Zgodovina In Metode Psihologije 2

2,252 views

Published on

Zgodovina in Metode Psihologije, Predavanje 2, Univerza v Mariboru

Published in: Travel, Entertainment & Humor
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
2,252
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
279
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide
  • Zgodovina In Metode Psihologije 2

    1. 1. Zgodovina in Metode Psihologije 2 Dr. Daša Grajfoner [email_address] grajfoner.com/mbff.html
    2. 2. Opazovanje in Študija Primera
    3. 3. Z Opazovalno Metodo Delamo Natanko to … Opazujemo! <ul><li>Opazovanje je raziskovalna metoda, z uporabo katere zbiramo podatke z opazovanjem oseb </li></ul><ul><li>Običajno jo uporabljamo v naravnem okolju in ne v laboratorijskem visoko kontroliranem </li></ul>
    4. 4. Kvantitativna ali Kvalitativna ? <ul><li>Podatki zbrani z opazovanjem so pogosto kvantitativni in kvalitativni. </li></ul><ul><li>Raziskovalec išče vedenjske kategorije, ki predstavljajo udeleženčev odnos do različnih pojavov (dela, razmerij, hrane ipd.). Vedenja, ki spadajo v te kategorije se zabeležijo in analizirajo. </li></ul>
    5. 5. Vse Opazovalne Metode Vsebujejo <ul><li>Načrtovanje, kategorizacijo vedenja (igra, hoja, sedenje), ki mu sledi sistematično opazovanje </li></ul><ul><li>Rezultate ponavadi analiziramo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod. </li></ul>
    6. 6. Naturalistično Opazovanje – Živali <ul><li>Primeri naturalističnih opazovanj na televiziji – psihologi in biologi opazujejo vedenje živali v njihovem naravnem okolju. </li></ul><ul><li>E.g. lirorepec http:// uk.youtube.com/watch?v =VjE0Kdfos4Y&feature=related </li></ul>
    7. 7. Naturalistično Opazovanje – Živali <ul><li>Etologi, Primerjalni in evolucijski psihologi pojasnjujejo adaptacijo in preživetje živali v naravnem okolju. To znanje pa nam pomaga razumeti evolucijske mehanizme vedenja ljudi </li></ul><ul><li>E .g. E volu cija igralnega vedenja http:// uk.youtube.com/watch?v =zvpG6lkGMVs&feature=related </li></ul>
    8. 8. Naturalistično Opazovanje - Ljudje <ul><li>Ko se osebe v njihovem naravnem okolju ne zavedajo, da so del opazovalne študije, je njihovo vedenje naravno </li></ul><ul><li>Pomembno je, da se izognemo pristranskosti opazovalca. To rešimo z več opazovalci, katerih opazovalne podatke potem primerjamo </li></ul><ul><li>Uporabimo le tiste ocene pri katerih se opazovalci strinjajo </li></ul><ul><li>Enojna slepa tehnika se uporablja, ko se hočemo izogniti , da bi pričakovanja opazovalca vplivala na rezultate. Opazovalci niso seznanjeni z raziskovalno hipotezo </li></ul>
    9. 9. Aktivnost <ul><li>Psihologinja želi opazovati igralno vedenje pri otrocih v vrtcu. Zanima jo ali spol otrok vpliva na izbiro igrač. </li></ul><ul><li>Kaj vse mora narediti preden prične z opazovanji? </li></ul>
    10. 10. Otrok ni naredil nič (več kot 2 minuti) 8 Otrok je uporabil plastelin 7 Otrok se igra z lego kockami 6 Otrok se igra s punčko 5 Otrok se igra s plastičnimi posodicami 4 Otrok se igra z vodo 3 Otrok se igra s peskom 2 Otrok gleda proti knjigam 1 N e Da Označite kolono “Ne” če vedenje ni bilo prisotno Označite kolono “Da” če je bilo vedenje opaženo Da tum : Ime Opazovalca : 15 minutno opazovanje Kategorije: Igralno Vedenje
    11. 11. Rezultati <ul><li>Opazovalka bo seštela kolikokrat je bila posamezna igrača uporabljena s strani deklic in dečkov </li></ul><ul><li>Rezultati bodo pokazali katere igrače so otroci izbrali. Ne bomo pa imeli nobenih informacij o vzrokih za te preference. Za to moramo uporabiti druge metode. </li></ul>
    12. 12. Kontrolirano ali Laboratorijsko Opazovanje <ul><li>Nekatera opazovanja se izvajajo v strogo kontroliranem laboratorijskem okolju </li></ul><ul><li>To omogoča večjo kontrolo nad spremenljivkami, izgubi pa na ekološki veljavnosti (validity). </li></ul>
    13. 13. Opazovanje z Udeležbo <ul><li>Raziskovalec postane del opazovane skupine. Posledica je boljše kvalitativno razumevanje opazovanih vedenj. Je pa težko za opazovalca ostati nepristranski </li></ul><ul><li>Formirajo se razmerja, ki vplivajo na raziskovalčev pogled na situacijo </li></ul>
    14. 14. Opazovanje z Udeležbo <ul><li>Raziskovalec se lahko identificira ali pa ostane skriven – etične implikacije </li></ul><ul><li>Udeleženo opazovanje največkrat v socialni psihologiji </li></ul>
    15. 15. Opazovanje brez Udeležbe <ul><li>Raziskovalec opazuje vedenje ločen od skupine (kot gledalec) </li></ul>
    16. 16. Odkrito Opazovanje <ul><li>Ko se osebe zavedajo, da so opazovane le-to lahko vpliva na njihovo vedenje </li></ul><ul><li>Znano je, da udeleženci reagirajo na raziskovalčeve interese in pričakovanja, in modificirajo vedenje tako, je socialno bolj sprejemljivo ali pa se obnašajo nenaravno (Big Brother) </li></ul>
    17. 17. Prednosti Opazovalne Metode <ul><li>Posebej uporabna v kombinaciji z drugimi metodami </li></ul><ul><li>Močna ekološka veljavnost </li></ul><ul><li>Efekten in etičen način proučevanja otrok in živali </li></ul><ul><li>Odlična za odkrivanje specifičnih vedenj v določenem okolju </li></ul><ul><li>Predstavlja podlago za nadaljnje raziskave </li></ul>
    18. 18. Pomanjkljivosti Opazovalne Metode <ul><li>Opazovalno študijo je skoraj nemogoče replicirati glede na to, da je v naravnih okoliščinah, ki pa se le redko identično ponovijo </li></ul><ul><li>Številni etični problemi povezani z raziskavo, ki nima soglasja udeležencev </li></ul><ul><li>Ne dokazuje vzročnega odnosa </li></ul><ul><li>V naravnih okoliščinah nimamo kontrole (ne velja za strukturirano opazovanje) </li></ul><ul><li>Predsodek opazovalca in karakteristika potrebe vplivajo na rezultate demand characteristics </li></ul>
    19. 19. Aktivnost <ul><li>Kaj je naturalistično opazovanje ? </li></ul><ul><li>Kaj je udeleženo opazovanje ? </li></ul><ul><li>Kaj je ne-udeleženo opazovanje ? </li></ul><ul><li>Kaj je plan opazovanja ? </li></ul><ul><li>Kaj je odkrito opazovanje ? </li></ul><ul><li>Kaj je prikrito opazovanje? </li></ul><ul><li>Imenujte 3 pomanjkljivosti in 3 prednosti opazovalne metode v psihologiji </li></ul>
    20. 20. Študija Primera <ul><li>Študije primerov najpogosteje v kliničnem okolju za odkrivanje podrobnih informacij o specifični duševni motnji ali vedenjskem problemu </li></ul><ul><li>Mali Hans (Freud, 1909) </li></ul><ul><ul><li>(članek) </li></ul></ul><ul><li>Anna O (Freud, 1910). </li></ul>
    21. 21. Študija Primera <ul><li>Namenjena zbiranju podatkov in razvijanju novih teorij </li></ul><ul><li>Vključuje zbiranje informacij na strukturiran in organiziran način. Obsega različne metode zbiranja teh podatkov </li></ul><ul><li>Študija primera se koncentrira samo na en primer, ne pa na veliko število primerov, kar jo razlikuje od drugih raziskovalnih metod </li></ul><ul><li>Posameznik ali skupina posameznikov, ki imajo skupen neobičajen problem ali karakteristiko. Lahko tudi specifično okolje (šola) ali skupina delavcev (psihologi v mariborskih šolah) </li></ul><ul><li>. </li></ul>
    22. 22. Značilnosti <ul><li>Študije primera so običajno longitudinalne, posledica pa veliko podatkov o primeru. </li></ul><ul><li>Primer – Zapuščeni otroci (Fritzl), serijski morilci </li></ul><ul><li>http:// uk.youtube.com/watch?v =ipt0pjz0mwg&feature=related </li></ul>
    23. 23. Študija Primera je Sestavljena iz Večih Delov <ul><li>Zgodovina primera – zbrana iz različnih virov – medicinska kartoteka, šolska spričevala, zapiski socialnih služb </li></ul><ul><li>Razgovorov – s posameznikom, ki ga študiramo in po potrebi z ljudmi, ki so z njim povezani </li></ul><ul><li>Vprašalniki ali psihometrični testi dajejo informacije o osebnosti, razpoloženju in sposobnostih </li></ul><ul><li>Dnevniki osebe, ki jo študiramo (s privoljenjem) </li></ul><ul><li>Opazovanje osebe v kliničnem ali socialnem okolju, odvisno od namena študije </li></ul>
    24. 24. Klinična Študija Primera <ul><li>Diferencialni testi (osebnost, EI – test) </li></ul><ul><li>Testi sposobnosti </li></ul><ul><li>Projekcijske tehnike: Rorschach Tintni blok (ink block), TAT (test tematske apercepcije) </li></ul><ul><li>Intervju </li></ul><ul><li>Vprašalnik z nedokončanimi stavki </li></ul><ul><ul><ul><li>Želim si, da bi moj oče… </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Razjezi me, če… </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Pri prijateljih me najbolj moti, ko </li></ul></ul></ul>
    25. 27. Problemi s Študijo Primera <ul><li>Subjektivnost </li></ul><ul><li>Etika </li></ul>
    26. 28. Prednosti <ul><li>Visoka ekološka veljavnost </li></ul><ul><li>Proučevanje redkih primerov </li></ul><ul><li>Proučevanje situacij, ki bi jih bilo ne-etično umetno sprožiti (zapuščeni otroci, efekt zlorabe otrok na njihovo vedenje) </li></ul><ul><li>Ponuja globinske informacije </li></ul><ul><li>Pripomore k razvoju novih teorij </li></ul>
    27. 29. Pomanjkljivosti <ul><li>Dolgotrajne, še posebej longitudinalne študije </li></ul><ul><li>Spomini so lahko netočni ali nepopolni </li></ul><ul><li>Ne moremo jih replicirati </li></ul><ul><li>Rezultatov ne moremo posploševati </li></ul><ul><li>Ni vzročno posledičnega odnosa </li></ul>
    28. 30. Multi-metoda <ul><li>Študija primera je klasičen zgled multi-metode raziskovanja. Raziskovalec uporablja celo vrsto virov informacij, ki jih nato sestavi v celovito sliko </li></ul><ul><li>Kombinacija metod za zbiranje najpomembnejših podatkov </li></ul><ul><li>Primer: Vpliv TV na nasilno vedenje otrok. Raziskovalec bo opazoval otroke in intervjuval starše, da bo zadovoljiv etičnemu kodeksu in da bo študija efektna </li></ul>
    29. 31. Aktivnost Ne-eksperimentalne Metode Povzetek <ul><li>Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec, ki ga boste dopolnili v naslednjih dneh. </li></ul>
    30. 32. Zbiranje Podatkov - Eksperimentalne Metode
    31. 33. Ključni Termini <ul><li>Cilj </li></ul><ul><li>Spremenljivke ali Variable </li></ul><ul><li>H ipoteze ( eno in dvo-smerne) </li></ul><ul><li>Nična hipoteza </li></ul><ul><li>Korelacijska hipoteza </li></ul><ul><li>Statistična pomembnost ali s ignifi kantnost </li></ul><ul><li>Kvantitativni in kvalitativni podatki </li></ul>
    32. 34. Cilj <ul><li>Cilj študije je odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki ga je postavil raziskovalec </li></ul><ul><li>Aktivnost : V parih identificirajte cilje naslednji psihološki študiji : </li></ul><ul><ul><li>Borkenau et al., 2002 </li></ul></ul>
    33. 35. Spremenljivke <ul><li>Spremenljivka je vsak faktor, ki lahko vpliva na izid raziskave </li></ul><ul><li>Neodvisna spremenljivka (NS) : Faktor, ki ga eksperimentator manipulira ali spreminja z namenom odkriti njegov vpliv </li></ul><ul><li>Odvisna spremenljivka (OS) : je rezultat eksperimenta. Nanjo vplivajo neodvisne spremenljivke, ki jih raziskovalec manipulira. </li></ul><ul><li>Aktivnost 1 - see your handout on variables </li></ul>
    34. 36. Zunanje Spremenljivke <ul><li>Spremenljivke, ki jih ne nadzorujemo ali manipuliramo in lahko prikrijejo dejanski vpliv NS. </li></ul><ul><li>Hrup z ulice lahko vpliva na udeležence, ki jim testiramo spomin </li></ul>
    35. 37. Hipoteza ali predvidevanje <ul><li>Hipoteza je trditev, ki napoveduje rezultat, ki ga predvidevamo v eksperimentu </li></ul><ul><li>Tudi v vsakdanje življenju predvidevamo izid dogodkov </li></ul><ul><ul><li>Ko vidimo, da nekdo preveč pije predvidevamo, da bo imel problem priti domov </li></ul></ul><ul><li>Aktivnost : zapišite eno od predvidevanj, ki ste jih naredili o vedenju nekoga, ki vam je blizu </li></ul>
    36. 38. Eksperimentalna Hipoteza <ul><li>Hipoteza običajno predvideva odnos med dvema spremenljivkama. Ta odnos je lahko vzročno posledični (odvistnostni) ali korelacijski (so-odvisnostni) </li></ul><ul><li>Odnos med NS in OS je vedno vzročno posledični </li></ul>
    37. 39. Eksperimentalna Hipoteza <ul><li>Je predvidevanje, da bo manipulacija NS vplivala na OS – kar pomeni, da se rezultati eksperimenta predpisujejo manipulaciji </li></ul><ul><li>Npr. raziskovalec predvideva, da bo igranje glasbe v ozadju (NS) imelo vpliv na to koliko besed si bo udeleženec eksperimenta zapomnil (OS) </li></ul>
    38. 40. Eno in Dvo-repne Hipoteze
    39. 41. Dvo-repna ali Dvosmerna <ul><li>Raziskovalec ve, da bo glasba vplivala na spomin, ne ve pa točno v katero smer. Zato formira neusmerjeno hipotezo </li></ul><ul><li>‘ Glasba bo imela vpliv na memoriranje besed pri udeležencih ’. </li></ul>
    40. 42. Eno-repna ali Enosmerna <ul><li>Eksperimentator je siguren, da bo glasba imela negativen vpliv na spomin, zato se odloči za enosmerno </li></ul><ul><li>‘ Igranje glasbe bo vplivalo na zbranost udeležencev, ki si bodo posledično zapomnili manj besed ’. </li></ul>
    41. 43. Aktivnost : 1- ali 2-smerna hipoteza ? <ul><li>Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. </li></ul><ul><li>Socialni pritisk bo zvišal stopnjo konformizma. </li></ul><ul><li>Vizualizacija bo vplivala na kratkoročni spomin. </li></ul><ul><li>Vizualizacija bo zvišala kapaciteto kratkoročnega spomina. </li></ul>
    42. 44. Nična Hipoteza <ul><li>Nična hipoteza je predvidevanje, da bodo rezultati eksperimenta posledica naključja ali kakšnega drugega faktorja, ki ga nismo določili v hipotezi </li></ul><ul><li>Aktivnost : Preuredite prejšnje eksperimentalne hipoteze v nične </li></ul>
    43. 45. Sprejeti ali Zavrniti Hipoteze <ul><li>Če dosežemo stopnjo statistične pomembnosti in zbrani rezultati potrdijo našo hipotezo: Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. </li></ul><ul><li>… sprejmemo eksperimentalno hipotezo in zavrnemo nično </li></ul>
    44. 46. Korelacijske Hipoteze <ul><li>Korelacijska ali so-odvisnostna hipoteza ne raziskuje vzročno posledičnega odnosa </li></ul><ul><li>Predvideva odnos med dvema so-spremenljivkama (nista NS in OS) </li></ul><ul><li>Primer : Stres in depresija. </li></ul>
    45. 47. Statistična Pomembnost (Signifikantnost) <ul><li>Statistična pomembnost se izračuna z uporabo inferential statističnih testov (t-test, ANOVA – Analiza Variance, Pearson, Spearman) </li></ul><ul><li>P (statistična pomembnost) mora biti manj kot 5% (p < 0.05), kar pomeni, da hočemo biti vsaj 95% da rezultati našega eksperimenta niso posledica naključja </li></ul>
    46. 48. Povzetek <ul><li>Hipoteza je izjava o predvidevanju, ki jo raziskovalec postavi preden prične s študijo </li></ul><ul><li>Hipoteze lahko vsebujejo vzročno posledični ali korelacijski odnos </li></ul><ul><li>Lahko so eno ali dvosmerne (eno ali dvo-repne) </li></ul><ul><li>Nična hipoteza je izjava, obratna od raziskovalčevega predvidevanja </li></ul><ul><li>Rezultati študije določijo katero hipotezo bomo sprejeli </li></ul>
    47. 49. Vrste Eksperimentov
    48. 50. Laboratorijski Eksperimenti <ul><li>Laboratorijski eksperiment poteka v okolju, ki ga raziskovalec popolnoma nadzoruje </li></ul><ul><li>Imenujte psihološko študijo, ki je uporabila laboratorijsko metodo zbiranja podatkov. </li></ul>
    49. 51. Prednosti Laboratorijskega Eksperimenta <ul><li>Raziskujemo lahko vzročno posledični odnos </li></ul><ul><li>Nadzor nad spremenljivkami </li></ul><ul><li>Možnost replikacije </li></ul>
    50. 52. Pomanjkljivosti Lab Eksperimenta <ul><li>Ni ekološke veljavnosti </li></ul><ul><li>E tika </li></ul>
    51. 53. Terenski Eksperimenti <ul><li>Terenski eksperiment izvajamo v vsakodnevnem okolju – nakupovalni centri, šole, delovno okolje ipd. </li></ul><ul><li>Okolja ne moremo kontrolirati </li></ul><ul><li>NS manipuliramo </li></ul><ul><li>Primer? </li></ul>
    52. 54. Prednosti Terenskih Eksperimentov <ul><li>Realistični </li></ul><ul><li>Ekološka veljavnost Ecological validity </li></ul><ul><li>Prisotnost raziskovalce ne vpliva na vedenje udeležencev </li></ul>
    53. 55. Pomanjkljivosti Terenskih Eksperimentov <ul><li>Pomanjkanje kontrole nad spremenljivkami </li></ul><ul><li>Težko jih je replicirati </li></ul><ul><li>Dragi in dolgotrajni </li></ul><ul><li>Etika – udeleženci se ponavadi ne zavedajo da so v študiji </li></ul>
    54. 56. Naravni ali Kvazi Eksperimenti <ul><li>Raziskovalec izrabi “naravni” dogodek </li></ul><ul><li>Zadovoljiti dva pogoja : </li></ul><ul><ul><li>Raziskovalec nima nadzora nad alokacijo udeležencev različnim NS </li></ul></ul><ul><li>In/ali </li></ul><ul><ul><li>Raziskovalec ne more nadzorovati NS, ker le-to nadzoruje nekdo drug (npr. ravnatelj v šoli) </li></ul></ul><ul><li>Primer? Aktivnost Prednosti in pomanjkljivosti </li></ul>
    55. 57. Aktivnost <ul><li>Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec. </li></ul>

    ×