• Save
INPRO2010: Modeliranje (u)pravnih procesov: ko informatik sreča pravnika
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

INPRO2010: Modeliranje (u)pravnih procesov: ko informatik sreča pravnika

on

  • 1,868 views

 

Statistics

Views

Total Views
1,868
Views on SlideShare
1,863
Embed Views
5

Actions

Likes
0
Downloads
0
Comments
0

2 Embeds 5

http://www.linkedin.com 4
http://www.slideshare.net 1

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment
  • Inforatizacija organizacije: dokaj dobra (sicer ne bi mogli poslovati), vendar kot 'informacijski otoki'

INPRO2010: Modeliranje (u)pravnih procesov: ko informatik sreča pravnika INPRO2010: Modeliranje (u)pravnih procesov: ko informatik sreča pravnika Presentation Transcript

  • Modeliranje (u)pravnih procesov:  ko informatik sreča pravnika Informatika in pravo - INPRO 2010 , 16.6.2010, Maribor (C) dr. Tomislav Rozman   
  • Kazalo
      • Poslovni / (U)pravni procesi?
    •  
      • Modeliranje procesov
    •  
      • Projekt = kdo, kaj, kdaj, zakaj, kako, s čim
    •  
      • Ovire, ki se dajo preskočiti
    •  
      • Kaj smo dosegli?
    •  
      • Neprecenljivo.
  • Poslovni procesi
    • Primeri:
    •  
      • Nabava
    •  
      • Prodaja
    •  
      • Zaposlitev novega zaposlenega
    •  
      • Obravnava reklamacije
    •  
      • Obravnava help-desk zahtevka stranke
    •  
      • Sledenje dokumentacije
  • Poslovni (U?)pravni procesi
    • Primeri (u)pravnih procesov: 
    •  
      •   Podelitev koncesije / soglasja
    •  
      •   Sklenitev pogodbe o služnosti
    •  
      •   Sklenitev pogodbe o najemu ali zakupu
    •  
      •   Prodaja / nakup nepremičnin
  • Projekt popisa poslovnih procesov
      • Naročnik : javno podjetje 
    •  
      • Večina sodelujočih v projektu: pravniki
    •  
      •   Org. struktura projekta:
    •  
        • Koordinator na strani naročnika: informatik
    •  
        • Vir informacij: pravniki , vodje oddelkov
    •  
        • Izvajalec (LANCom d.o.o.) : vodja projekta, mediator, procesni analitik
  • Projekt popisa poslovnih procesov - stanje na začetku
      • Obstoječe stanje: 
    •  
        • dobra informatizacija / slaba integracija informacijskih sistemov
    •  
        • način postopkov dela zapisani v obliki pravilnikov, sklepov, sistematizacije, org. sheme
    •  
      • Cilj: popisati 10 ključnih procesnih področij
    •  
      • Vizija: pripraviti dobro osnovo za informatizacijo
    •  
      • Trajanje: 4 mesece (bruto)
  • Rezultati projekta - 1 proces
    • Opis enega poslovnega procesa obsega:
      • 1x diagram ' okolica procesa ',
    • kdo ga izvaja, kateri dogodek ga sproži, vhodne/izhodne informacije in standarde, pravilnike, normative, ki določajo proces.
      • 1x ' top-level ' diagram,
    • je razgrajen na več podrobnih diagramov, tipično 10.
      • Podrobni opisi podprocesov iz 'top-level' diagrama. 
    •  
      • Vloge (org. enote, delovna mesta, inf. sist.), aktivnosti,
    • vejitve, dogodki, poslovna pravila, informacijski objekti (dokumenti) in tokovi
  • Modeliranje procesov
      • skupni jezik za modeliranje  = Business Process Modelling Notation (BPMN)
        • metodologija popisa: POEM (Process Oriented Enterprise Modeling)
      • strukturirana grafična predstavitev 
    •  
      • prvi vtis: "Tega nihče ne bo razumel"
    •  
      • po eni uri: ... so udeleženci aktivno sodelovali
  • Primer - najvišji nivo
  • Primer - 2 nivo - vsi podprocesi
  • Primer - podrobnosti podprocesa
  • Rezultati projekta - malo statistike
    • Procesni modeli (opisi procesov / diagrami) za 10 proc. področij
    •  
      • 100 podprocesov, 
    •  
      • 1000 aktivnosti
    •  
      • 500 poslovnih dogodkov
    •  
      • 500 vrst dokumentov/informacij
    •  
      • +vloge, inf. tokovi, vejitve, …
    • Povprečno 2-3 nivoji podrobnosti (splošno-podrobno-bolj podrobno)
  • Dovolj tehnike zaenkrat...   ...kaj pa človeški vidik?
    •  
    •  
    •  
    •  
    • Izziv: uskladiti jezik in razumevanje informatika (sistemskega analitika) in zaposlenih (večina pravnikov)
  • Začetek projekta: nekoč je živel...  
      • izvajalec ' pade v zatečeno stanje ' - seveda ni idealno
    •  
      • izvajalec ne pozna zgodovine organizacije
    •  
      • izvajalec ne pozna starih zamer
    •  
      • izvajalec ne pozna neformalnih centrov moči
    •  
      • izvajalec ne pozna političnih iger
    •  
      • izvajalec ne pozna interesov posameznikov
    •  
    •  
  • Najpogostejše ovire pri popisu procesov
        • Odpor do razkrivanja informacij
        • Sindrom nenadomestljivosti
        • Prezapleteno znanje za zapis v strukt. obliki
        • Znanje = moja last
        • Avtomatizacija = nisem več potreben
        • Udobje v trenutnem stanju ( odpor do sprememb )
        • ' Svete vojne '
  • Odpor do razkrivanja znanja
      • Sindrom - "Jaz sem nenadomestljiv "
        • ... če razkrijem znanje, me več ne bodo potrebovali ... 
    •  
      • "Moje znanje je prezapleteno , za zapis v strukturirani obliki"
    •  
      • "Moje znanje je moja last (čeprav sem bil -premalo- plačan, da sem ga pridobil v tej organizaciji) "
    •  
      • " Sram me je , ker ne delam tako, kot smo se dogovorili" 
    •  
      • "Nočem izpasti nesposoben "
  • Strah: Odpor do avtomatizacije procesov
      • Splošno mnenje: " ... če avtomatizirajo moje delo, več ne bom potreben in bom odpuščen !"
    •  
    •  
      • Motivacija: "Uporabi svoj čas za ' pametno/inovativno ' delo !"
        •   Paradoks (izgovor): "... zato pa nisem dovolj plačan !"
    vir slike: wikipedia
  • Odpor do sprememb, inercija zaposlenih
      • Tihi (neizrečeni) proti-argument: " Udobno mi je , ker svoje delo obvladam, četudi je monotono." 
    •  
      • Učenje / prilagajanje novemu načinu dela zahteva trud
    •  
      • "...v pogodbi o zaposlitvi ta vrsta dela ni zapisana"
    •  
    •  
    • Vzrok odpora do sprememb: argumentum ad antiquitatem
    •  
    • oziroma
    • " Vedno smo tako delali, zatorej je naš način dela pravilen "
    • (pogosto, a napačno sklepanje)
  • 'Svete vojne'
      • nestrinjanje s potekom procesa (med zaposlenimi na istem nivoju, iz različnih oddelkov')
    •  
      • medsebojno obračunavanje in ' kazanje mišic ' na interaktivnih sestankih
    •  
      • vodja ima prav (ostali smo pa tiho) - zakaj?
        • ni seznanjen s podrobnostmi procesa
        • proces vidi preveč idealizirano
        • predstavi proces, kakršen želi, da bi bil, ne kakšen je v resnici
    vir slike: wikipedia
  • Kaj smo dosegli?
    •  
    •  
    •  
    • PROCESI SO RAZUMLJIVI TUDI SODELAVCEM (NE-PRAVNIKOM) !
    •  
    • VODJA IMA BOLJŠI  VPOGLED V DELOVANJE ORGANIZACIJE!
    •  
    • ODKRITJE NEDOREČENOSTI V PREDPISIH
    • PRIHRANEK PRI INFORMATIZACIJI!
    •  
    •  
  • Kje pa so pravniki?
      • Glej: najpogostejše ovire, še posebej: ' moje znanje je prezapleteno '
    •  
      • Specifično domensko znanje
    •  
      • Poznavanje problemskega področja skozi primere
    •  
      • Drugačen način razmišljanja o procesih
    •  
      • Informatiki : 
        • proces je algoritem
        • nagnjenost k posploševanju
    vir slike: wikipedia
  • Motivacija za modeliranje, prenovo in avtomatizacijo poslovnih procesov
    •  
    •  
    • Zakaj bi modelirali in informatizirali PP (prenovljeno):
    •  
    • PODATKE NAJ PRELAGA RAČUNALNIK, LJUDJE NAJ ODLOČAJO IN DELAJO KREATIVNO!
  • Nekaj nasvetov za izvajalce
    • Kaj reši izvajalca -  mediatorja / analitika poslovnih procesov?
    •  
    •  
      • Hitro učenje
    •  
      • Branje med vrsticam i
    •  
      • Empatija
    •  
      • Izogibanje obsojanja ljudi in načina dela 
  • Cena takšnega projekta
    •  
    •  
    • Cena projekta: ... nekaj 10k € ...
    • Vrednost izboljšanega razumevanja med informatikom in pravnikom   = PRICELESS
  • Namesto zaključka: IT svetovalec, kakršnega ne želite! vir slike:http://itmanagement.earthweb.com (O. Widder)
  • Nadaljnje branje
      • Rozman Tomislav, Process Oriented Enterprise Modeling, Spletni vir: poem.itposter.net
      • OMG, Specifikacija BPMN  1.2, Spletni vir: http://www.omg.org/spec/BPMN/1.2/
      • Bregant Janez, Vezjak Boris, Napake in zmote v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu, monografija, 2007
      • Rozman Tomislav, Metoda za modeliranje in predstavitev obsežnih delovnih procesov , doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2006 
      • Literatura za OMG OCEB: http://www.omg.org/oceb/study-material.htm
    •  
  • Povzetek
    • Namen prispevka je predstaviti izkušnje pri projektu modeliranja poslovnih procesov v javni organizaciji. Besedico ‘poslovni procesi’ lahko mirne duše zamenjamo s terminom ‘(u)pravni procesi’, ker se organizacija ukvarja predvsem s postopki, ki vključujejo zakonodajo in procesno pravo. Cilj projekta je bil pripraviti dobro osnovo za reorganizacijo in informatizacijo dela. Podajalci informacij o procesih so bili večinoma pravniki, ki niso imeli predhodnih izkušenj s predstavitvijo znanja na procesni način (BPMN). Rezultat tega srečanja dveh različnih svetov, inženirskega in pravniškega, je obetajoč: navkljub začetnim dvomom, da je sploh možno pravniško znanje modelirati v obliki procesa, nam je to uspelo. Tako so sicer zapleteni predpisi organizacije postali dostopni v bolj pregledni obliki in razumljivi tudi zaposlenim, ki niso pravniki. Stranski, vendar prav tako pomemben rezultat projekta, so bile odkrite ne-dorečenosti in sive lise v predpisih.