CRC - Macedonian version

KONVENCIJA ZA PRAVATA NA DETETO PREAMBULADràvite ~lenki na ovaa Konvencija,Smetaj}i deka, vo soglasnost so principite proklamirani voPovelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na vrodenotodostoinstvo i na ednakvi i neotu|ivi prava na site pripadnici na~ove~kata zaednica pretstavuva osnova na slobodata, pravdata imirot vo svetot,Imaj}i vo predvid deka narodite na Obedinetite nacii povtorno japotvrdija verata vo osnovnite prava na ~ovekot i dostoinstvoto ivrednosta na ~ove~kata li~nost i odlu~ija da pridonesat zasocijalniot napredok i podignuvaweto na ìvotniot standard vopogolema sloboda,Svesni deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravatana ~ovekot1 i vo me|unarodnite paktovi za pravata na ~ovekot2proklamiraa i se soglasija deka na sekoj poedinec mu pripa|aat siteprava i slobodi sodràni vo niv, bez ogled na rasata, bojata nakoàta, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugoubeduvawe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo i imotnatasostojba, ra|aweto ili drug status,Potsetuvaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija zapravata na ~ovekot proklamiraa deka na detstvoto mu pripa|aatposebna grià i pomo{,Uvereni deka na semejstvoto, kako osnovna edinica na op{testvoto,i prirodna sredina za razvoj i blagosostojba na site nejzini ~lenovi,osobeno na decata, treba da mu bide pruèna neophodna za{tita ipomo{ za da moè vo celina da ja prezeme odgovornosta vozaednicata,1 Rezolucija br. 217 A (III)2 Rezolucija br. 2200 A (XXI) prilogot 1

Svesni za faktot deka deteto, za da ostvari harmoni~en razvoj nali~nosta, treba da raste vo semejna sredina, vo atmosfera na sre}a,qubov i razbirawe,Smetaj}i deka deteto treba da bide vo celina podgotveno da ìveesamostojno vo op{testvoto i da bide vospituvano vo duhot naidealite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, aosobeno vo duhot na mirot, dostoinstvoto, tolerancijata,slobodata, ramnopravnosta i solidarnosta,Imaj}i vo predvid deka potrebata za posvetuvawe posebna grià nadeteto e iznesena vo @enevskata deklaracija za pravata na detetood 1924 godina i vo Deklaracijata za pravata na deteto koja jausvoija Obedinetite nacii vo 1959 godina i e priznata vo Op{tatadeklaracija za pravata na ~ovekot, vo Me|unarodniot pakt zagra|anskite i politi~kite prava (posebno vo ~l. 23 i 24) voMe|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturniteprava (posebno vo ~len 10) i vo statutite i vo soodvetniteinstrumenti na specijaliziranite agencii i na me|unarodniteorganizacii koi se zanimavaat so za{tita na decata,Imaj}i vo vid, kako {to e nazna~eno vo Deklaracijata za pravata nadeteto, koja ja usvoi Generalnoto sobranie na 20-ti noemvri 1959godina, deka na "deteto, so ogled na negovata fizi~ka i mentalnanezrelost, mu se potrebni posebna za{tita i grià, vklu~uvaj}i isoodvetna pravna za{tita, kako pred taka i po ra|aweto",Potsetuvaj}i na odredbite od Deklaracijata za socijalnite ipravnite principi koi se odnesuvaat na za{titata iblagosostojbata na decata, so poseben osvrt vrz nacionalnoto ime|unarodnoto staratelstvo i usvojuvawe, Pravilata naObedinetite nacii za standardniot minimum vo maloletni~kotopravosudstvo (Pekin{kite pravila) i Deklaracijata za za{tita naènite i decata vo slu~aj na vonredna sostojba i vooruèn sudir,Svesni deka vo site zemji na svetot ima deca koi ìveat vo vonrednote{ki uslovi i deka na takvite deca im e neophodna posebna grià,Zemaj}i gi vo predvid zna~eweto na tradiciite i na kulturnitevrednosti na sekoj narod za za{tita i za soobrazen razvoj na deteto, 2

Svesni za zna~eweto na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe nauslovite na `ivotot na decata vo site zemji, posebno vo zemjite vorazvoj,Se soglasija za slednovo: 3

DEL PRVI ~len 1Za celite na ovaa Konvencija, deteto e ~ove~ko su{testvo koe nemanavr{eno osumnaeset godini na ìvotot, ako vrz osnova na zakonotkoj se odnesuva na deteto, polnoletnosta ne se dobiva porano. ~len 21. Dràvite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat i gi obezbeduvaat pravata sodràni vo Konvencijata za sekoe dete pod nivna jurisdikcija bez bilo kakva diskriminacija i bez ogled na rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, onesposobenosta, potekloto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonski staratel.2. Dràvite ~lenki gi prezemaat site potrebni merki za da se obezbedi za{tita na deteto od site oblici na diskriminacija ili kazni zasnovani vrz statusot, aktivnostite, izrazenoto mislewe ili ubeduvawe na roditelite, zakonskite starateli ili ~lenovite na semejstvoto na deteto. ~len 31. Vo site aktivnosti koi se odnesuvaat na decata, od primarno zna~ewe se interesite na deteto, bez ogled na toa dali gi sproveduvaat javnite ili privatnite institucii za socijalna za{tita, sudovite, administrativnite organi ili zakonodavnite tela.2. Dràvite ~lenki se obvrzuvaat na deteto da mu obezbedat takva za{tita i grià koi se neophodni za negovata blagosostojba, zemaj}i gi vo vid pravata i obvrskite na negovite roditeli, zakonskite starateli ili na drugi poedinci koi se pravno odgovorni za deteto i za taa cel gi prezemaat site potrebni zakonodavni merki. 4

3. Dràvite ~lenki se griàt site institucii, slu`bi i ustanovi koi se odgovorni za grià ili za za{tita na decata da bidat vo soglasnost so standardite {to gi imaat utvrdeno nadle`nite organi, osobeno vo oblasta na sigurnosta i zdravjeto, brojot i dostojnosta na personalot, kako i na stru~niot nadzor. ~len 4Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni,administrativni i drugi merki za ostvaruvawe na pravata {to sepriznati vo ovaa Konvencija. Vo vrska so ekonomskite, socijalnite ikulturnite prava, dràvite ~lenki prezemaat takvite merkimaksimalno koristej}i gi svoite raspoloìvi sredstva, a kade {to etoa potrebno, vo ramkite na me|unarodnata sorabotka. ~len 5Dràvite ~lenki gi po~ituvaat odgovornosta, pravata idol`nostite na roditelite ili, ako e takov slu~ajot, na ~lenovitena po{irokoto semejstvo ili na zaednicata, kako {to e predvidenoso lokalnite obi~ai, zakonskite starateli ili drugite licazakonski odgovorni za deteto, na na~in koj e vo soglasnost sorazvojot na sposobnostite na deteto, da go obezbedat, upatat i dago naso~uvaat deteto za ostvaruvawe na negovite prava koi sepriznati vo ovaa Konvencija. ~len 61. Dràvite ~lenki priznavaat deka sekoe dete so samoto ra|awe ima pravo na ìvot.2. Dràvite ~lenki vo najgolema mo`na merka ovozmoùvaat opstanok i razvoj na deteto. ~len 71. Detoto se prijavuva vedna{ po ra|aweto i od ra|aweto ima pravo na ime, pravo na grià, dràvjanstvo i, ako toa e mo`no, pravo da znae koi mu se roditeli i pravo tie da se griàt za nego. 5

2. Dràvite ~lenki gi obezbeduvaat ostvaruvaweto na ovie prava vo soglasnost so nacionalnite zakoni i so svoite obvrski vo soglasnost so soodvetnite me|unarodni instrumenti od ovaa oblast, osobeno vo onie slu~ai koga deteto, inaku bi bilo apatrid. ~len 81. Dràvite ~lenki se obvrzuvaat da go po~ituvaat pravoto na deteto za za~uvuvawe na svojot identitet, vklu~uvaj}i go dràvjanstvoto, imeto i semejnite vrski, kako {to e toa priznato so zakon, bez nezakonsko me{awe.2. Vo slu~aite koga deteto nelegalno e li{eno od nekoi ili od site elementi na svojot identitet, dràvite ~lenki pruàat soodvetna pomo{ i za{tita {to pobrgu da mu bide vraten identitetot. ~len 91. Dràvite ~lenki obezbeduvaat niedno dete da ne bide odvoeno od svoite roditeli protiv nivnata volja, osven koga nadle`nite organi vrz osnova na sudski uvid, vo soglasnost so soodvetniot zakon i proceduri, odlu~at deka takvoto razdeluvawe e neophodno i e vo najdobar interes na deteto. Takvata odluka moè da bide neophodna vo odreden slu~aj, kako na primer ako go maltretiraat ili go zanemaruvaat deteto ili ako ìveat odvoeno, pa mora da se donese odluka za mestoto na ìveeweto na deteto.2. Vo sekoja postapka, vo soglasnost so to~kata 1, site zainteresirani strani }e dobijat prilika da u~estuvaat vo postapkata i da go iznesat svoeto mislewe.3. Dràvite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto koe e odvoeno od edniot ili od dvajcata roditeli da odrùva li~ni odnosi i neposredni kontakti so dvajcata roditeli vrz postojana osnova, osven ako e toa vo sprotivnost so najdobrite interesi na deteto.4. Vo slu~ajot koga razdvojuvaweto e posledica na merkite {to gi ima prezemeno dràva ~lenka, kako {to se pritvorot, zatvorot, progonstvoto, deportacijata ili smrtta (vklu~uvaj}i ja smrtta 6

koja nastapila od bilo koja pri~ina dodeka e na grià od dràvata) na edniot ili na dvajcata roditeli ili na deteto, dràvata ~lenka, na barawe od roditelite, na deteto ili ako e takov slu~ajot, na drug ~len na semejstvoto }e mu obezbedi osnovni informacii za mestoto na prestojot na otsutniot ~len - ~lenovi na semejstvoto, ako davaweto na takvi informacii ne odi na {teta na blagosostojbata na deteto. Dràvite ~lenki natamu se griàt podnesuvaweto na takvoto barawe samo po sebe da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za zainteresiranoto lice - lica. ~len 101. Vo soglasnost so obvrskata na dràvite ~lenki, soobrazno so ~len 9, to~ka 1, barawata na deteto ili na negovite roditeli da vleze vo dràvata ~lenka ili da ja napu{ti poradi spojuvawe na semejstvoto, dràvite ~lenki gi re{avaat na pozitiven, human i ekspeditiven na~in. Dràvite ~lenki, isto taka, obezbeduvaat podnesuvaweto na takvo barawe da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za podnositelite na baraweto i za ~lenovite na nivnite semejstva.2. Deteto ~ii roditeli ìveat vo razli~ni dràvi ima pravo da odrùva li~ni vrski i neposredni kontakti so dvajcata roditeli na postojana osnova, osven pod isklu~itelni okolnosti. Za taa cel i soobrazno so ~len 9, to~ka 2, dràvite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto i na negovite roditeli da ja napu{tat sekoja zemja, vklu~uvaj}i ja i sopstvenata, kako i da vlezat vo svojata zemja. Pravoto na napu{taweto na sekoja zemja potpa|a samo pod onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i koi se potrebni poradi za{tita na nacionalnata bezbednost, javniot red (ordre public) na javnoto zdravje i moralot ili so pravoto i slobodata na drugite i koi se vo soglasnost so drugite prava priznati vo ovaa Konvencija. ~len 111. Dràvite ~lenki prezemaat merki za borba protiv nelegalniot transfer i nevra}aweto na decata od stranstvo. 7

2. Za taa cel, dràvite ~lenki go pottiknuvaat zaklu~uvaweto na bilateralni ili multilateralni spogodbi ili pristapuvawe kon postojnite spogodbi. ~len 121. Na deteto koe e sposobno da formira svoe sopstveno mislewe dràvite ~lenki mu obezbeduvaat pravo na sopstveno mislewe, pravo na slobodno izrazuvawe na toa mislewe za site pra{awa koi se odnesuvaat na deteto, so toa {to na negovoto mislewe se posvetuva dol`no vnimanie vo soglasnost so godinite na ìvotot i zrelosta na deteto.2. Za taa cel, na deteto posebno mu se dava prilika da bide soslu{ano vo site sudski i administrativni postapki koi se odnesuvaat na nego, bilo neposredno ili preku zastapnikot ili soodveten organ, na na~in koj e vo soglasnost so proceduralnite pravila na nacionalniot zakon. ~len 131. Deteto ima pravo na sloboda na izrazuvawe koja ja opfa}a i slobodata da bara, da prima i da dava informacii i idei od site vidovi, bez ogled na granicite, bilo usmeno ili pismeno ili preku pe~atot, umetnosta ili nekoj drug medium po izbor na deteto.2. Ostvaruvaweto na ova pravo moè da potpa|a pod izvesni ograni~uvawa, no samo na onie {to se odredeni so zakoni {to se neophodni: (a) Poradi po~ituvaweto na pravoto ili ugledot na drugite ili (b) Poradi za{tita na nacionalnata bezednost ili na javniot red (ordre public) ili na javnoto zdravje ili moralot. ~len 141. Dràvite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto za sloboda na mislewe, sovest i veroispoved. 8

2. Dràvite ~lenki gi po~ituvaat pravata i dol`nostite na roditelite, i, ako e takov slu~ajot, na zakonskite starateli da go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na negovoto pravo na na~in koj e vo soglasnost so razvojot na negovite sposobnosti.3. Slobodata na manifestiraweto na veroispovedta ili na ubeduvaweto moè da potpa|a samo pod onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i {to se neophodni poradi za{tita na javnosta, sigurnosta, redot, zdravjeto ili moralot ili osnovnite prava i slobodi na drugite. ~len 151. Dràvite ~lenki mu gi priznavaat pravata na deteto za sloboda na zdruùvawe i za sloboda na mirno sobirawe.2. Ne moàt da se nametnat nikakvi ograni~uvawa za ostvaruvawe na ovie prava, osven na onie koi se vo soglasnost so zakonot i koi se neophodni vo demokratskoto op{testvo i vo interes na nacionalnata bezbednost ili javnata sigurnost, na javniot red (ordre public), za{titata na javnoto zdravje ili moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite. ~len 161. Niedno dete ne smee da bide izloèno na samovolno ili nezakonsko me{awe vo negoviot privaten i semeen ìvot, vo domot ili vo li~nata prepiska, kako ni na nezakonski napadi vrz negovata ~est i ugled.2. Deteto ima pravo na zakonska za{tita od takvoto me{awe ili napad. ~len 17Dràvite ~lenki im ja priznavaat zna~ajnata uloga na sredstvataza javno informirawe i mu ovozmoùvaat pristap na deteto voinformaciite i materijalite od razli~ni nacionalni i me|unarodniizvori, posebno vo onie ~ija cel e unapreduvaweto na negovata 9

socijalna, duhovna i moralna blagosostojba i fizi~ko i mentalnozdravje. Za taa cel, dràvite ~lenki: (a) Gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da gi {irat informacii i materijalite od socijalen i kulturen interes za deteto vo soglasnost so ~len 29. (b) Ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka vo proizvodstvoto, razmenata i {ireweto na takvite informacii i materijali od razli~ni kulturni, nacionalni i me|unarodni izvori. (v) Go pottiknuvaat objavuvaweto i {ireweto na detskite knigi. (g) Gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da posvetat posebno vnimanie vrz lingvisti~kite potrebi na deteto koe i pripa|a na malcinska grupa ili koe e od avtohtono poteklo. (d) Go pottiknuvaat razvojot na soodvetnite naso~nici za za{tita na deteto od informacii i materijali koi se {tetni za negovata blagosostojba, imaj}i gi vo vid odredbite na ~l. 13 i 18. ~len 181. Dràvite ~lenki }e gi vloàt site napori za da se uvaì principot dvajcata roditeli da imaat zaedni~ka odgovornost vo podigaweto i vo razvojot na deteto. Roditelite ili, vo zavisnost od slu~ajot, zakonskite starateli imaat glavna odgovornost za podignuvaweto i za razvojot na deteto. Interesite na deteto se nivna osnovna grià.2. Poradi garantiraweto i unapreduvaweto na pravata sodràni vo ovaa Konvencija, dràvite ~lenki na roditelite i na zakonskite starateli im pruàat soodvetna pomo{ pri vr{eweto na dol`nosta vo vospituvaweto na deteto i obezbeduvaweto razvoj na instituciite, objektite i slu`bite za grià na decata. 10

3. Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za da obezbedat decata na vrabotenite roditeli da gi koristat uslugite na detskite ustanovi i objekti. ~len 191. Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni, administrativni, socijalni, i obrazovni merki poradi za{tita na deteto od site oblici na fizi~ko ili mentalno nasilstvo, povredi, ili zloupotrebi, zanemaruvawa ili nemaren odnos, maltretirawa, ili eksploatacii, vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba, dodeka za nego se griàt roditelite, zakonskite starateli ili nekoe drugo lice na koe mu e doverena griàta za deteto.2. Takvite za{titni merki, po potreba, treba da gi opfatat efikasnite postapki za ustanovuvawe na socijalnite programi za obezbeduvawe i poddr{ka neophodna na deteto i na onie na koi im e doverena griàta za deteto, kako i drugite oblici za spre~uvawe, utvrduvawe, prijavuvawe, prosleduvawe, istraga, postapuvawe i sledewe na slu~aite na ovde navedenoto maltretirawe na deteto i, po potreba, obra}awe do sudot. ~len 201. Deteto koe privremeno ili trajno e li{eno od semejnata sredina ili na koe, vo negov najdobar interes, ne mu e dozvoleno da ostane vo toj krug ima pravo na posebna za{tita i pomo{ od dràvata.2. Dràvite ~lenki, vo soglasnost so svoite nacionalni zakoni, obezbeduvaat alternativno grièwe za takvoto dete.3. Takvata sostojba, pokraj drugoto, treba da go opfa}a smestuvawe vo drugo semejstvo, kafalah spored islamskoto pravo, usvojuvawe ili, ako e neophodno, smestuvawe vo soodvetna ustanova za grià na decata. Pri razgleduvaweto na re{enieto treba da se obrne dol`no vnimanie i vrz faktot deka e poèlno zadrùvawe na kontinuitet vo odgleduvaweto na deteto, kako i vo etni~koto, verskoto, kulturnoto i lingvisti~koto poteklo na deteto. ~len 21 11

Dràvite ~lenki koi priznavaat ili dozvoluvaat sistem nausvojuvawe obezbeduvaat najdobrite interesi na deteto da bidatpresudni i: (a) Obezbeduvaat usvojuvawe na deteto da odobruva samo nadle`niot organ koj, vo soglasnost so soodvetniot zakon i procedurite i vrz osnova na site relevantni i sigurni informacii, utvrduva deka usvojuvaweto se dozvoluva so ogled na polo`bata na deteto vo vrska so roditelite, rodninite i so zakonskite starateli, i po potreba, deka zainteresiranite lica svesno dale soglasnost za usvojuvawe vrz osnova na takviot sovet koj moè da bide potreben. (b) Priznavaat deka me|udràvnoto usvojuvawe moè da se smeta kako alternativna mo`nost za grià za deteto, ako deteto ne moè da se smesti vo drugo semejstvo ili da bide usvoeno ili ako za nego ne moè da se vodi grià na pogoden na~in vo zemjata na negovoto poteklo. (v) Obezbeduvaat deteto na koe se odnesuva me|udràvnoto usvojuvawe da uìva za{tita i standardi ednakvi na onie koi postojat vo slu~ajot na usvojuvaweto vo ramkite na edna zemja. g) Gi prezemaat site soodvetni merki, vo slu~aj na me|unarodno usvojuvawe, smestuvaweto za posledica da nema neopravdana finansiska korist na onie koi vo toa ne u~estvuvaat. d) Gi unapreduvaat, kade {to e toa pogodno, celite na ovoj ~len so zaklu~uvawe na bilateralni ili multilateralni aran`mani ili spogodbi, i nastojuvaat, vo tie ramki, smestuvaweto na deteto vo druga zemja da go izvr{at nadle`nite organi ili tela. ~len 221. Dràvite ~lenki prezemaat soodvetni merki na deteto koe bara status na begalec, vo soglasnost so soodvetniot me|unaroden ili nacionalen zakon i procedurite, bez ogled na toa dali deteto e vo pridru`ba na svoite roditeli ili na nekoe drugo lice ili ne, za da mu ovozmoàt da dobie za{tita i humanitarna pomo{ vo 12

ostvaruvaweto na pravata ~ovekot ili za humanitarnite pra{awa ~ii ~lenki se spomenatite dràvi.2. Za taa cel, dràvite ~lenki, ako smetaat deka e soodvetno, u~estvuvaat vo site napori na Obedinetite nacii i na drugite nadle`ni ili nevladini organizacii koi sorabotuvaat so Obedinetite nacii, so cel da se za{titi i da mu se pruà pomo{ na takvoto dete i da se najdat roditelite ili drugi ~lenovi na semejstvoto na deteto begalec poradi nabavuvawe na informacii neophodni za spojuvawe so negovoto semejstvo. Vo slu~aite koga ne moàt da se najdat roditelite nitu drugite ~lenovi na semejstvoto, na deteto mu se pruà ednakva za{tita kako i na site drugi deca koi postojano ili privremeno se li{eni od semejniot krug od bilo koja pri~ina, kako {to e toa navedeno vo ovaa Konvencija. ~len 231. Dràvite ~lenki priznavaat deka deteto so mentalni ili fizi~ki pre~ki vo razvojot treba da uìva celosen i dostoen ìvot, vo uslovi so koi se obezbeduva negovoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata.2. Dràvite ~lenki go uvaùvaat pravoto na deteto so pre~ki vo razvojot na posebna nega i }e ja pottiknuvaat i obezbeduvaat pomo{ta na deteto koe za toa gi ispolnuva uslovite i onie koi se odgovorni za grièwe za nego, a za koja e podneseno barawe, zavisno od raspoloìvite sredstva, i koja odgovara na sostojbata na deteto, i na uslovite na roditelite ili na drugite lica koi se griàt za deteto.3. Uvaùvaj}i gi posebnite potrebi na deteto so pre~ki vo razvojot, pomo{ vo soglasnost so to~ka 2 se dava besplatno sekoga{ koga toa e mo`no, imaj}i gi vo vid finansiskite sredstva na roditelite ili na drugite lica koi se griàt za deteto, i e taka zamislena deteto so pre~ki vo razvojot da ima efikasen pristap i da dobiva obrazovanie, obuka, uslugi na zdravstvena za{tita i rehabilitacija, podgotvuvawe na {to pocelosna op{testvena integracija i li~en razvoj na deteto, vklu~uvaj}i go kulturniot i duhovniot razvoj. 13

4. Dràvite ~lenki vo duhot na me|unarodnata razmena ja unapreduvaat razmenata na soodvetni informacii vo oblasta na preventivnata za{tita na zdravjeto, i vo medicinskoto, psiholo{koto i funkcionalnoto lekuvawe na deteto so pre~ki vo razvojot, vklu~uvaj}i go {ireweto i dostapnosta na informaciite vo vrska so metodite na obukata so cel da gi podobrat svoite iskustva vo tie oblasti. Za taa cel osobeno vnimanie im se posvetuva na zemjite vo razvoj. ~len 241. Dràvite ~lenki mu go priznavaat na deteto pravoto na najvisoko nivo na zdravstvena i medicinska za{tita i rehabilitacija. Dràvite ~lenki }e nastojuvaat niedno dete da ne bide li{eno od pravoto na takva zdravstvena za{tita.2. Dràvite ~lenki }e se zalagaat za celosno ostvaruvawe na ova pravo i posebno }e prezemaat soodvetni merki za: (a) Namaluvawe na smrtnosta na bebiwata i decata. (b) Obezbeduvawe na neophodna medicinska pomo{ i zdravstvena za{tita na site deca, so akcent vrz razvojot na primarnata zdravstvena za{tita. (v) Otstranuvawe na bolestite i pothranetosta, vklu~uvaj}i ja vo ramkite na primarnata zdravstvena za{tita, pokraj drugoto, primenata na lesno dostapnata tehnologija i obezbeduvaj}i soodvetni hranlivi prehrambeni produkti i ~ista voda za piewe, zemaj}i ja vo predvid opasnosta i rizikot od zagaduvaweto na ìvotnata sredina. (g) Obezbeduvawe soodvetna za{tita na majkita pred i po ra|aweto na deteto. (d) Ovozmoùvawe na site segmenti na op{testvoto, posebno na roditelite i na decata, da bidat informirani i da im se pruì poddr{ka pri koristeweto na osnovnite znaewa za zdravjeto, ishranata na deteto, predimstvata na doeweto, higienata i 14

higienskite uslovi na ìvotnata sredina, kako i za spre~uvaweto na nesre}ite. (|) Razvoj na preventivna zdravstvena za{tita, sovetite za roditelite i obrazovanieto i pruàwe na uslugi vo vrska so planiraweto na semejstvoto.3. Dràvite ~lenki na sebe ja prezemaat obvrskata da ja unapreduvaat i da ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka so cel za postepeno postignuvawe na celosna realizacija na pravata od ovoj ~len. Vo toj pogled, osobeno se zemaat predvid potrebite na zemjite vo razvoj. ~len 25Dràvite ~lenki go uvaùvaat pravoto na deteto koe nadle`niteorgani go zgriìle poradi staratelstvo, za{tita ili lekuvawe nanegovoto fizi~ko ili mentalno zdravje, na periodi~ni proverki nalekuvaweto {to mu se obezbeduva na deteto, kako i na site drugiokolnosti od zna~ewe za negovoto zgriùvawe. ~len 261. Dràvite ~lenki go uvaùvaat pravoto na sekoe dete da ja koristi socijalnata za{tita, vklu~uvaj}i go socijalnoto osiguruvawe, i da gi prezemat site merki neophodni za celosno ostvaruvawe na ova pravo vo soglasnost so nacionalnite zakoni.2. Ovie povlastici treba da bidat priznati, ako toa odgovara, zemaj}i gi vo predvid sredstvata i uslovite na deteto i licata koi se odgovorni za izdrùvaweto na deteto, kako i site drugi uslovi zna~ajni za barawata za povlasticite koi gi podnesuva toa ili koi }e se podnesuvaat vo negovo ime. ~len 271. Dràvite ~lenki na sekoe dete mu go priznavaat pravoto na ìvoten standard adekvaten so fizi~kiot, mentalniot, duhovniot, moralniot i op{testveniot razvoj na deteto. 15

2. Roditelite ili drugi lica odgovorni za deteto prvenstveno se odgovorni, vo ramkite na svoite sposobnosti i finansiski mo`nosti, da obezbedat ìvotni uslovi potrebni za razvoj na deteto.3. Dràvite ~lenki, vo soglasnost so nacionalnite uslovi i so svoite mo`nosti, prezemaat soodvetni merki za pomo{ na roditelite i na drugi lica odgovorni za deteto osobeno poradi ostvaruvawe na ova pravo i, vo slu~aj na potreba, obezbeduvaat materijalna pomo{ i programi za potkrepa, vo pogled na ishranata, oblekata i ìveeweto.4. Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki da obezbedat deteto da dobiva izdrùvawe od roditelite ili od drugi lica koi se finansiski odgovorni za deteto, kako vo ramkite na dràvite ~lenki taka i od stranstvo. Posebno, ako liceto koe e finansiski odgovorno za deteto ne ìvee vo istata dràva vo koja i deteto, dràvite ~lenki pottiknuvaat pristapuvawe kon me|unarodnite spogodbi, odnosno zaklu~uvawe na takvi spogodbi, kako i drugi soodvetni aran`mani. ~len 281. Dràvite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na obrazovanie i poradi postepeno ostvaruvawe na ova pravo vrz osnova na ednakvi mo`nosti, posebno: (a) Go proglasuvaat osnovnoto obrazovanie za zadolìtelno i besplatno za site. (b) Go pottiknuvaat razvojot na razli~nite oblici sredno{kolsko obrazovanie, vklu~uvaj}i go op{toto i stru~noto obrazovanie koe im e dostapno na site deca, i prezemaat soodvetni merki, kako {to se voveduvaweto na besplatno obrazovanie i davaweto finansiska pomo{ vo slu~aj na potreba. (v) Na site im ovozmoùvaat dobivawe na visoko obrazovanie vrz osnova na sposobnosti koristej}i pogodni sredstva. 16

(g) Na site deca na raspolagawe im gi stavaat obrazovnite i stru~nite informacii i uslugite za profesionalna orientacija. (d) Prezemaat merki za pottiknuvawe na redovnoto posetuvawe na u~ili{tata i za namaluvawe na ispi{uvaweto od u~ili{tata.2. Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki disciplinata vo u~ili{tata da moè da se sproveduva na na~in koj e vo soglasnost so ~ove~koto dostoinstvo i so ovaa Konvencija.3. Dràvite ~lenki ja unapreduvaat i ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka za pra{awata koi se odnesuvaat na obrazovanieto, osobeno poradi pridonesot vo eliminiraweto na neznaeweto i nepismenosta vo svetot i olesnuvaweto na pristap kon naukata, tehni~koto znaewe i sovremenite metodi na nastavata. Vo toj pogled osobeno vnimanie im se posvetuva na potrebite na zemjite vo razvoj. ~len 291. Dràvite ~lenki se soglasni deka obrazovanieto na deteto treba da bide naso~eno vrz razvojot na li~nosta na deteto i razvojot na nadarenosta i mentalnite i fizi~ki sposobnosti do krajni granici; (a) Razvoj na li~nosta na deteto i razvoj na nadarenosta i mentalnite i fizi~ki sposobnosti do krajni granici. (b) Razvoj na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi, kako i po~ituvaweto na principite sodràni vo Povelbata na Obedinetite nacii. (v) Razvoj na po~ituvaweto na roditelite na deteto, negoviot kulturen identitet, jazikot i vrednostite, nacionalnite vrednosti na zemjata vo koja deteto ìvee i na zemjata od koja toa vodi poteklo, kako i civilizaciite koi se razli~ni od negovata. (g) Podgotvuvawe na deteto za odgovoren ìvot vo slobodno op{testvo, vo duh na razbirawe, mir, tolerancija, ednakvost na 17

polovite, i prijatelstvo me|u site narodi, me|u etni~kite, nacionalnite, i verski grupi, i lica od avtohtono poteklo. (d) Razvoj na po~ituvaweto na prirodnata sredina.2. Niedna odredba na ovoj ~len, kako ni ~len 28, ne smee da se tolkuva kako ograni~uvawe slobodata na poedincite i na telata da formiraat i da upravuvaat so obrazovnite ustanovi, sekoga{ imaj}i go vo vid po~ituvaweto na principite izloèni vo to~ka 1 na ovoj ~len i pod uslov deka obrazovanieto vo takvite institucii e vo soglasnost so minimalnite standardi koi moè da gi propi{e dràvata. ~len 30Vo onie dràvi vo koi postojat etni~ki, verski ili jazi~nimalcinstva ili lica od avtohtono poteklo, deteto koe mu pripa|ana takvo malcinstvo ili e od avtohtono poteklo ne smee da bideli{eno, vo zaednica so drugite pripadnici na grupata, od pravoto nasvojata kultura, ispoveduvaweto na svoja vera i vr{eweto naverskite obredi ili na upotreba na svojot jazik. ~len 311. Dràvite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na odmor i na slobodno vreme, na igra i rekreacija koi i odgovaraat na vozrasta na deteto i slobodno u~estvo vo kulturniot ìvot i vo umetnosta.2. Dràvite ~lenki go po~ituvaat i go unapreduvaat pravoto na deteto za celosno u~estvo vo kulturniot i vo umetni~kiot ìvot i go pottiknuvaat davaweto na soodvetni i ednakvi mo`nosti za kulturni, umetni~ki, rekreativni i slobodni aktivnosti. ~len 321. Dràvite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na za{tita od ekonomska eksploatacija i rabota vrz dejnosti koi moàt da bidat opasni ili da mu go popre~uvaat obrazovanieto 18

na deteto ili da mu {tetat na zdravjeto na deteto, odnosno na negoviot fizi~ki, duhoven, moralen ili socijalen razvoj.2. Dràvite ~lenki prezemaat zakonodavni, administrativni, socijalni i obrazovni merki za primena na odredbite na ovoj ~len. Za taa cel, a imaj}i gi vo predvid soodvetnite odredbi na drugite me|unarodni instrumenti, dràvite ~lenki posebno: (a) Ja odreduvaat minimalnata starost za vrabotuvawe. (b) Go obezbeduvaat reguliraweto na rabotnoto vreme i uslovite za rabota. (v) Odreduvaat so soodvetni kazni ili drugi sankcii da se osiguri efikasna primena na odredbite na ovoj ~len. ~len 33Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i gizakonodavnite, administrativnite, socijalnite i obrazovnitemerki, za za{tita na decata od nelegalna upotreba na opojni drogi ipsihotropni supstancii, kako {to e definirano so soodvetniteme|unarodni dogovori za spre~uvawe na koristewe na decata vonelegalno proizvodstvo i trgovija so ovie supstancii. ~len 34Dràvite ~lenki se obvrzuvaat da go za{titat deteto od siteoblici na seksualno iskoristuvawe i seksualna zloupotreba. Vo taacel, dràvite ~lenki posebno gi prezemaat site soodvetni merki zaspre~uvawe: (a) Na naveduvawe ili prisiluvawe na deteto da u~estvuva vo nezakonskite seksualni aktivnosti. (b) Na eksploatatorsko koristewe na decata vo prostitucija ili vo drugi nezakonski dejstva. (v) Na eksploatatorsko koristewe na decata vo pornografski pretstavi i spisanija. 19

~len 35Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni nacionalni,bilateralni i multilateralni merki za spre~uvawe na nasilnopodveduvawe, proda`ba ili trgovija so deca vo bilo koja cel i vo bilokoj oblik. ~len 36Dràvite ~lenki go {titat deteto od site drugi oblici naeksploatacija {tetni za deteto. ~len 37Dràvite ~lenki se obvrzuvaat: (a) Niedno dete da ne bide izloèno na ma~ewe ili na drugi svirepi, ne~ove~ki ili poniùva~ki postapki ili kazni. Smrtna kazna i doìvotna robija bez mo`nost za pu{tawe na sloboda ne moè da se izre~e za krivi~ni dela koi gi napravile lica pomladi od osumnaeset godini. b) Niedno dete ne moè da bide li{eno od sloboda nezakonski ili samovolno. Apseweto, pritvorot ili zatvorot za deteto mora da bide vo soglasnost so zakonot i da se koristi samo kako posledna mo`na merka i za najkratko mo`no vreme. (v) So deteto li{eno od sloboda da se postapuva so po~ituvawe na dostoinstvoto na ~ove~kata li~nost, kako i so zemawe vo predvid potrebite, za lice od negovite godini. Sekoe dete li{eno od sloboda se odvojuva od vozrasnite, osven ako ne se smeta deka toa e vo najdobar interes na deteto, i ima pravo da odrùva kontakt so svoeto semejstvo preku pisma i poseti, osven vo isklu~itelni slu~ai. (g) Sekoe dete li{eno od sloboda ima pravo na itna pravna i druga soodvetna pomo{, pravo pred sudot ili pred drug nadleèn nezavisen i nepristrasen organ da postavi pra{awe na zakonitosta za li{uvawe od sloboda, kako i pravo na itna odluka za toa pra{awe. 20

~len 381. Dràvite ~lenki se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da obezbedat po~ituvawe na pravilata od me|unarodnoto humanitarno pravo koi se primenuvaat vrz niv vo vooruènite sudiri, a koi se odnesuvaat na deteto.2. Dràvite ~lenki prakti~no gi prezemaat site izvodlivi merki licata koi u{te nemaat napolneto petnaeset godini na ìvot neposredno da ne u~estvuvaat vo sudiri.3. Dràvite ~lenki se vozdrùvaat od regrutirawe vo vooruènite sili na lica koi u{te nemaat napolneto petnaeset godini na ìvot. Pri regrutiraweto na onie lica koi imaat napolneto petnaeset godini na ìvot, no ne osumnaeset, dràvite ~lenki nastojuvaat da im dadat prednost na postarite.4. Vo soglasnost so obvrskite vrz osnova me|unarodnoto humanitarno pravo da go {titat civilnoto naselenie vo vooruènite sudiri, dràvite ~lenki, prakti~no, gi prezemaat site izvodlivi merki za da obezbedat za{tita i grià za decata pogodeni vo vooruèniot sudir. ~len 39Dràvite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za podobrofizi~ko i psihi~ko zakrepnuvawe i za socijalna reintegracija nadeteto koe e `rtva na nekoj oblik na zanemaruvawe, eksploatacija,zloupotreba, ma~ewe ili nekoj drug oblik na svirepo, nehumano iliponiùva~ko postapuvawe ili kaznuvawa, ili vooruèni sudiri.Takvo zakrepnuvawe i reintegracija se odvivaat vo sredinata koja gopottiknuva zdravjeto, samopo~ituvaweto i dostoinstvoto nadeteto. ~len 40 21

1. Dràvite ~lenki mu go priznavaat pravo na sekoe dete za koe }e se tvrdi ili koe e obvineto ili za koe e priznato deka go prekr{ilo krivi~niot zakon, so nego da se postapuva na na~in na koj se pottiknuva negovoto po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na drugite i pri {to vo predvid se zemaat vozrasta na deteto i èlbata da se podobri negovata reintegracija i toa da prezeme konstruktivna uloga vo op{testvoto.2. Za taa cel i imaj}i gi vo vid soodvetnite odredbi na me|unarodnite instrumenti, dràvite ~lenki posebno obezbeduvaat: (a) Za niedno dete neosnovano da ne tvrdi, da ne bide obvineto deka go prekr{ilo krivi~niot zakon poradi delo ili propust koi ne se zabraneti so nacionalnite zakoni vo vremeto koga se napraveni. (b) Na sekoe dete za koe se tvrdi ili koe e obvineto za kr{ewe na krivi~niot zakon da mu se dadat barem navedenite garancii. ~len 41Niedna odredba na ovaa Konvencija nema da vlijae vrz bilo koja drugaodredba koja pove}e pridonesuvala za ostvaruvawe na pravata nadeteto, a koja eventualno se nao|a: (a) Vo zakonite na dràvite ~lenki ili (b) Vo me|unarodnoto pravo koe taa dràva go primenuva. 22

DEL VTORI ~len 42Dràvite ~lenki se obvrzuvaat so principite i so odredbite naKonvencijata {to po{iroko i na soodveten i aktiven na~in da gizapoznaat kako vozrasnite lica taka i decata. ~len 431. Poradi razgleduvawe na postignatiot napredok na dràvite ~lenki vo izvr{uvaweto na obvrskite prezemeni vrz osnova na ovaa Konvencija, se formira Komitet za pravata na deteto, koj gi vr{i funkciite navedeni vo ponatamo{niot tekst.2. Komitetot go so~inuvaat deset eksperti so visoki moralni kvaliteti i priznata kompetentnost vo oblasta na koja se odnesuva ovaa Konvencija. ^lenovite na Komitetot gi izbiraat dràvite ~lenki od redovite na svoite dràvjani i tie svoite dol`nosti gi vr{at vo li~no svojstvo, pri {to se vodi smetka za ednakva geografska zastapenost, kako i za glavnite pravni sistemi.3. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe od listata na licata koi gi nominiraat dràvite ~lenki. Sekoja dràva ~lenka moè da nominira edno lice od redovite na svoite dràvjani.4. Prvite izbori za Komitetot se odrùvaat najdocna {est meseci po datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, a potoa sekoja vtora godina. Najmalku ~etiri meseci pred datumot na site izbori, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii ispra}a pismo do dràvite ~lenki povikuvaj}i gi da gi podnesat svoite nominacii vo rok od dva meseci. Generalniot sekretar potoa ja podgotvuva listata na site taka nominirani lica spored abecedniot red, nazna~uvaj}i gi i dràvite ~lenki na ovaa Konvencija. 23

5. Izborite se odrùvaat na sostanocite na dràvite ~lenki koi gi svikuva Generalniot sekretar vo sedi{teto na Obedinetite nacii. Na ovie sostanoci na koi dve tretini od dràvite ~lenki so~inuvaat kvorum, vo Komitetot se izbiraat licata koi }e dobijat najgolem broj na glasovi i apsolutno mnozinstvo na glasovi od pretstavnicite na dràvite ~lenki koi se prisutni i koi glasaat.6. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na period od ~etiri godini. Moàt povtorno da bidat izbrani ako povtorno bidat nominirani. Mandatot na petmina ~lenovi izbrani na prvite izbori istekuva po dve godini. Vedna{ po prvite izbori, imiwata na ovie petmina ~lenovi so `dreb gi utvrduva pretsedava~ot na sostanokot.7. Ako nekoj ~len na Komitetot umre ili podnese ostavka ili izjavi deka od nekoja druga pri~ina ne moè pove}e da ja vr{i dol`nosta vo Komitetot, dràvata ~lenka koja go nominirala ovoj ~len imenuva drug ekspert od redovite na svoite dràvjani na istoto mesto za ostanatiot del na mandatot vo zavisnost od odobrenieto na Komitetot.8. Komitetot utvrduva svoj delovnik.9. Komitetot izbira svoi funkcioneri na period od dve godini.10. Sostanocite na Komitetot obi~no se odrùvaat vo sedi{teto na Obedinetite nacii ili vo nekoe drugo pogodno mesto koe }e go odredi Komitetot. Komitetot obi~no se sostanuva edna{ godi{no. Dolìnata na traeweto na sostanokot na Komitetot se odreduva i, po potreba, se preispituva na sostanokot na dràvite ~lenki na ovaa Konvencija, vo zavisnost od soglasnosta na Generalnoto sobranie.11. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii obezbeduva potreben personal i uslovi za efikasno vr{ewe na funkciite na Komitetot vrz osnova na ovaa Konvencija.12. Vo soglasnost na Generalnoto sobranie, ~lenovite na Komitetot formiran vrz osnova na ovaa Konvencija, primaat plata od 24

sredstvata na Obedinetite nacii pod uslovite {to }e gi odredi Sobranieto. ~len 441. Dràvite ~lenki se obvrzuvaat, preku Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, na Komitetot da mu podnesuvaat izve{tai za merkite {to gi ima usvoeno, a koi pridonesuvaat za ostvaruvawe na pravata koi ovde se priznati, kako i za napredokot postignat vo ostvaruvaweto na ovie prava: (a) Vo rok od dve godini od vleguvaweto na Konvencijata vo sila vo dràvite ~lenki. (b) Potoa, sekoi pet godini.2. Vo izve{taite podgotveni vo soglasnost so ovoj ~len }e se ukaè na faktorite i te{kotiite, ako gi ima, koi vlijaat vrz stepenot na ostvaruvaweto na obvrskite po ovaa Konvencija. Izve{taite treba da sodràt dovolno informacii vrz osnova na koi Komitetot }e ima celosen uvid vo primenata na Konvencijata vo odnosnata zemja.3. Dràvata ~lenka koja na Komitetot mu ima podneseno seopfaten prv izve{taj vo svoite naredni izve{tai koi se podnesuvaat vo soglasnost so to~kata 1 (b), ne mora da gi povtoruva osnovnite informacii koi prethodno ve}e gi ima dadeno.4. Komitetot od dràvite ~lenki moè da pobara dodatni informacii koi se odnesuvaat na primenata na Konvencijata.5. Komitetot preku ekonomskiot i socijalniot sovet, na Generalnoto sobranie, sekoi dve godini mu podnesuva izve{tai za svoite aktivnosti.6. Dràvite ~lenki gi stavaat izve{taite na uvid na javnosta vo svoite zemji. ~len 45 25

Poradi pottiknuvawe na efikasna primena na Konvencijata iohrabruvawe na me|unarodnata sorabotka vo oblasta za koja stanuvazbor vo ovaa Konvencija: (a) Specijaliziranite agencii, UNICEF i drugite organi na Obedinetite nacii imaat pravo za prisustvo na svoj pretstavnik pri ragleduvaweto na primenata na onie odredbi na ovaa Konvencija koi se vo nivna nadle`nost. Komitetot moè da gi povika specijaliziranite agencii, UNICEF i drugite nadle`ni tela da podnesat izve{tai za primenata na Konvencijata vo oblastite koi se vo ramkite na nivnata aktivnost. (b) Komitetot, ako smeta deka e soodvetno, na specijaliziranite agencii, na UNICEF i na drugite nadle`ni tela im gi dostavuva izve{taite na dràvite ~lenki koi sodràt barawe ili ukaùvawe na potrebata za stru~ni soveti ili za pomo{, zaedno so eventualnite zabeleùvawa i predlozi vo vrska so ovie molbi ili potrebi. (v) Komitetot moè da mu dade preporaka na Generalnoto sobranie da go zamoli Generalniot sekretar vo imeto na Komitetot da prezeme studii za konkretnite pra{awa koi se odnesuvaat na pravata na deteto; (g) Komitetot moè da dava predlozi i op{ti preporaki koi se zasnovuvaat vrz informaciite primeni vo soglasnost so ~l. 44 i 45 od ovaa Konvencija. Takvite predlozi i op{ti preporaki im se dostavuvaat na zainteresiranite dràvi ~lenki, a Generalnoto sobranie za niv, so eventualni komentari, gi izvestuva dràvite ~lenki. 26

TRETI DEL ~len 46Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe na site dràvi. ~len 47Konvencijata potpa|a pod ratifikacija. Ratifikacioniteelementi se deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetitenacii. ~len 48Ovaa Konvencija im ostanuva otvorena za pristapuvawe na sitedràvi. Instrumentite za pristapuvaweto se deponiraat kajGeneralniot sekretar na Obedinetite nacii. ~len 491. Ovaa Konvencija vleguva vo sila triesettiot den od datumot na deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen instrument ili instrument za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.2. Za sekoja dràva koja ja ratifikuva Konvencijata ili pristapuva po deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen instrument ili instrumentot za pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila triesettiot den od datumot na deponiraweto na ratifikacioniot instrument ili instrumentot za pristapuvaweto. ~len 501. Sekoja dràva ~lenka moè da predloì amandman i da mu go podnese na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Generalniot sekretar potoa predloèniot amandman im go dostavuva na dràvite ~lenki so molba da nazna~at dali se za konferencija na dràvite ~lenki poradi razgleduvawe i glasawe 27

na predlozite. Dokolku vo rok od ~etiri meseci od datumot na dostavuvaweto na takviot amandman najmalku edna tretina od dràvite ~lenki se izjasni za konferencija, Generalniot sekretar svikuva konferencija pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Site amandmani {to }e gi usvojat pove}eto dràvi ~lenki koi se prisutni i koi glasaat na konferencijata, mu se podnesuvaat na odobruvawe do Generalnoto sobranie.2. Amandmanot usvoen vo soglasnost so to~kata (1) na ovoj ~len vleguva vo sila po odobruvaweto na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii i prifa}aweto od strana na dve tretini dràvi ~lenki.3. Koga }e vleze vo sila, amandmanot stanuva zadolìtelen za onie dràvi ~lenki koi gi imaat prifateno, a drugite dràvi ~lenki i natamu gi obvrzuvaat odredbite na ovaa Konvencija i site eventualni amandmani prifateni od porano. ~len 511. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go prima i im go dostavuva na site dràvi tekstot za rezervite {to }e gi izrazat dràvite za vreme na ratifikacijata ili pristapuvaweto.2. Rezervata koja ne e vo soglasnost so celta i so namenata na ovaa Konvencija ne e dozvolena.3. Rezervite moàt da se povle~at vo bilo koe vreme so pismeno izvestuvawe upateno do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, koj za toa gi izvestuva site dràvi. Takvoto izvestuvawe vleguva vo sila so denot koga }e go primi Generalniot sekretar. ~len 52Dràvata ~lenka moè da ja otkaè ovaa Konvencija so pismenoizvestuvawe do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.Otkazot vleguva vo sila edna godina otkoga Generalniot sekretar }ego primi ova izvestuvawe. 28

~len 53Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e odreden za depozitarna Konvencijata. ~len 54Originalot na ovaa Konvencija, ~ii tekstovi na arapski, kineski,angliski, francuski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodostojni, sedeponira kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.Potvrduvaj}i go navedenoto, potpisnicite za toa propisnoovlasteni, ja potpi{aa ovaa Konvencija. 29

CRC - Macedonian version

by UNICEF CEECIS

Accessibility

Upload Details

Usage Rights

1 Embed 1

Statistics

CRC - Macedonian version Document Transcript