ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTUREKINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009C...
Katalog Zgodovina prihodnosti je posvečen 100. obletnici rojstva arhitekta Božidarja Gvardjančiča.A History of the Future ...
CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009
ZGODOVINA PRIHODNOSTI / A HISTORY OF THE FUTURECenter urbane kulture Kino Šiška 2009 / Kino Šiška Centre for Urban Culture...
3ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE	 Kazalo / Contents		 Pozdravna beseda župana Zorana Jankovića	 7	 Address of...
14 08 2009
25.09.2008
03.08.2009
POZDRAVNA BESEDA ŽUPANA ZORANA JANKOVIĆA7Drage Ljubljančanke in Ljubljančani,ustanovitev Centra urbane kulture je eden od2...
Dear citizens of Ljubljana,To establish the Centre for Urban Culturewas among the 22 projects that I promisedin the autumn...
14.08.20089
1014.08.2008
07.08.2009
14.08.2008
13.10.2008
27.10.2008
16CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009Vizija in poslanstvoCenter urbane kulture Kino Šiška je središče sodobne in urbaneu...
17CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009sodobno kulturo v širši javnosti. Center urbane kulture Kino Šiškaje medgeneracijsk...
10.02.2009
08.04.2009
22KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009Vision and missionKino Šiška Centre for Urban Culture is a centre for contempora...
23.07.2009
07.08.2009
25KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009PresentThe reconstruction, renovation and new purpose of Kina Šiška makesLjublja...
14.08.2008 14.08.2008 14.08.2008 14.08.200830.09.2008 13.10.2008 27.10.2008 27.10.200813.03.2009 13.03.2009 21.05.2009 21....
14.08.2008 14.08.2008 25.09.2008 25.09.200810.02.2009 13.03.2009 13.03.2009 13.03.200921.05.2009 21.05.2009 21.05.2009 21....
Uroš BonšekVodja za stike z javnostjo /Head of Public RelationsSimon KardumDirektor / General ManagerMatjaž MančekPomočnik...
29Prihodnost je v tveganjuNov prostor urbane kulture je velik projekt v vseh pogledih. Velikzato, ker je vanj investirano ...
30Rada bi se zahvalila vsem, ki so pomagali, da sta razstava inkatalog zaživela v svetlobi resničnega sveta: županu Zoranu...
31MINLJIVOST ZA VEČNOSTTRANSIENCE FOR ETERNITYFotografije Barbare Jakše Jeršič, ki jih sama imenuje Zgodovinaprihodnosti, ...
32Minljivost za večnostKozmološke pripovedi o nastanku sveta in vesolja govorijo o stvarniku,ki iz kaotičnega materiala us...
33ZGODOVINA PRIHODNOSTIv lepo. Tako so neobdelan zid, hrapavost še nezglajenega kamna, odri,podpore, žice, cevi in vsi dru...
34Transience for eternityCosmological narratives of the creation of the world and the universefeature the Creator who tran...
35A HISTORY OF THE FUTUREcaffolding, supports, wires, tubes and all other elements ofa building-to-be, are in modern archi...
361 	 03.06.20082 	 23.07.20093	 07.08.2009
37ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
381 	 13.10.20082 	 23.07.20093	 18.08.2009
39ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
401 	 07.08.20092 	 07.08.20093	 07.08.2009
41ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
421 	 17.07.20092 	 03.08.20093	 14.08.2009
43ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
441 	 27.10.20082 	 10.07.20093	 07.08.2009
45ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
46
4707.08.200918.08.2009
48IDEJNA ZASNOVA 2004 / CONCEPT 2004Elea iC d.o.o.Arhitektura / Architectural design: Anja Planišček u.d.i.a. / BArch, Apo...
Katalog Zgodovina prihodnosti je posvečen 100. obletnici rojstva arhitekta Božidarja Gvardjančiča.A History of the Future ...
ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTUREKINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009C...
BOOK AND EVENT / KINO SISKA CENTER FOR URBAN CULTURE
BOOK AND EVENT / KINO SISKA CENTER FOR URBAN CULTURE
BOOK AND EVENT / KINO SISKA CENTER FOR URBAN CULTURE
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

BOOK AND EVENT / KINO SISKA CENTER FOR URBAN CULTURE

454 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
454
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
45
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

BOOK AND EVENT / KINO SISKA CENTER FOR URBAN CULTURE

  1. 1. ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTUREKINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009CENTERURBANEKULTUREKINOŠIŠKA2009KINOŠIŠKACENTREFORURBANCULTURE2009
  2. 2. Katalog Zgodovina prihodnosti je posvečen 100. obletnici rojstva arhitekta Božidarja Gvardjančiča.A History of the Future catalogue commemorates the 100thanniversary of the birth of Božidar Gvardjančič, architect.
  3. 3. CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009
  4. 4. ZGODOVINA PRIHODNOSTI / A HISTORY OF THE FUTURECenter urbane kulture Kino Šiška 2009 / Kino Šiška Centre for Urban Culture 2009Izdajatelj / Publisher: Center urbane kulture Kino Šiška / Kino Šiška Centre for Urban Culturezanj Simon Kardum, direktor / on behalf of Simon Kardum, General ManagerTeksti / Texts: Zoran Janković, Jure Mikuž, Simon Kardum, Piera RavnikarUrednici / Editors: Piera Ravnikar, Barbara Jakše JeršičFotografija / Photography: Barbara Jakše JeršičProdukcija / Production: ArtKontaktPortreti / Portraits: Stane Jeršič, Barbara Jakše JeršičPrevod / Translated by: Alenka RopretStiki z javnostjo / Public Relations: Uroš Bonšek, uros.bonsek@kinosiska.siTisk / Print: Tiskarna HrenNaklada / Print run: 1000Katalog je izšel ob razstavi Zgodovina prihodnosti (otvoritev 28. avgusta 2009) / This catalogue accompanies the exhibition A history of the future (on view from 28 august 2009)Katalog je finančno podprla Mestna Občina Ljubljana / The catalogue has been supported financially by the City of LjubljanaCenter urbane kulture Kino Šiška
Trg prekomorskih brigad 3
SI-1000 LjubljanaT: 01 5003001E: info@kinosiska.si
W: www.kinosiska.siCIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana727:7.022.82ZGODOVINA prihodnosti : Center urbane kulture Kino Šiška, 2009 =A history of the future : Kino Šiška Centre for Urban Culture /teksti / texts Zoran Janković ... [et al.] ; urednici / editors Piera Ravnikar, Barbara Jakše Jeršič ;fotografija / photography Barbara Jakše ; prevod / translated by Alenka Ropret. - Ljubljana :Center urbane kulture Kino Šiška, 2009 = Kino Šiška Centre for Urban Culture, 2009ISBN 978-961-92703-0-11. Vzp. stv. nasl. 2. Ravnikar, Piera246966784
  5. 5. 3ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE Kazalo / Contents Pozdravna beseda župana Zorana Jankovića 7 Address of the Mayor Zoran Janković 8 Vizija in poslanstvo 16 Vision and mission 22 Kratka zgodovina 16 Short history 22 Arhitektura 17 Architecture 25 Prihodnost je v tveganju, Simon Kardum 29 The future is in taking risks, Simon Kardum 29 Minljivost za večnost, Dr. Jure Mikuž 32 Transience for eternity, Dr. Jure Mikuž 34
  6. 6. 14 08 2009
  7. 7. 25.09.2008
  8. 8. 03.08.2009
  9. 9. POZDRAVNA BESEDA ŽUPANA ZORANA JANKOVIĆA7Drage Ljubljančanke in Ljubljančani,ustanovitev Centra urbane kulture je eden od22 projektov, ki sem jih obljubil pred volitvamijeseni 2006 in napovedal rok dokončanja vletu 2007. Zaradi obsežnih požarnovarnostnihzahtev in ukrepov ter tehnološko kompleksnevsebine projekt odpiramo leto in pol kasneje.Upam, da bo posebno doživetje, ki ga objektnudi svojim obiskovalcem, našo zamudoupravičil.Vesel sem, da je prenovljeni objekt KinoŠiška ohranil prvotno obliko, pa tudi ime, kime je v mladosti ob koncih tedna tolikokratzvabilo pred veliko platno ter me navduševalopredvsem z zgodbami, v katerih je zmerajzmagala pravica.Center urbane kulture namenjamo kulturnimustvarjalcem različnih področij, predvsemmladim, ki lahko v prenovljenih prostorih sponosom predstavljajo svoje ideje, projekte indosežke. Sodobna in dovršena tehnološkaoprema je po besedah poznavalcev na samemevropskem vrhu in bo pritegnila ter navdušilatudi najzahtevnejše občinstvo. Kino Šiška vodijomladi, kreativni in drzni, ki bodo zagotovo znaliposkrbeti za celoleten raznolik in kakovostenprogram.S prenovo Kina Šiška ter ustanovitvijo inzagonom Centra urbane kulture smo izpolniliobljubo, dano Ljubljani, vsem njenim mladimin prodornim ustvarjalcem ter njihovemuobčinstvu.Verjamem, da ga boste hitro vzeli za svojegain ga do zadnjega kotička napolnili s pozitivnoenergijo.Želim vam, da bi v Kinu Šiška doživeli velikolepih trenutkov!Zoran Janković,župan Mestne občine Ljubljana
  10. 10. Dear citizens of Ljubljana,To establish the Centre for Urban Culturewas among the 22 projects that I promisedin the autumn of 2006, before election, tobe completed in 2007. Due to extensive fireprotection related demands and measures, andthe technological complexity of the project,the venue launch has been delayed for a yearand a half. I hope that the delay proves justifiedthrough the exceptional visitor experienceprovided by the venue.I am delighted to see that the renovated KinoŠiška has preserved its original form as wellas the name, both of which would attract metime and again to go to the movies during myteenage weekends, particularly captivating mewith stories of how the good won over the bad.The Centre for Urban Culture is intended toenable cultural creators of various fields,particularly the young ones, to take pridein presenting their ideas, projects andachievements. According to experts, theadvanced and perfected technical equipmentranks among the very best in Europe, whichwill attract and fascinate the most demandingvisitors. Kino Šiška is being run by a young,creative and bold team who will ensure ayearlong diverse and top-quality programme.By renovating Kino Šiška and launching theCentre for Urban Culture, we have fulfilled ourpromise to the city of Ljubljana, to all its young,promising artists and their audiences.I believe you will soon consider it your own andfill it with positive energy to the brim.I wish you to experience many nice moments inKino Šiška!Zoran JankovićThe Mayor of LjubljanaADDRESS OF THE MAYOR ZORAN JANKOVIĆ8
  11. 11. 14.08.20089
  12. 12. 1014.08.2008
  13. 13. 07.08.2009
  14. 14. 14.08.2008
  15. 15. 13.10.2008
  16. 16. 27.10.2008
  17. 17. 16CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009Vizija in poslanstvoCenter urbane kulture Kino Šiška je središče sodobne in urbaneustvarjalnosti v Ljubljani ter v širšem slovenskem prostoru. Jeprvi in edini projekt svoje vrste v regiji, namenjen koncertnim,gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, skrbel pabo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije in studie). Ssvojim programom Kino Šiška predstavlja in združuje urbanost,multikulturnost, politično neobremenjenost, tehnološko naprednostin vzpodbuja inovativnost, kreativnost ter mednarodna povezovanja.Z arhitekturnimi in tehnološkimi inovacijami na kar 2.468 m2 se KinoŠiška uvršča med večje in tehnično najsodobnejše objekte svojevrste v Evropi. V veliki dvorani Katedrali premore 800 stojišč oziroma450 sedišč na 743 m2, ki se lahko prilagajajo posameznim, večinomaglasbenim in gledališkim dogodkom, v mali dvorani Komuni pa150 sedišč na 205 m2 za intimnejše, pretežno eksperimentalne indebatne dogodke. Pričakovano povprečno letno številoobiskovalcev je 100 000.Kratka zgodovinaLeta 1961 je podjetje Ljubljanski kinematografi dobilo od mestaLjubljane v upravljanje Kino Šiška, kjer so od 1964 do konca 80-ih letpredvajali filme, nato pa je zmanjševanje obiska pripeljalo do tega, daso kino zaprli in ga oddajali samo še za razne prireditve in predavanja.Kino so nato leta 1994 zopet usposobili.Po odprtju ljubljanskega Koloseja 2001 je kino Šiška s svojimi 725sedeži že drugič zaključil svojo zgodbo. V času od oktobra 2002 do2007 so v prostorih Kina Šiška nastajali umetniški projekti, odvijaleso se plesne in gledališke ustvarjalne delavnice, obnovitvene vaje zapredstave skupin in posameznikov in plesne akcije. Takrat je meddrugim stavba nekdanjega kina prešla v last MOL. Civilna iniciativa, vkateri je bil vseskozi aktiven današnji mestni svetnik Dr. Gregor Tomc,pa si je že v času mandata Vike Potočnik in Danice Simšič prizadevala,da bi Ljubljana dobila center urbane kulture.Prve zamisli o ustanovitvi takega centra segajo v leto 1995, ko se jeLjubljana pripravljala na organizacijo Evropskega meseca kulture(1997). Leta 2004 je Kino Šiška postal eden od infrastrukturnihukrepov, zapisanih v Nacionalnem programu za kulturo."Mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti naj bi polegStare elektrarne vključeval se Metelkovo 6 in bivši Kino Šiška.Zapuščene prostore naj bi spremenili v večnamenski prostor zagledališke in plesne predstave, video dela in instalacije, uredilipa naj bi tudi bar, cyber caffe, prostor za vadbo in garderobe.Obnavljanje je načrtovano za konec leta 2005. Za investicijev mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti se predvidevajosredstva Evropskih skladov." (A. Rihter, Delo: 20 avgust 2004)Z mrtve točke se je projekt v izvedbeno fazo premaknil šele 2006s prihodom novega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki jeprojekt uvrstil med prednostne v svojem programu.SedanjostZ rekonstrukcijo, prenovo in novo namembnostjo Kina Šiška postajaLjubljana kulturno živo, živahno in senzibilno mesto srednje Evropein tako poskuša zasidrati in institucionalizirati novo, drugačno,
  18. 18. 17CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009sodobno kulturo v širši javnosti. Center urbane kulture Kino Šiškaje medgeneracijsko kulturno stičišče, namenjeno ljubiteljem,ustvarjalcem in somišljenikom sodobnih urbanih kulturnih trendov.Javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška je bil ustanovljen naseji mestnega sveta MO Ljubljana 4. februarja 2008. Šele s temodlokom je bilo omogočeno delovanje centra pod okriljem lastnikain pretežnega financerja. Sledila je registracija javnega zavoda invpis institucije v poslovni register. V letu 2008 je intenzivnopotekala priprava na investicijo, od pridobivanja potrebnihelaboratov, soglasij in projektov, do pričetka gradbenih del vseptembru.ArhitekturaPo letu 1957, ko se je Ljubljana razdelila na več mestnih občin, je tudiŠiška dobila svojo upravno enoto. Po ureditvenih načrtih za centerobčine Šiška je proti koncu 50ih let zraslo novo urbano komunalnosredišče, locirano med glavni prometnici med Spodnjo in ZgornjoŠiško. Okoli glavnega trga oziroma ploščadi se zvrstijo: upravnaenota – občina, trgovska hiša, kino dvorana, samski dom, ki kasnejedobi še prizidek in spremeni namembnost v hotel. V zaledju kasnejezgradijo še pošto, zdravstveni dom, osnovno šolo in vrtec.Kino Šiška je bil zgrajen leta 1961 in sodi med prvovrstne objekte,ki jih je zaznamovala modernistična arhitektura. Kino Šiška je deloslovenskega arhitekta Božidarja Gvardjančiča. Objekt ima takolokacijo v predmestnem središču, z glavno fasado pa se prekotrgovske hiše odpira proti Celovški cesti.Nova podobaNova podoba Kina Šiška v Center urbane kulture je v arhitekturnemsmislu (avtorici idejne zasnove sta arhitektki Anja Planišček inApolonija Šušteršič) predstavlja predvsem funkcionalne izboljšave,povezane z novo namembnostjo. Vsi zunanji elementi arhitekture,kot so zasteklitev vhodne prizme, omet in zasteklitve ovala, soostali nespremenjeni. Prav tako so se ohranili vsi atraktivni elementivhodnih prostorov, kot so mozaično obloženi stebri, venecijanskitlak v pritličju in nadstropju ter dominantno stopnišče v vhodni avli,poleg njih pa tudi ovalni obod dvorane in izhodni rampi, ki sleditaobliki dvorane.Piera Ravnikar,vodja projektovViri:Arhiv časopisa DnevnikFoto dokumentacija DELOInterno glasilo javnega holdinga Ljubljana in MOLJana Pleško (1996) Obnova kina ŠiškaManca Bežek (2005) Nacionalni program za kulturo: Politični in kulturni vidikMestna občina LjubljanaUrbanistični oddelek in arhiv občine ŠiškaZgodovinski arhiv Ljubljana
  19. 19. 10.02.2009
  20. 20. 08.04.2009
  21. 21. 22KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009Vision and missionKino Šiška Centre for Urban Culture is a centre for contemporaryand urban creativity serving Ljubljana and Slovenia in general.It is the first and only project of the kind in the region, primarilydedicated to music, theatre, dance and experimental events, whileit will also ensure production facilities (rehearsal, labs and studios).The programme of Kino Šiška represents and combines the urbanlife, multiculturalism, a politically unbiased attitude and advancedtechnology, at the same time encouraging innovation, creativity andinternational cooperation.Featuring 2,468 m2 of architectural and technological innovations,Kino Šiška ranks among largest and technically most advanced venuesof its kind in Europe. The large Katedrala hall with its 743 m2 can holdup to 800 visitors standing or 450 seating in various configurations,adapting to individual events, mostly music and theatre performances,whereas the small Komuna hall can hold up to 150 seats at 205 m2 formore intimate, mostly experimental events or discussions. The annualnumber of visitors is expected to reach 100,000.Short historyIn 1961, Ljubljanski kinematografi (Ljubljana CinematographicCompany) was appointed by the city of Ljubljana to manage the KinoŠiška cinema, where films were being screened from 1964 to the endof 1980’s. The cinema was then closed down due to a decrease inthe number of visitors, and the venue was being rented for variousevents and lectures. In 1994 the cinema was launched again.After Kolosej multiplex cinema opened in 2001, the story of KinoŠiška with 725 seats was again brought to an end. Between 2002 and2007, art projects were being made in Kino Šiška, dance and theatreworkshops took place there, as well as renewed rehearsals for groupand individual performances and dance campaigns. In that periodKino Šiška also become the property of the City of Ljubljana. WhenVika Potočnik and Danica Simšič consecutively held the office ofmayor of Ljubljana, a civil initiative with the current city councillorDr. Gregor Tomc as its active member, was already struggling forLjubljana to acquire a centre for urban culture.The first ideas on establishing such a centre date back to 1995 whenpreparations were under way for Ljubljana to organise the EuropeanCultural Month (1997). In 2004 Kino Šiška was added to the listof Infrastructure measures, stated in the National Programme forCulture."The foreseen Centre for Contemporary Arts was supposed to havea network structure, comprising the Stara elektrarna institute as wellas Metelkova 6 and the former Kino Šiška. The abandoned venuewas to be changed into a multipurpose venue for theatre and danceperformances, video works and installations, also featuring a bar,cyber café, rehearsal space and dressing rooms. Renovation wasplanned to begin at the end of 2005. Investments into the network-structured Centre for Contemporary Arts were to be acquired fromEuropean funds." (A. Rihter, Delo newspaper: 20 August 2004)The deadlock was only broken in 2006 when the new mayor ofLjubljana, Zoran Janković, forwarded the project into the phase ofimplementation, the project having the position of a priority in hisprogramme.
  22. 22. 23.07.2009
  23. 23. 07.08.2009
  24. 24. 25KINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009PresentThe reconstruction, renovation and new purpose of Kina Šiška makesLjubljana a lively and sensitive Central-European city with vibrantculture, thus hoping to fix and institutionalise in the public eye thenew, different contemporary culture. Kino Šiška Centre for UrbanCulture serves as an intergenerational cultural confluence, intendedfor enthusiasts, artists and supporters of contemporary urbancultural trends.Kino Šiška Centre for Urban Culture public institute was establishedat the City Council session of the City of Ljubljana on 4 February2008. This decree finally allowed for the centre to operate under theauspices of its owner and major fund provider. The year 2008 sawintense preparations for the investment, including the acquisitionof required studies, agreements and projects as well as thecommencement of construction works in September.Architecture of Kino ŠiškaLjubljana being divided into several municipalities after 1957, Šiškawas also designated an individual administrative unit. Based on plansto arrange the centre of Šiška municipality, a new urban communalcentre was constructed towards the end of 1950’s between the twomain roads between Upper and Lower Šiška. The main square i.e.platform is surrounded by: the administrative unit – municipality, astore, a cinema and male workers lodgings, later added an extensionand transformed into a hotel. Outside the central part, a post office, ahealth centre, a primary school and a kindergarten were constructedlater on.Constructed in 1961, Kino Šiška is considered a first-class buildingmarked by modernist architecture. The building, designed by theSlovenian architect Božidar Gvardjančič is located in the suburbancentre, its façade opening towards the Celovška street above thestore in front.Redesign of Kino ŠiškaArchitecturally, the redesign of Kino Šiška into a Centre for UrbanCulture particularly introduces functional improvements with regardto its new purpose (the authors of the concept being the architectsAnja Planišček and Apolonija Šušteršič). All the external architecturalelements, such as the glazing of the entrance prism, the plasterand the oval glazing have remained unchanged. All the appealingelements of the entrance have also been kept, including the mosaicpillars, Venetian stones on the ground floor and first floor and thedominating staircase in the entrance lobby, as well as the oval shapeof the hall and exit ramps aligned to the shape of the hall.Piera Ravnikar,Project ManagerSources:Arhiv časopisa DnevnikFoto dokumentacija DELOInterno glasilo javnega holdinga Ljubljana in MOLJana Pleško (1996) Obnova kina ŠiškaManca Bežek (2005) Nacionalni program za kulturo: Politični in kulturni vidikMestna občina LjubljanaUrbanistični oddelek in arhiv občine ŠiškaZgodovinski arhiv Ljubljana
  25. 25. 14.08.2008 14.08.2008 14.08.2008 14.08.200830.09.2008 13.10.2008 27.10.2008 27.10.200813.03.2009 13.03.2009 21.05.2009 21.05.200921.05.2009 03.06.2009 03.06.2009 03.06.2009
  26. 26. 14.08.2008 14.08.2008 25.09.2008 25.09.200810.02.2009 13.03.2009 13.03.2009 13.03.200921.05.2009 21.05.2009 21.05.2009 21.05.200903.07.2009 07.08.2009 14.08.2009 14.08.2009
  27. 27. Uroš BonšekVodja za stike z javnostjo /Head of Public RelationsSimon KardumDirektor / General ManagerMatjaž MančekPomočnik direktorja za glasbeniprogram / Assistant Directorfor Music ProgrammeMitja BravharPomočnik direktorja za menedžment infinance / Assistant Directorfor Management and FinanceMatej BobičTehnični vodja / Technical ManagerRoman ŠkrabaGlavni vzdrževalec V /Head of Maintenance VPiera RavnikarVodja projektov / Project ManagerDarinka JurečičPoslovna sekretarka VI /Administrative Assistant VI
  28. 28. 29Prihodnost je v tveganjuNov prostor urbane kulture je velik projekt v vseh pogledih. Velikzato, ker je vanj investirano ogromno pričakovanje zainteresirane inširše javnosti. Velik zato, ker je rekonstrukcija opustele stavbe, izvirnonamenjene kinopredstavam, pokazala, da je sožitje med patiniranomodernistično arhitekturno zasnovo in novimi vsebinami z nekaterimioriginalnimi tehničnimi rešitvami možno. Velik zato, ker je ljubljanskaoblast poskrbela za politično in finančno pokritje, priznajmo si, precejtveganega projekta.Tveganega v institucionalnem smislu, saj gre za prvo tako javnoustanovo v samostojni Sloveniji, ki je namenjena drugačni kulturi.Tveganega v infrastrukturnem in tehnološkem smislu, saj bocenter premogel tehnološki nadstandard. Tveganega v pravno-organizacijskem smislu, saj gre za javni zavod, torej obliko, kipooseblja togost programiranja, poslovanja in kadrovanja. Intveganega zato, ker je projekt sicer nastal s finančno pomočjoNorveškega finančnega mehanizma in Evropskega sklada zaregionalni razvoj, a je podpora dejavnosti v celoti na proračunskihplečih Mestne občine Ljubljana. Kot vemo, države (za zdaj) še nizraven, pa čeprav je bila prenova Kina Šiška leta 2004 - takrat centersodobne umetnosti - eden od pomembnejših infrastrukturnih ciljev,zapisanih tako v Nacionalnem programu za kulturo, kot v Dogovoru osodelovanju med Ministrstvom za kulturo in MOL. Tudi tako je lahkopozabljiva oblast.Ob tej slovesni priložnosti se zahvaljujem Ljubljani, glavnemupodporniku in ustanovitelju, še posebej županu Zoranu Jankovićuin načelniku Urošu Grilcu; vsem prvoborcem, na čelu z rokerji vopoziciji; vsem tistim, ki ste v projekt verjeli (in se ob tem celosmejali, včasih pa tudi zgražali); vsem projektantom, predstavnikominvestitorja, izvajalcem, podizvajalcem, dobaviteljem, koordinatorjem,nadzornikom in drugim, ki so sodelovali pri rekonstrukciji; svetnikomjavnega zavoda, z Gregorjem Tomcem na čelu; vsem partnerjem,organizatorjem, producentom in ustvarjalcem, s katerimi bomoposkrbeli za razvejano in pestro programsko ponudbo, ter vsemsponzorjem in donatorjem. Posebno zahvalo namenjam zaposlenim.Zato, ker mi zaupajo in zato, ker s svojo požrtvovalnostjo dokazujejo,da na svetu obstajajo tudi drugačni javni uslužbenci. Celo taki brezpisarn.Z obžalovanjem, da danes nista z nami, na oni svet pozdravljamtudi šišenska tovariša, ki sta veliko prispevala k uresničitvi projekta:pisatelja in politika Petra Božiča († 2009) ter arhitekta in uradnikaTomaža Brateta († 2008).Simon Kardum,direktorCenter urbane kulture Kino ŠiškaThe future is in taking risksAny way you look at it, a new space for urban culture is a great project.Great because the interested and wider public have invested so muchexpectation in it. Great because the reconstruction of the desolatebuilding originally serving as a cinema has shown that patinatedmodernist architecture can indeed coexist with new programmesfeaturing some original technical solutions. Great because the cityadministration has ensured political and financial support for, letsadmit, quite a risky project.Risky in institutional sense, this being the first public institute of thekind in independent Slovenia, dedicated to a different type of culture.Risky in infrastructural and technological sense, this being a centrefeaturing above-standard technology. Risky in legal-organizationalsense, this being a public institute, i.e. a formation embodying rigidprogramme formation, operations and human resource management.And risky because the initial financial support for the project hasindeed been provided by the Norwegian Financial Mechanism and theEuropean Regional Development Fund, yet the programme in totalwill have to be supported within the budget of the City of Ljubljana.As we know, the state has (so far) not joined the project, although in2004 the renovation of Kino Šiška – then a centre for contemporaryart – was considered a major infrastructural objective includedboth in the National Programme for Culture and in the CooperationAgreement between the Ministry of Culture and the City of Ljubljana.Authorities can be so forgetful.At this occasion I express my thanks to Ljubljana, our main supporterand founder, and particularly the Mayor Zoran Janković and the Headof The Department for Culture, Uroš Grilc; to all the pioneers headedby rockers from the opposition; to everybody who believed in theproject (and even laughed about it, and sometimes frowned uponit); to all the design engineers, investor representatives, contractors,subcontractors, suppliers, coordinators, superintendents and othersparticipating in the reconstruction; to public institute councillorsheaded by Gregor Tomc; to all the partners, organisers, producers andartists helping us to ensure a wide and diverse programme structureand to all the sponsors and donators. Special thanks go to the staff.Because they trust me and because their selflessness proves thatthere are also other types of public servants. There are even the typeswithout workplaces.Expressing my regrets that they cannot be with us, I wish to send mybest wishes to the other world to my Šiška comrades who contributedmuch to project realisation: the writer and politician Peter Božič (†2009) as well as the architect and officer Tomaž Brate († 2008).Simon Kardum,General ManagerKino Šiška Centre for Urban CultureVIZIJA SIMON KARDUM VISION SIMON KARDUM
  29. 29. 30Rada bi se zahvalila vsem, ki so pomagali, da sta razstava inkatalog zaživela v svetlobi resničnega sveta: županu ZoranuJankoviću za njegovo navdušujočo vizionarsko odločenost,podžupanu Janku Möderndorferju, Urošu Grilcu in Tanji DodigSodnik za njihovo zaupanje, Simonu Kardumu za njegovo trmastovztrajnost, Pieri Ravnikar za njeno žensko prefinjenost, ekipi KinaŠiška za njihovo predano podporo, Juretu Mikužu za njegovobriljantno pronicljivost, Stanetu Jeršiču za njegovo ljubeznivoprijaznost in sinu Aleksu Jeršiču, sončku mojega vesolja zanjegovo dragoceno otroško ljubezen.Barbara Jakše Jeršič, fotografinjaLjubljana, 07.08.2009I wish to thank everybody who have helped bring this exhibitionand catalogue to life: the Mayor Zoran Janković for hisenthusiastic visionary determination, to the Deputy Mayor JankoMöderndorfer, Uroš Grilc and Tanja Dodig Sodnik for their trust,to Simon Kardum for his stubborn insistence, to Piera Ravnikarfor her feminine sophistication, to the Kino Šiška team for theirdevoted support, to Jure Mikuž for his brilliant insight, to StaneJeršič for his loving kindness and to my son Aleks Jeršič, the sun ofmy universe, for his precious childish love. Barbara Jakše Jeršič, photographerLjubljana 07/08/2009
  30. 30. 31MINLJIVOST ZA VEČNOSTTRANSIENCE FOR ETERNITYFotografije Barbare Jakše Jeršič, ki jih sama imenuje Zgodovinaprihodnosti, napovedujejo delo prihodnjih arheologov, ponujajojim videz tistega, kar nam danes ni mar, njih pa bo navduševalo,ko se bo prikazalo izpod njihovih lopatic in drugega orodja. Inv tem je njeno početje več kot smiselno, saj nas vrača v čase, koljudem ni bilo pomembno samo tisto, kar vidijo, ampak morda šebolj že sama navzočnost nečesa, kar je pogledu skrito.Photographs by Barbara Jakše Jeršič, which she refers to as Ahistory of the future, herald the work of future archaeologists,offering them the sight of what we fail to care about today, yetthey will be enthralled by what shows below their trowels andother tools. Considering this, what she does makes perfect sense,bringing us back to times when people not only cared aboutwhat they saw, but maybe cared even more about the presence ofsomething hidden to the eye.
  31. 31. 32Minljivost za večnostKozmološke pripovedi o nastanku sveta in vesolja govorijo o stvarniku,ki iz kaotičnega materiala ustvarja urejen videz kozmosa. Tudi vzamisli arhitekta se neprepoznavni delci spreminjajo v prepoznavno inurejeno zgradbo. Večina jih je na videz neprivlačnih in nepomembnih,a prav vsi so za popoln videz celote funkcionalno in vizualnonepogrešljivi. Vsaka arhitektura ima, tako kot Mesec, svojo skrito stran,in v radovedni človekovi naravi je, da pogleda nanjo, čeprav je onkrajvidnega. Fotograf pa je še bolj iščoč in občutljiv kot drugi ljudje in jepripravljen stvari, ki jih je videl onkraj, deliti z njimi. Tudi Barbara JakšeJeršič se je z aparatom podala na lov za detajli in videzi, tipičnimi zagradbišče. V njihovi znakovnosti, površini, materialnosti, v trenutnihstanjih, vizurah, odbleskih, barvnih odtenkih je našla skrite lepote inpomene, kakršne odkrijejo samo mojstri. Likovna umetnost od nekdajuči ljudi predvsem to, da se vse, kar se jim zdi nepomembno, grdo inneprivlačno, lahko v videnju kvalitetnega ustvarjalca spremeniVodja oddelka za fotografijo Francoske nacionalne knjižnice vParizu Jean-Claude Lemagny je nekoč zapisal, da se ustvarjalnafotografija v odnosu do dokončane arhitekture nahaja pred njoin po njej. Pred njo, kadar beleži bogato teksturo uporabljenihmaterialov in elementov, ki bodo zaznamovali bitje stavbe. Ponjej pa, ko bo stroga organizacija načrtov in notranjih konstrukcijprekrita in bo nov prostor zaživel v vsej svoji nepredvidljivosti inpresenetljivi poeziji. Podobe Barbare Jakše Jeršič niso dokumentarniposnetki poteka gradbenih del. V njih je združila oboje, kar odlikujeumetniško fotografijo: pogled na vse, kar bo izginilo, ker bo prekrito,odstranjeno, prebarvano, in pogled na tisto, kar je videti takšno,kakršno je, prav zaradi vsega tistega, kar je zaradi njegovega nastankaprekrito, odstranjeno, prebarvano. Poiskala in posnela je drobce,manjše celote in funkcionalne dele, ki so v oblikovanju končnegazunanjega videza arhitekture nujno nevidni, torej za pogled minljivi,prav zato, da ustvarijo večnostni videz arhitekture, ki jo je Plečnik vvečnem jeziku, latinščini, imenoval »architectura perennis«.1 13.10.20082 10.07.20093 18.08.2009
  32. 32. 33ZGODOVINA PRIHODNOSTIv lepo. Tako so neobdelan zid, hrapavost še nezglajenega kamna, odri,podpore, žice, cevi in vsi drugi elementi stavbe v nastajanju, postali vmoderni arhitekturi velikokrat vidni, enakopravni sestavni deli celote zvso svojo obdelanostjo in nedokončanostjo.Seveda pa večina teh elementov ostaja nevidnih, prekritih z dokončnolupino zunanjščine in notranjščine, s fasado, beležem, opažem,tapetami. Na fotografijah Barbare Jakše Jeršič se zdijo kot neorganskifosili. To nas spomni, da so imeli fosili v zgodovini človeške misli odCuvierja do Foucaulta veliko vlogo. Hegel, denimo, v svoji Filozofijinarave ni verjel, da so ostanki nekoč živih živali ali rastlin. Po njegovemjih je vtisnila v kamen narava, podobno kot bi to storil umetnik, in zatopredstavljajo življenje, ne da bi bili kdaj živi. Danes se verjetno zdi takorazpravljanje odveč in marsikoga zakriti arhitekturni in funkcionalničleni ne zanimajo. Zdijo se mu obrobni in nepomembni, saj so nevidni.Verjame namreč samo v tisto, kar vidi. In šele ko reče »vidim«, to zanjpomeni »vem«. Zato mu je dovolj, da živi, dela in se zabava v prostorih,ki jih ti elementi soustvarjajo, in izkorišča ugodnosti, ki jih omogočajo.Fotografije Barbare Jakše Jeršič, ki jih sama imenuje Zgodovinaprihodnosti, napovedujejo delo prihodnjih arheologov, ponujajojim videz tistega, kar nam danes ni mar, njih pa bo navduševalo, kose bo prikazalo izpod njihovih lopatic in drugega orodja. In v temje njeno početje več kot smiselno, saj nas vrača v čase, ko ljudem nibilo pomembno samo tisto, kar vidijo, ampak morda še bolj že samanavzočnost nečesa, kar je pogledu skrito. Tudi bivališča, svetišča,delavnice, tovarne, urade, zabavišča in vse druge stavbe in prostoreso obravnavali drugače, apotropejsko, s strahospoštovanjem, spraznoverjem, z upanjem in veseljem. Da bi odvrnili slabo usodo,zle duhove, nesreče in neprijeten sloves, so v temelje vzidali živočrno mačko, relief muhe, lahko pa tudi steklenico žganja, da bi z njopresenetili tistega, ki bi stavbo porušil.Jure Mikuž
  33. 33. 34Transience for eternityCosmological narratives of the creation of the world and the universefeature the Creator who transforms the chaotic material into the orderlyappearance of the cosmos. Likewise, the architects idea transformsunidentifiable parts into a recognisable and orderly building. Indeed,these parts are mostly not particularly appealing or significant, yet eachof them is indispensable due to its function and appearance to ensurethe perfect final appearance. Just like the moon, each building features itshidden side, and is in the curiosity of human nature to look for it, althoughit can only be found beyond the visible. Being all the more searchingand sensitive as opposed to others, a photographer is ready to share thethings seen beyond. Likewise, Barbara Jakše Jeršič took the camera to golooking for details and appearances, typical of a construction site. It was inthe signs, surfaces, materials, current conditions, views, reflections, colourshades that she would find hidden beauties and meanings that can onlybe discovered by masters. Fine art has always primarily been teachingpeople how everything that might seem insignificant, ugly or unattractivecan be turned beautiful by an excellent creator. Being coarse andincomplete as they are, a rough wall, the coarseness of unpolished rock,Jean-Claude Lemagny, Head of the Photography Department inthe French national library, Paris once wrote that as opposed to acompleted building, creative photography exists beforehand andafterwards. Beforehand when recording the rich texture of materialsand elements used to mark the building as a being. Afterwards whenthe strict structure of plans and internal constructions is concealedand the new space takes off in all its unpredictability and astonishingpoetry. The images by Barbara Jakše Jeršič are no documentary shotsof the course of construction. In them she has managed to merge bothfeatures of art photography – the view of everything that will disappearby being covered, removed, painted, and the view of everything thatlooks as it does thanks to everything that due to its existence had tobe covered, removed, painted. She looked for and shot details, littletotalities and functional parts, which in the process or generating thefinal architectural appearance have to be concealed, therefore haveto be transient to the eye in order to create the eternal appearance ofarchitecture, which Plečnik dubbed“architectura perennis”using theeternal language, Latin.1 25.09.20082 03.08.20093 08.07.2009
  34. 34. 35A HISTORY OF THE FUTUREcaffolding, supports, wires, tubes and all other elements ofa building-to-be, are in modern architecture thus often visible, equalcomponent parts of the whole.Naturally, the majority of these elements remains unseen, concealedby the final shell of the exterior and interior, by the façade, whitewash,panelling, wallpaper. In the photos by Barbara Jakše Jeršič they seeminorganic fossils. Which reminds us that fossils played an importantpart in the history of human thought from Cuvier to Foucault. Hegelfor example in his Philosophy of Nature refuses to believe that fossilswere remnants of animals and plants that once lived. In his opinion theywere imprinted in the rock by nature, just like an artist would have doneit, therefore they represent life without ever having been alive. Suchdiscussions might seem redundant today, and hidden architectural andfunctional elements are often of no interest to people. Being invisible,they seem marginal and insignificant. This is because people onlybelieve what they see. And only when they say,“I see”, it means,“I know”.It is thus sufficient for people to live, work and entertain themselves inspaces co-created by these elements and to exploit the benefits theyprovide.Photographs by Barbara Jakše Jeršič, which she refers to as A history ofthe future, herald the work of future archaeologists, offering them thesight of what we fail to care about today, yet they will be enthralled bywhat shows below their trowels and other tools. Considering this, whatshe does makes perfect sense, bringing us back to times when people notonly cared about what they saw, but maybe cared even more about thepresence of something hidden to the eye. Dwelling places, sanctuaries,workshops, factories, offices, entertainment venues as well as all otherbuildings and spaces used to be treated differently, apotropaically, withawe, with superstition, with hope and joy.To deter miserable destiny, evilspirits, misadventures and bad reputation, a living black cat, a relief of afly or maybe even a bottle of spirits could have been incorporated in thefoundations in order to surprise those who would demolish the building.Jure Mikuž
  35. 35. 361 03.06.20082 23.07.20093 07.08.2009
  36. 36. 37ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
  37. 37. 381 13.10.20082 23.07.20093 18.08.2009
  38. 38. 39ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
  39. 39. 401 07.08.20092 07.08.20093 07.08.2009
  40. 40. 41ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
  41. 41. 421 17.07.20092 03.08.20093 14.08.2009
  42. 42. 43ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
  43. 43. 441 27.10.20082 10.07.20093 07.08.2009
  44. 44. 45ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTURE
  45. 45. 46
  46. 46. 4707.08.200918.08.2009
  47. 47. 48IDEJNA ZASNOVA 2004 / CONCEPT 2004Elea iC d.o.o.Arhitektura / Architectural design: Anja Planišček u.d.i.a. / BArch, Apolonija Šušteršič u.d.i.a. / BArchIDEJNI PROJEKT 2007 / PROJECT 2007Elea iC d.o.o.Arhitektura / Architectural design: Anja Planišček u.d.i.a. / BArch, Nena Gabrovec u.d.i.a. / BArchGradbene konstrukcije / Structural design: Elea iC d.o.o., Jana Pribakovič u.d.i.gr. / BEng CivilElektro instalacije / Electrical installation: Eldata d.o.o., Borut Glavnik u.d.i.el. / BEng Electrical EngineeringStrojne instalacije / Mechanical installation: Celarc d.o.o., Tomi Celarc u.d.i.s. / BEng Mechanical EngineeringPROJEKT ZA GRADBENO DOVOLJENJE IN PROJEKT ZA IZVEDBO 2008 /DOCUMENTATION FOR CONSTRUCTION PERMIT AND PROJECT FOR EXECUTION 2008Elea iC d.o.o.Glavni in odgovorni vodja projekta / Executive Project Manager: Angelo Žigon u.d.i.gr. / BEng CivilArhitektura / Architectural design: Anja Planišček u.d.i.a. / BArch, Nena Gabrovec u.d.i.a. / BArchGradbene konstrukcije / Structural design: Elea iC d.o.o., Jana Pribakovič u.d.i.gr. / BEng CivilElektro instalacije / Electrical installation: Eldata d.o.o., Borut Glavnik u.d.i.el. / BEng Electrical EngineeringStrojne instalacije / Mechanical installation: Celarc d.o.o., Tomi Celarc u.d.i.s. / BEng Mechanical EngineeringAkustika / Acoustical design: Saša Galonja u.d.i.a. / BArchScenska tehnika / Stage equipment: Ivo Koritnik u.d.i.a. / BArchSvetovalci za scensko in avdio tehniko / Stage and audio equipment advisors: Jaka Šimenc, Igor Remeta, Aco Razbornik, Emir BeširovićKoordinator tehnične in notranje opreme / Technical and interior equipment coordinator: MK Light Sound d.o.o., Mice KarovAudio oprema / Audio equipment: Audio Pro d.o.o., Uroš ObrezaLučna oprema / Lighting equipment: SST d.o.o., Jernej PodbevšekVideo oprema / Video equipment: AVC d.o.o., Jani MedičScenski in lučni vlaki / Rail systems for stage and lighting equipment: TSE d.o.o., Tilen VipotnikScenska tehnika / Stage equipment: Despo d.o.o., Željko PopovićElektro instalacija za tehniko / Equipment-related electrical installation: Rudis d.o.o., Bogdan TominšekAkustične obloge / Sound absorbers: Mupo d.o.o., Srečko BešterMizarska dela in gostinska tehnika / Carpentry and catering equipment: Lesnina ING d.d., Uroš BreznikIZVAJALEC GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INSTALACIJSKIH DEL 2008 – 2009 /CONSTRUCTION AND INSTALLATION CONTRACTOR 2008 – 2009SCT d.d. skupaj s podizvajalci / SCT d.d. in cooperation with subcontractorsPredsednik upravnega odbora / Chairman of Board: Ivan Zidar u.d.i.s. / BEng Mechanical EngineeringIzvršni direktor visoke gradnje / Executive Director (High-rise construction): Martin Lenaršič u.d.i.gr. / BEng CivilVodja projekta / Project Manager: Matjaž HafnerVodja gradbišča / Construction Site Manager: Nataša ŠkopeljaImovina d.o.o.Gradbeni nadzor / Construction Supervision: Damir BijelićElektro nadzor / Electrical Supervision: Brane OtoničarStrojni nadzor / Engineering Supervision: Milan Trdan
  48. 48. Katalog Zgodovina prihodnosti je posvečen 100. obletnici rojstva arhitekta Božidarja Gvardjančiča.A History of the Future catalogue commemorates the 100thanniversary of the birth of Božidar Gvardjančič, architect.
  49. 49. ZGODOVINA PRIHODNOSTIA HISTORY OF THE FUTUREKINO ŠIŠKA CENTRE FOR URBAN CULTURE 2009CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA 2009CENTERURBANEKULTUREKINOŠIŠKA2009KINOŠIŠKACENTREFORURBANCULTURE2009

×