice in cementarne. Povedal bi, da Svoje mnenje imate gotovo tudi o sosežigu sem se v sežigalnici v Zurichu lahko prepričal,Kapacitete v gradbeništvu so bile po mojem alternativnih goriv? da so emisije iz čistilne naprave veliko večjemnenju v preteklosti bistveno presežene. kot iz same cementarne. V tem primeru tudiVečje gradbene firme so diktirale tempo Kdor s sežiganjem odstranjuje odpadke, je po sežigalnica ni rešitev. Najboljša je po mojemzaslužka in na tem področju krivim za nastalo mojem mnenju zelo velik ekolog. Saj vendar mnenju še vedno cementarna.situacijo Dars. Tu so še ekstremno visoke ne moremo zanamcem pustiti svet, zasut zcene zemljišč, ki so bile v Sloveniji take že deponijami odpadkov. Ste novega direktorja že spoznali?dolga leta. Če povem primer: ko smo mi Veste, boljše sežigalnice od cementnekupovali tovarno, smo za kvadratni meter peči ni. Sežigalnica za naknadni sežig ima Da, srečala sva se in se pogovarjala. želelkamnoloma plačali več, kot je takrat znašala maksimalno temperaturo nižjo od minimalne me je povprašati o nekaterih zadevah. On jecena kvadratnega metra gradbene parcele temperature na koncu rotacijske peči. žvepla, marketinški človek. Biti danes v marketingusredi Dunaja. ki je v trboveljski surovini, brez odžveplevalne na Poljskem, kjer se cement še zelo dobro naprave ne moreš odpraviti. žveplo, ki moti, prodaja, ni problem. Tu v Trbovljah je situacijaCementarna je imela vedno vpliv na okolje. prihaja v sistem iz pirita, ki ga vsebuje drugačna. Na sploh se mi zdi, da bi moraliKako ste se vi s tem soočali? surovina. Pirit razpade v zgornjih dveh ciklonih, v cementarni bolj odločno nastopiti in se pri nizki temperaturi, kjer še ni kalcijevega zavzeti zase.Zavedali smo se teh težav in jih tudi reševali. oksida, da bi se SO2 vezal nanj. Vse ostalo,Sam sem se tega vprašanja dotaknil že v kar pa pride v peč, pa se veže in gre ven s Kakšna so vaša predvidevanja glede usodediplomski nalogi, ko me je zanimalo, kako bi klinkerjem. V tem primeru je vseeno, ali vržeš cementarne?lahko izboljšali produkt, a obenem zmanjšali v peč gume ali nafto. V nafti je ravno takoporabo energije. Potem smo intenzivno delali veliko podobne »umazanije«, ki jo vnašamo v Če bi bil jaz še v cementarni, bi sigurnona posodabljanju tovarne. Ko sem prišel v peč tudi s sekundarnimi gorivi. Ni pa možno poskušal vse, da bi se odnosi z okoljemcementarno, je ta bremenila okolje s 3500 kot sekundarno gorivo uporabljati plastike kolikor mogoče normalizirali. Ne vem, zdi setonami prahu letno. Veste, enega zelenega z vsebnostjo klora npr. polivinilklorida. Klor mi, da se v cementarni premalo borijo. Polista ni bilo okrog cementarne, vse je bilo sivo, se v sistemu peči koncentrira, s surovino drugi strani je pa tudi to res, da je medijempožgano, prašno. Ko sem odšel, so emisije se veže v kompleksne spojine, ki se lepijo uspelo doseči, da vse, kar povedo, označijoprahu znašale le še nekaj sto kilogramov na stene izmenjevelca toplote in praktično za laž.letno. Zdaj razglašajo, kako gre pri cementarni za novo inštalacijo, za novo napravo. To niKakšni pa so bili vaši odnosi z občani, res. Ta peč obratuje od leta 1972, bila jepredvsem s prebivalci Ravenske vasi, ki so bili Varstvo pri delu je v Lafargu na rekonstruirana leta 1976, ko smo namestonajbolj prizadeti zaradi vpliva cementarne? prvem mestu. To področje v naši premoga začeli uporabljati olje. Vedno preteklosti še ni bilo zrelo do smo dobili obratovalna dovoljenja, vednoRoža vetrov kaže, da v osemdesetih odstotkih smo obratovali v okviru normativov; če pa te mere, da bi se zavedali vsehpiha veter proti Zeleni travi. To je res. Ob kakšnega normativa nismo dosegli, smotem si upam trditi, da je kalcijev oksid, ki je težav. Imeli smo tudi nesreče z dodatnimi investicijami zadevo uredili.prihajal iz cementarne na tamkajšnjo zemljo, s smrtnim izidom. Uporabljali Preuredili smo elektrofilter peči, dogradilipripomogel k njeni rodovitnosti. smo čelade in rokavice, ne pa odpraševanje hladilnika klinkerja in dogradiliVeste, prebivalci Ravenske vasi in drugi tudi varnostnih očal in drugih celo vrsto vrečastih filtrov. Lahko rečem, daoškodovanci so zaradi teh industrijskih postopkov, ki so danes v se je v času mojega delovanja v cementarnivplivov, ko so bile emisije dejansko presežene, cementarni obvezna praksa. močno izboljšal odnos do okolja. Zdaj pa najv preteklosti prejemali odškodnine od bi normativi, ki veljajo za vse druge, ne veljalicementarne, elektrarne, kemične tovarne za Trbovlje. Tega ne razumem.  2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 7
  8. 8. NAŠA VARNOSTIZBOLJŠAVE NA PODROČJU VARNOSTIvečjezična varnostna opozorilaV zadnjem času smo bili deležni kar nekaj izvesti letno preverjanje znanja iz varnosti in V ta namen smo izdelali in v tovarni izobesilimanjših izboljšav na področju varnosti v zdravja pri delu v cementarni in Apnencu. nove opozorilne table z navedeno obveznotovarni, kamnolomu, še posebno pozornost varovalno opremo in cono gibanja v šestihpa smo posvečali hčerinskemu podjetju Konstantno se izvajajo dodatna usposabljanja različnih jezikih.Apnenec iz Zidanega Mosta. V trboveljski zaposlenih in pogodbenih prevoznikov, ki Dodatno smo z namestitvijo cestnih ogledalcementarni smo že v juniju – mesecu varnosti jih sproti seznanjamo tudi z morebitnimi označili varnejšo cono gibanja zaposlenih– dogodek obeležili z organiziranjem splošnih novostmi, ki jih skupina Lafarge postopoma na nakladalni postaji med manipulacijo zizobraževanj za zaposlene in pogodbene razvija in implementira. viličarji.delavce s področja varstva pri delu in Trenutno posvečamo veliko pozornostipodročja urejanja varnosti v notranjem in voznikom kamionov za dostavo klinkerja, Poleg navedenega bi na področju izboljšanjacestnem prometu. V novembru nameravamo predvsem zato, ker ne razumejo slovensko. varnosti in zdravja pri delu izpostavil še: • dokončno se je implementiral sistem registracije podizvajalcev z identifikacijskimi karticami POSODOBLJENO MESTO ODPREME žELEZNIŠKIH CISTERN • na stavbo bazena smo dodatno izobesili table za obvezno vzvratno parkiranje, z lepši izgled ter lažje in varnejše delo vratarji in zaposlenimi pa smo dogovorjeni, da se priporočilo tudi upošteva, • nadaljujemo z izvajanjem t. i. VFL Tudi v času zastoja peči, ko ni proizvodnje klinkerja in v kamnolomu ne pridobivamo varnostnih pregledov delovišč oz. delov surovine, zaposleni iz kamnoloma ne sedijo križem rok. Poleg raznih vzdrževalno čistilnih tovarn, katerih smo v letos izvedli že več kot del v samem kamnolomu so se lotili tudi renoviranja in posodobitve izgleda nakladalnega 200, mesta za polnjenje železniških cistern. Zahvala jim gre, da je izgled dela nakladalnega • poseben režim in nadzor dela je bil mesta barvno osvežen in posodobljen tako, da se lepše sklada z okolico. vzpostavljen pri zamenjavi elektrod v elektrofiltru hladilca klinkerja, Poleg del na posodobitvi izgleda nadzornega prostora za polnjenje je prenovljen tudi podest • s konstrukcijskimi deli smo zagotovili za dostop na železniške rinfuze. Delavcem na odpremi cementa, ki polnijo železniške varnejši dostop na vrh železniške rinfuze pri cisterne in morajo med delom splezati na podest, da pripravijo cisterno za polnjenje, je odpiranju njihovih pokrovov, omogočen varnejši in lažji dostop na cisterne. Zdaj je predvsem lažje tudi delo na cisterni, • v kamnolomu se izdelujejo nujno potrebne ki sicer zahteva naporno prisilno držo. kabelske police za zamenjavo teh v transportnem rovu, V bližnji prihodnosti se načrtuje tudi čiščenje in barvanje obeh manjših silosov cementa, • v Zidanem Mostu smo bili prisotni na tako da bo v kratkem celotno odpremno mesto železniških cistern dobilo povsem nov in predstavitveni vaji v sklopu meseca požarne lepši izgled.  varnosti.  Damjan KovačSTRAN 8 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  9. 9. NAŠE DELOELEKTROFILTER HLADILCAPosodobitev z zamenjavo elektrodV začetku 90. let smo se zaradi težav s investicije v primerjavi z drugimi pristopimo k sanaciji in delni posodobitvi filtra.prašenjem odločili za sanacijo odpraševanja odpraševalnimi napravami višji. Prav tako je V začetku leta smo vgradili novo regulacijskoklinker hladilca. Odpraševanje z obstoječimi filter občutljiv na spremembe temperature elektroniko za krmiljenje ene komore, vmulticikloni je bilo neprimerno in je povzročalo odpadnih plinov, količine vlage in podobno. oktobru pa smo zamenjali emisijske inveliko težav. Poleg prašenja so naraščali tudi usedalne elektrode v komori 1 in 2, skupnostroški samega vzdrževanja. Odločili smo se Delovanje samega filtra je dokaj enostavno: več kot 640 elektrod. Dela je izvajalo podjetjeza izgradnjo 4-komornega elektrofiltra, ki je prah, ki potuje s plini, se zaradi delovanja FILTRA s podizvajalci Monting Energetika inbil v tistem času prvi tovrstni na območju unipolarnega naboja ionov, ki se pojavlja GIPIN iz Trbovelj. Vrednost del je znašalabivše države. zaradi električne praznitve na emisijskih preko 150.000 EUR. Dela so bila končana v elektrodah, nalaga in s pomočjo otresalnega predvidenem roku, najbolj pa je razveseljivoUporaba odpraševanja z elektrofiltri mehanizma spušča v transportni sistem. dejstvo, da smo poleg kvalitetno izvedenihje smiselna v primerih, ko je potrebno del, projekt zaključili brez kakršnihkoli nezgododpraševati večje količine plinov na Delovanje omenjenega elektrofiltra je bilo in brez večjih kršitev varstva pri delu. povišanih temperaturah. V cementni v vseh teh letih izredno učinkovito, saj soindustriji se prav zaradi tega uporabljajo bile vrednosti prašenja približno 5 mg/Nm3. Dušan Škaličkielektrofiltri za čiščenje odpadnih plinov iz Na podlagi rednih domačih inšpekcijskihzraka rotacijskih peči, naprav za mletje in pregledov, pa tudi izredne revizijesušenje materiala ter mlinov za cement. strokovnjakov iz Švice (Elex) in NemčijeSpecifične prednosti elektrofiltrov so, da (BHS), smo se odločili, da v letošnjem letu DELA NA ELEKTROFILTRUdelajo z visoko stopnjo odpraševanja, kjer Zamenjali več kot 640 elektrod.pri določenih pogojih dosegajo stopnjoodpraševanja do 99,8 %. Prav tako imajomožnost učinkovitega obratovanja tudi Glavni deli elektrofiltrapri visokih temperaturah: do 450°C, če • ohišje filtraje seveda filter primerno dimenzioniran. • emisijske elektrodePravilno dimenzioniran filter je relativno • usedalne elektrodeneobčutljiv na spremembe količine prahu • sistem za otresanjev plinu. Stroški vzdrževanja so nizki,padci tlaka in temperature so minimalni, • lijaki za zbiranje materialapa tudi strošek energije je nizek in • elektroagregatiznaša od 0,1 do 0,4 kWh za 1000 m 3. • visokonapetostni transformatorjiPotrebno pa je poudariti, da so stroškiUSTANAVLJAMO OKOLJSKI SOSVET CEMENTARNEZa redni dialog z našimi deležnikiDružba Lafarge Cement Trbovlje se je ob družbe predlagajo določene izboljšave. Vsebinsko bo okoljski svet obravnaval:135-letnici svojega delovanja in 10 let po • uspešnost, delovanje in načrte družbevstopu v korporacijo Lafarge odločila, da Okoljski sosvet, ki se bo predvidoma sestajal Lafarge Cement na področju proizvodnjeustanovi »okoljski sosvet«. Gre za poseben kvartalno, bo zasledoval naslednje cilje: cementa ter varovanja okolja,organ, katerega člani bodo predstavniki • neposredno informiranje predstavnikov • okoljsko problematiko družbe Lafargerazličnih deležnikov naše družbe iz lokalnega ključnih deležnikov o aktivnostih družbe Cement in širšo okoljsko problematiko v regiji,in širšega okolja, ki predstavljajo pomemben Lafarge Cement in posredno informiranje • razvoj družbe Lafarge Cement in potencialečlen v lokalni, strokovni in poslovni skupnosti. širše javnosti o delovanju družbe in o njegovih razvoja Zasavja,Glavni namen sosveta je omogočiti redni načrtih prek članov sosveta, • možne izboljšave v Občini Trbovlje in širšedialog in sobivanje družbe z lokalnim okoljem. • izmenjava stališč in pobud med predstavniki v dolini Zasavja (na področju gospodarstva, ključnih deležnikov in predstavniki družbe družbe, okolja).Sosvet smo oblikovali po vzoru korporacije Lafarge Cement (o okoljski problematiki inLafarge, ki si na globalni ravni prizadeva možnih rešitvah, povezanih z družbo Lafarge Povabila za članstvo v okoljskem sosvetu smoza dialog z deležniki, predvsem glede tistih Cement in širše z Zasavjem), predstavnikom lokalne, strokovne in poslovnevidikov poslovanja, ki najbolj vplivajo na • aktivno vključevanje predstavnikov skupnosti posredovali v drugi polovici oktobra.naravno in družbeno okolje in trajnostni deležnikov v konkretne aktivnosti družbe Na podlagi odziva na povabilo k članstvurazvoj. S tem namenom je leta 2003 (npr. okoljske projekte, družbeno-odgovorne bomo organizirali prvi sestanek, predvidomaustanovila panel deležnikov, ki ga sestavljajo projekte), v novembru 2011, na katerem bomo skupajpredstavniki strokovne javnosti. Ti na • krepitev razumevanja in konsenza v lokalni opredelili način delovanja okoljskega sosveta.podlagi poročila komentirajo aktivnosti s skupnosti za delovanje družbe v Trbovljah področja trajnostnega razvoja in upravi (krepitev lokalne koalicije). 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 9
  10. 10. NAŠE DELO OTVORILI INDUSTRIJSKO POT ob praznovanju 135-letne tradicije proizvodnje cementa v trbovljah 13. in 14. oktobra sta v prostorih podjetja Lafarge Cement Trbovlje potekali slovesnosti ob 135-letnici delovanja cementarne. Prireditve so se udeležili lokalni partnerji, predstavniki lokalne skupnosti, zaposleni, upokojenci in širša javnost. Ob tej priložnosti je cementarna Vrtcu Trbovlje predaladonacijo, s katero bo vrtec otrokom omogočil bolj prijetno bivanje v svojih prostorih, ter otvorila industrijsko pot po cementarni, svojevrstno pridobitev turistične ponudbe v Zasavju. PREREZ TRAKU Industrijsko pot so slavnostno otvorili trboveljski župan Vili Treven, predsednica Turističnega društva Trbovlje Marija Juraja in generalni direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch (od desne proti levi). Vodeni ogledi industrijske poti so mogoči po ZAPELI SO NAM SIMBOLNI ČEK ZA DONACIJO 5.000 EVROV predhodnem dogovoru od Otroci iz vrtca z vzgojiteljico. Za prijetnejše bivanje otrok v trboveljskih vrtcih. ponedeljka do petka. Informacije in prijave za posameznike nudi Turistično društvo Trbovlje, večje skupine pa se lahko obrnejo neposredno na Lafarge Cement Trbovlje. Ogledi so možni za skupine od 10 do 60 ljudi. KAJAKAŠ SVETOVNEGA MERILA PETER KAUZER žUPAN OBČINE TRBOVLJE VILI TREVEN Z njim veslamo čez divje čeri in nepredvidljive "Veseli me, da je Lafarge Cement izkazal brzice. pripravljenost izvesti ukrepe za zmanjševanje vpliva na okolje."STRAN 10 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  11. 11. SEDEM TOČK POTI PRVA SKUPINA OBISKOVALCEVVsaka prikazuje del proizvodnega procesa. Po industrijski poti z varnostnim jopičem in čelado.V SREDIŠČU TOVARNE DRUGI DAN OGLEDA ZANIMIVO IN POUČNOPredstavitev preteklosti in investicij za čistejše Zaposleni in upokojenci. Obiskovalci so zbrano prisluhnili.okolje.Cementarna vse od svojega začetka pa v Trbovljah danes ena najbolj dovršenih v Industrijsko pot po cementarni je Lafargedo danes predstavlja pomemben dejavnik skupini Lafarge.« Cement pripravil v sodelovanju s Turističnimrazvoja zasavskega gospodarstva. Bogata društvom Trbovlje. Gre za prvo tovrstno potnahajališča apnenca, bližina železnice in reke Trboveljski župan, Vili Treven, je v svojem v Zasavju in eno izmed prvih v Sloveniji, sSave so omogočili proizvodnjo cementa, ki se nagovoru dejal: »Veseli me, da je vodstvo katero želimo proizvodnjo cementa približatije začela leta 1876. Sprva je letna proizvodnja družbe Lafarge Cement, ki je eden izmed zunanjim obiskovalcem. Obiskovalci si lahkoobsegala 6 tisoč ton cementa, danes pa ima temeljev gospodarskega razvoja v trboveljski prek sedmih slikovitih točk na poti natančnejecementarna kapaciteto proizvodnje 550 občini, izkazalo pripravljenost za izvedbo ogledajo postopke v proizvodnji cementa intisoč ton cementa. Leta 2002 je cementarna ukrepov, ki zmanjšujejo njen vpliv na prizadevanje tovarne za zmanjšanje okoljskihprišla pod okrilje francoske družbe Lafarge. okolje. Občina Trbovlje podpira tovrstna vplivov.V cementarni je bilo v zadnjih devetih letih prizadevanja cementarne, saj v občinskiizvedenih 32 milijonov evrov investicij, ki upravi spodbujamo zasavsko gospodarstvo Industrijska pot je odprta za splošno javnost.so bile namenjene predvsem zmanjševanju k usmeritvi v trajnostni razvoj regije.« Za oglede vlada veliko zanimanje medvpliva proizvodnje cementa na okolje. šolami in turističnimi društvi, v podjetju pa 135-letnico delovanja je cementarna Trbovlje se pripravljamo tudi na oglede cementarne zDirektor Lafarge Cementa Janusz Miluch je obeležila tudi z donacijo Vrtcu Trbovlje in našimi poslovnimi partnerji. ob visoki obletnici delovanja cementarne otvoritvijo industrijske poti. Direktor Lafargeizpostavil: »Danes znamo cement proizvajati Cementa je simbolni ček za donacijo v višinina način, ki je okolju in človeku veliko bolj 5.000 evrov predal ravnateljici vrtca Gordaniprijazen kot nekoč. Tudi v Trbovljah je Vranešič. Na dogodku se je za dolgoletnoskupina Lafarge izvedla številne investicije. podporo družbi Lafarge zahvalil tudi kajakašZ gotovostjo lahko trdim, da je cementarna Peter Kauzer. 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 11
  12. 12. NAŠE DELOZNANJE IN IZKUŠNJE KAMNOLOM PLESKOkonferenca o idejni načrt končne sanacijeeksplozivih inminiranju Vsaka cementarna za svojoOd 18. do 20. septembra 2011 je v dejavnost potrebuje kamnolomLizboni na Portugalskem potekala ali drug vir pridobivanja surovine,6. svetovna EFEE konferenca o ki ga mora v skladu s slovenskoeksplozivih in tehnikah miniranja zakonodajo (Zakon o rudarstvu;ter 2. mednarodna konferenca o ZRud-1 Ur.l. št. 61/2010) poizobraževanju inženirjev, minerjev končanem odkopavanju sanirati.ter njihovemu certificiranju znotraj Prostoru mora torej dodati vrednostEU. oziroma ga spremeniti v ekonomsko izkoristljivega.Prve konference, ki poteka bienalno, se jeudeležilo več kot 40 razstavljavcev in večkot 300 udeležencev iz 50 držav, katerihdelo je povezano z eksplozivi. Proizvajalci, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvidistributerji, minerji, profesorji, raziskovalci pogojev za novo rabo prostora«.ter nenazadnje strokovnjaki s področijtunelogradnje, podzemne izgradnje V letu 2011 smo tako tudi v trboveljskiobjektov, rušenja objektov, miniranja na KAMNOLOM DANES cementarni pridobili idejni načrt končnepovršinskih kopih, v kamnolomih in drugi so Obstoječe stanje kamnoloma 2011. sanacije kamnoloma po končanemlahko prisluhnili predavanjem in si ogledali odkopavanju. Izdelalo nam ga je podjetjepredstavitve zanimivih projektov s celega Skupina Lafarge, ki je zavezana k varovanju za projektiranje in inženiring K Projekt L.sveta. Med njimi izgradnjo predora pod okolja, je pripravila politiko rehabilitacije V njem so predstavljene idejne rešitveStockholmom na Švedskem, način izvedbe svojega kamnoloma po končanem krajinske ureditve prostora, ki vključujejosanacije površinskega kopa s poplavljanjem odkopavanju. Skupina namreč želi, da vsaka analizo obstoječega stanja, dolgoročni načrtna Aljaski, način izračunavanja CO2 izpustov cementarna, ki v fazi proizvodnje pridobiva in dinamiko odkopavanja, odvodnjavanje,težke gradbene mehanizacije v Franciji, osnovne surovine iz narave, degradirana izračun stabilnosti brežin, vplive izkoriščanjarušenje starih zaklonišč iz 2. svetovne vojne področja po končanem izkoriščanju sanira. v navezavi na širšo okolico ter stanjev Nemčiji, demilitarizacijo območij minskih Po definiciji rudarske zakonodaje pomeni izračunanih zalog ter virov. Projekt jepolj iz 2. svetovne vojne na Danskem, rehabilitacija kamnoloma »sanacijska dela, razdeljen na tehnični, grafični in ekonomskimožnosti skladiščenja amonijevega nitrata namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih del, ki vključuje izračun potrebnih sredstevv trdnem stanju, »in situ« meritve pritiska in surovin s sanacijo degradiranega okolja, za sanacijo po variantah, opisanih v projektu.temperature pri detonacijah komercialnihrazstreliv, sistem akreditiranja švedskihpodizvajalcev na področju vrtanja inminiranja, napredne tehnike za znižanjeseizmičnih učinkov na okolje. Naslednjakonferenca bo v Moskvi septembra 2013.Na drugi konferenci na temo evropskegaizobraževanja o eksplozivih ter certificiranjutistih, ki z njimi rokujemo, pa smo slišali,kako združiti branžo v računalniško mrežo,v katero bi imele vpogled države članice EUin posledično uvesti ustrezno izobraževanjev učne programe posameznih držav članicz namenom izdajanja certifikatov minerjemin inženirjem. Na konferenci so predstavnikiskandinavskih držav in Velike Britanijeizrazili tudi skrb nad pomanjkanjem svojegastrokovnega kadra, ki ga je manj predvsemzaradi strukturnih sprememb, upokojevanja,mlajšim pa primanjkuje izkušenj.  Damjan Kovač KAMNOLOM V DALJNJI PRIHODNOSTI KAMNOLOM ČEZ DESETLETJE Predvideno stanje kamnoloma Plesko leta 2020. Predvideno stanje kamnoloma Plesko po končanem odkopavanju.STRAN 12 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  13. 13. V projektu so predstavljene tri zaenkratsamo idejne rešitve ureditve prostora. Od novembra 2010 doGlede na obstoječi rudarski projekt se bo oktobra 2011 smo na trehnaveden prostor razprostiral na 82 hektarjihpovršine na nadmorski višini 400 m. Idejne področjih v kamnolomurešitve so se oblikovale v skladu s sedanjim Plesko pričeli z rehabilitacijostanjem bližnje okolice, potrebami družbe delov, kjer smo sin naraščajočim trendom rekreiranja in pridobivanjem surovinepreživljanja prostega časa občanov v naravi. končali. Tudi s pomočjoSeveda se bosta pred izvedbo del v projekt mladih Trboveljčanov,vključila tudi lastnik in lokalna skupnost.  Turističnega društva Trbovlje Damjan Kovač in Zavoda za gozdove Republike Slovenije smo zasadili kar 770 dreves. IDEJNA ZASNOVA 1 Rekultivacija z zatravitvijo in pogozditvijo degradiranega področja. Idejne zasnove vsebujejo: • rekultivacijo z zatravitvijo in pogozditvijo degradiranega področja, • umestitev športno rekreacijskih površin, poleg konvencionalnih športov tudi progo za kolesarski spust (downhill), progo za gorske kolesarje, poligona za rolkarje (half-pipe in skatepark), pokrito plezalno steno ipd., • umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje. Zasajene akacije, breze, lipe, divje češnje, trepetlike in črne jelše bodo poskrbele za dodatno zmanjšanje vpliva pridobivanja surovine na naravno okolje. Manj bo prašenja in erozije. Ob tem bodo zasajena drevesa pripomogla k lepši okolici ter nudila življenjski prostor žuželkam in pticam.IDEJNA ZASNOVA 2 IDEJNA ZASNOVA 3Umestitev športno rekreacijskih površin. Umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje. 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 13
  14. 14. NAŠE DELONADALJUJEMO Z UREJANJEM PODROČJA NOVOSTI IZ SINDIKATACEMENTARNEobnova fasade stavbe v športnem duhubazena V minulih mesecih smo imeli predstavniki sindikata kar nekaj sestankov, na katerih smo reševali tekočo problematiko ter se dogovarjali o aktivnostih, ki potekajo v skladu z našim letnim načrtom. Tako smo poskrbeli za nabavo kart za razna kopališčaV sklopu urejanja cementarne in njene okolice je prišla v septembru in terme, podpisali kar nekaj pogodb za uporabo oziromana vrsto tudi sanacija fasade zgradbe bazena. Impresivni betonski najem športnih objektov ter organizirali športne igre ob dnevuobjekt leži neposredno ob cesti, ki pelje iz oziroma v Trbovlje, cementarjev. Člani lahko po novem koristijo tudi telovadnico nain predstavlja eno izmed bolj izpostavljenih zgradb na področju OŠ Tončke Čeč, kjer se lahko pomerijo v badmintonu, ki do sedajcementarne. Poškodovana in neprivlačna fasada objekta tako dobiva ni bil na seznamu rekreacijskih panog.novo, svežo podobo.Za ideje smo zadolžili študente ljubljanske Fakultete za arhitekturo,ki so pripravili več predlogov za novo fasado. V cementarni smo seodločili za bolj klasični predlog, ki bo vizualno povezal zgradbo bazenain upravno zgradbo cementarne.Sanacije fasadnih površin smo se najprej lotili s pranjem površin insanacijo poškodovanih konstrukcij. Pranje vseh fasadnih površinsmo izvedli s curkom vode pod pritiskom. Temu je sledila sanacijakorodiranih delov betonske konstrukcije, sanacija armature inkrpanje betonov s sanacijskimi maltami. Pri barvanju betonskihpovršin smo na fasade najprej nanesli osnovni premaz, nato pa napovršine še dvakrat nanesli elastične barve za beton. Pri delu smo NAŠI IGRALCI BOVLINGAuporabili materiale našega poslovnega partnerja, podjetja Jub, čigar Radi tekmujemo, še raje se družimo.strokovnjaki so pripravili tudi tehnologijo sanacije. Tudi letos smo ob dnevu cementarjev organizirali športne igre.25-metrski zimski bazen je bil v cementarni sicer zgrajen leta 1972 Potekale so v različnih disciplinah, v njih pa so sodelovali tudiin je trboveljskemu plavalnemu klubu omogočil kvalitetno treniranje naši upokojenci. Najboljši so prejeli tudi lepe nagrade v oblikitudi izven poletne sezone. Bazen je od leta 2007 zaprt, trboveljska bonov, čeprav jih letos ni nihče pričakoval. Podelitev je potekalacementarna pa še naprej ostaja glavni sponzor trboveljskega ob teniškem igrišču v kamnolomu Plesko, kjer nismo ostali nitiplavalnega kluba.  lačni niti žejni. Po končani podelitvi smo se nekateri še zadnjikrat v tej sezoni pomerili tudi v balinanju. Seveda sindikalni zaupniki večkrat doživljamo neprijetne trenutke, ko nas zaposleni dobesedno zasipajo z vprašanji v zvezi s prihodnostjo naše tovarne. Ker seveda ne znamo odgovoriti na mnoga vprašanja, se potrudimo informacije poiskati pri pristojnih, vendar tudi tam večkrat ne moremo dobiti pravega odgovora. Skupaj z zaskrbljenimi zaposlenimi tako upamo, da nam bodo državni uradniki z izdanim dokumentom omogočili, da bomo še prižgali baklo in zakurili v peči ter izdelovali cement iz našega klinkerja in ne več uvoženega iz Avstrije in Madžarske, ki zdaj k nam prihaja v dolgih kolonah vlačilcev. Na koncu tudi tokrat lepo pozdravljamo vse naše zaposlene, ki so na bolniškem staležu in jim želimo, da bi čimprej okrevali in se nam pridružili v tovarni, čeprav tudi sami ne vemo, koliko časa bomo še imeli delovna mesta. Lepe pozdrave namenjamo tudi našim upokojencem, ki so si uspeli s težkim delom v tovarni priboriti zasluženi pokoj, saj vemo, da so bili nekoč pogoji dela v tovarni na nekaterih delih dobesedno nemogoči. Z vsem spoštovanjem, vam vsem, ki ste gradili, kar se zdaj sesuva kot kocke, želimo le zdravja. žal veliko naših upokojencev ni več med nami.  Etbin MarinBAZEN V NOVI PREOBLEKINova fasada po zamislih študentov Fakultete za arhitekturo.STRAN 14 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  15. 15. NAŠI LJUDJEBEGUNJŠČICA Naši jubilantiPlaninski izlet (od julija do oktobra) 10 let dela: Vili Dolinšek 30 let dela: Andrej Lampe Jubilantoma iskreno čestitamo!  Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: VARNO TUDI NA DOPUSTU Nagrado prejmejo: 1. nagrada: knjigi Pikapolonica na prašni cesti in Sijaj drugačnosti Mijo Popović, Novi dom 33 b, Trbovlje 2. nagrada: knjiga Črna dolina (fotografije: Antonio živkovič)SKUPINSKA PLANINSKAVsi dobre volje. Marinka Vincek, Vodenska cesta 6, TrbovljeBegunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh z višino 2060 Jasna Drnovšek, Gabrsko 2, Trbovljemetrov in nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo. 3. nagrada: knjiga Odsev spominaTeh razgledov smo bili deležni tudi cementarniški pohodniki. V lepem, za kakšno stopinjo (fotografije: Antonio živkovič)prevročem vremenu smo uživali v gorski pokrajini in zložni poti po travnikih in redkem gozdu. Miran Slekovec, Javorje 20 a, Črna naNajlepši so bili postanki v gozdni senci in v treh planinskih kočah, na katere smo naleteli na Koroškemnaši poti. Dan so nam popestrile tri dame z veliko začetnico D, in sicer Desa, Dani in Dragi. S Vid Razpotnik, Podlipovica 1, Izlakesvojo vztrajnostjo in dobro voljo so nam bile vsem v spodbudo. Franc Stošicki, Studenec 63, Studenec.Vabimo tudi ostale, da se nam pri naslednjem izletu pridružite in preživite lep dan v prijetni Nagrade bomo poslali po pošti.družbi.  Čestitamo! Herman DonikANKETA Letošnjo obletnico smo obeležili skupaj z lokalno skupnostjo, zaposlenimi in našimi upokojenci. Povabili smo jih na ogled tovarne in nove industrijske turistične poti. Ob tem smo naše upokojene sodelavce povprašali po njihovih vtisih in seveda spominih, kako je bilo v cementarni takrat, ko so še sami službovali v njej. darinka novak: marjan mežnarič Ko sem jaz začela delati v cementarni, je bilo V cementarni sem se kot električar zaposlil leta okrog nje takšno stanje, da bog ne daj, da si stopil 1946, upokojil pa sem se leta 1988. Lahko iz uprave do proizvodne hale. Za kaj takega si rečem, da sem še vedno povezan s cementarno. potreboval gumijaste škornje. Upokojila sem se leta Z veseljem spremljam, kako se spreminja njen 2003, pa takrat okrog tovarne še ni bilo asfalta. izgled. Če samo pomislim, kako je bilo včasih Stanja takrat in zdaj se sploh ne da primerjati, tako okrog tovarne vse prašno in sivo, človek ne bi zelo so zdaj vse uredili in posodobili. mogel verjeti. Ampak takrat so bili drugačni časi. alfonz besednjak: anton virant: Prvi delovni dan v cementarni sem naredil 15. V cementarni sem bil zaposlen kot kurjač avgusta 1945 kot ključavničarski vajenec, od leta centralnega ogrevanja bazena, kar je zdaj 1990 pa sem upokojen. Razlike v samem izgledu avtomatizirano. Spomnim se, kako je bilo dvorišče tovarne ne moreš opisati z nekaj besedami, pred cementarno včasih zasuto s kupi premoga, tolikšna je. Ne razumem pa, kako to, da se mora silosi so bili polni železove rude, okrog je bilo tako urejena in sodobna cementarna soočati s blato … Če si stopil do skladišča, si bil ves rdeč od takimi nasprotovanji. Poglejte mene, delal sem surovine. Včasih je tudi smrdelo okrog po žveplu, tukaj skoraj pol življenja, pa nimam posebnih da nam je bilo vsem slabo. Jaz sem se upokojil zdravstvenih težav, razen tistih, ki pridejo z leti, leta 2003, a še z veseljem pridem v cementarno. malo slabše slišim, vidim in sem malo počasnejši. 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 15
  16. 16. NAŠI LJUDJESINDIKALNI IZLETPodali smo se na notranjsko ENA SKUPINSKA Med obnovljenimi barakami bolnice Franje.V soboto, 10. septembra, smo se v zgodnjih starosti se kolo še vedno vrti, kar smo lahko Tanko z debelim, razstavo čipk Cerkljanskejutranjih urah odpravili na sindikalni izlet. preizkusili tudi sami. klekljarske sekcije Marjetica.Tokrat nas je pot vodila do Idrije in Cerknega.Po krajšem postanku smo se ustavili v Idriji, Po ogledu kamšta in rudniških lokomotiv Zadnji postanek je bil v Dolenjih Novakihkjer je naše poglede že pred ogledom idrijske smo se sprehodili do Mestnega muzeja na Cerkljanskem, kjer smo se sprehodili dokamšti pritegnil čudovit Scopolijev vrt, vrt Idrija v gradu Gewerkenegg, kjer smo si Partizanske bolnice Franja. V dnu globeli jeidrijske botanične dediščine. Kamšt, rudniška ogledali dve stalni razstavi. Stalno razstavo o dolga leta ostalo skritih 14 lesenih barak sčrpalka na vodni pogon za črpanje jamske poltisočletni zgodovini rudnika živega srebra pomožnimi objekti, ki jih je prizadelo hudovode, je bila postavljena leta 1790, od leta in mesta, ki obsega bogato geološko zbirko neurje 18. septembra 2007. Nedotaknjena je1948 ni več v uporabi. Njena posebnost je z več kot 2.600 primerki kamnin, fosilov, ostala le ena baraka, ki jo je kar malce težkoleseno pogonsko vodno kolo s premerom rud ter mineralov, smo si ogledali skupaj z ločiti od ostalih, obnovljenih. Posledice neurja13,6 m, ki je hkrati največje ohranjeno vodičko, razstavo Idrijska čipka z bogato so še vedno opazne, vendar je spomenik zelotovrstno vodno kolo v Evropi. Kljub visoki zbirko klekljanih idrijskih čipk pa sami. dobro rekonstruiran, zahvaljujoč mnogim fotografijam in predhodno izdelanim načrtom. Pot smo z avtobusom nadaljevali proti Cerkljanskem muzeju, kjer sta na ogled stalni Lepo vreme smo izkoristili tudi za krajši razstavi Cerkljanska skozi stoletja ter Pust je sprehod do bližnjega gostišča Gačnk v Logu, kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Poleg kjer smo imeli pozno kosilo, nekateri so prosti teh smo si ogledali še dve občasni razstavi, čas izkoristili še za športne dejavnosti.  in sicer Medicinske sestre skozi čas terMUZEJSKA ZBIRKA IZ MUZEJA STALNA RAZSTAVA O ZGODOVINI RUDNIKAObleka z idrijsko čipko. Medicinske sestra skozi čas. Kapljice živega srebra.STRAN 16 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
  17. 17. NAŠE POVEZAVE MADžARSKA Partnerstvo lafarge strabag rodilo prvo cementarnoNALOžBA V PRIHODNOST MADžARSKEGradnjo so narekovali gospodarski razvojni načrtidržave. Septembra letos sta Lafarge in Strabag odprla svojo prvo cementarno blizu mesta Pécs na Madžarskem. Tovarna je opremljena z najnovejšimi Cementarna Kyràlyegyhàza je napravami, ki zmanjšujejo po skoraj tridesetih letih prva vplive na okolje. zgrajena cementarna v Evropi.Cementarna Kyràlyegyhàza, ki sta jo 15. sodelovanje in obenem prvi korak na področjuseptembra otvorila Lafarge in Strabag, cementne industrije na Madžarskem. »Greje po skoraj tridesetih letih prva zgrajena za veliko več kot le za obrat, v katerem secementarna v Evropi. Opremljena je z proizvaja cement,« pravi Bruno Lafont. Obrat v številkah:najsodobnejšimi tehnologijami, ki omogočajo »Tovarna predstavlja naložbo v prihodnostproizvodnjo visoko kakovostnih cementov v Madžarske, države, v kateri sem sam videlskladu z najstrožjimi okoljskimi standardi. veliko dinamiko in še več možnosti.« • Letna proizvodnaNjene emisije CO2 iz goriva bodo nižje za zmogljivost:10 odstotkov v primerjavi z emisijami iz Največ možnosti se obeta na podlagi 1 milijon ton cementa inpovprečnih peči v Evropi. gospodarskih razvojnih načrtov, ki jih 750.000 ton klinkerja napoveduje madžarska vlada, in vključujejoCementarna stoji blizu železniškega omrežja predvsem gradnjo infrastrukture. Cemen- • Število zaposlenih:in bo uporabljala za prevoz surovin in goriva tarna Kyràlyegyhàza s sodobnimi objekti in 130tudi železniški transport. Tako bo prevoza napravami lahko proizvaja visoko kakovostnes tovornjaki manj, s tem pa bo manj tudi cemente, ki kupcem prinašajo dodatno • Najvišja točka tovarne:emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča dodano vrednost. Izdelke ponuja v razsutem izmenjevalec toplote, visokcestni promet. Manj tovornjakov na cesti stanju in vrečah, uporabljajo pa se za projekte 105 metrovpomeni obenem tudi manj motenj za okoliške v mestni gradnji, za ceste in stanovanjskeskupnosti. stavbe. Tovarna je že dostavila cement za izgradnjo prihodnjega centra za raziskave inOb otvoritvi cementarne je Bruno Lafont, razvoj, ki se razvija v sodelovanju z Univerzogeneralni direktor Skupine Lafarge, poudaril, Pécs; hkrati sodeluje z družbo Audi na novemda začetek obratovanja novega obrata razvojnem projektu v mestu Győr. pomeni tudi dober začetek partnerstvaLafargea in Strabaga, uspešno mednarodno 2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 17
  18. 18. NAŠE POVEZAVE NAŠ POSLOVNI PARTNER skupina topdom Skupina TOPDOM je na slovenskem trgu vodilni trgovec na področju kritin, gradbenega sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov za materiala, fasadnih sistemov ter izolacijskega gradnjo, obnovo in dom. Čeprav je na tržišču materiala, svoj vpliv pa krepi tudi na ostalih pod sedanjim imenom poznana osem let, področjih. V letih 2010 in 2011 se prodaja pa bogate izkušnje podjetij, ki jo sestavljajo, povečuje s širitvijo programa keramike in segajo daleč v preteklost. Osrednja nit je ves sanitarne opreme, suhomontažnih izdelkov in čas prodaja gradbenega materiala, ki so se stavbnega pohištva ter orodja in asortimana mu skozi pestro zgodovino pridruževali ostali blaga za široko potrošnjo. programi. Skupina TOPDOM pa ni prisotna le v Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM Danes Skupino TOPDOM na slovenskem Sloveniji. Z ustanovitvijo podjetja v Bosni začela s pomembnejšo pridobitvijo, tržišču sestavlja 17 podjetij, ki nastopajo in Hercegovini (Trgovina TOPDOM d.o.o. saj je po izstopu največjega člana iz pod priljubljeno skupno trgovsko znamko Tuzla) je najboljši izbor svojega prodajnega Skupine lahko izpeljala organizacijsko TOPDOM. Znani slogan »Za male in velike programa ponudila tudi kupcem na področju posodobitev ter izboljšala vodenje in mojstre« izvrstno povzema bistvo, saj BiH. Svoj mednarodni značaj potrjuje tudi s delovanje celotne Skupine TOPDOM. skupina s svojo obsežno ponudbo zadovoljuje članstvom v največjem evropskem združenju Z razvojem prodajnega asortimana potrebe tako individualnih graditeljev, kot tudi trgovcev z gradbenim materialom, železnino in prodajnih mest Skupina TOPDOM obrtnikov, izvajalcev ter investitorjev objektov. in sanitarno opremo – združenju EURO-MAT. zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in Za uspešnost pri zadovoljevanju zahtev trga utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih je zaslužna učinkovita organiziranost, saj Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM trgovcev na področju izdelkov za gradnjo, podjetje TOPDOM skrbi za čim boljše nabavne začela s pomembnejšo pridobitvijo, saj dom in obnovo. pogoje za člane skupine, za celovit nabor se je po izstopu največjega člana lahko izdelkov ter veleprodajo, tako v tranzitu, organizacijsko posodobila ter izboljšala kot iz visoko regalnega skladišča v Dolu, vodenje in delovanje celotne Skupine. Nov kjer na 10.000 m2 površine ponuja širok način dela in še uspešnejše povezovanje izbor asortimana ter kakovostno dostavo na članov Skupine TOPDOM je že v prvi polovici prodajna mesta vseh pogodbenih partnerjev. leta 2011 prineslo očitne pozitivne rezultate. Podjetja v Skupini TOPDOM z razvejano mrežo S prilagajanjem in učinkovitim izvajanjem 33 prodajnih mest po vsej Sloveniji skrbijo za prodajnih aktivnosti je Skupina TOPDOM, prodajo individualnim kupcem in izvajalcem. kljub zmanjšanju števila prodajnih mest za 5 lokacij, dosegla ob polletju celo višje prihodke Prav dejavniki, kot so širok prodajni program, kot v lanskem enakem obdobju in tako razvejana prodajna mreža, strokovno izredno dosegla svoje optimistično začrtane cilje. dobro usposobljeno prodajno osebje ter odlično sodelovanje z izvajalci, so adut, Na novo začrtana strategija SkupineSKUPINA TOPDOMSinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov zaradi katerega je Skupina TOPDOM postala TOPDOM se je začela izvajati že v letu 2011za gradnjo, obnovo in dom. z odpiranjem novih prodajnih mest članov Skupine TOPDOM. Razvoj pa se bo nadaljeval tudi v letu 2012 po začrtanem srednjeročnem planu. Z razvojem prodajnega asortimana in prodajnih mest Skupina TOPDOM tako zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih trgovcev na področju izdelkov za gradnjo, dom in obnovo.  DODATNE INFORMACIJE TOPDOM d.o.o. Dol pri Ljubljani 28 b 1262 Dol pri Ljubljani Tel.: 01/ 5890 700 Fax: 01/ 5890 701 info@topdom.si www.topdom.siSTRAN 18 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011

×