Your SlideShare is downloading. ×
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
5045541000
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

5045541000

612

Published on

Published in: Business, Economy & Finance
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
612
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
4
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. Signature Not Verified Digitally signed by PORTAL AJPES Date: 2011.08.03 21:32:00 +02:00 Reason: Podpis podatkov iz portala AJPES Location: LjubljanaHIDRIA AET d.o.o.Letno porocilo zaposlovno leto 2010
  • 2. KAZALOPREDGOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA ........................................................................................1PREDSTAVITEV DRUZBE ................................................................................................................... 2POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE .............................................................................................3KADRI IN IZOBRAZEVANJE ..............................................................................................................4RAZISKAVE, RAZVOJ in INVESTICIJE ............................................................................................ 6PRODAJA IN TRZENJE ........................................................................................................................ 8NACRTI ZA PRIHODNJE OBDOBJE .................................................................................................. 9SKRB ZA OKOLJE .............................................................................................................................. 10RACUNOVODSKI IZKAZI ................................................................................................................. 11BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010 ....................................................................... 1 IBILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010 - nadaljevanje ............................................... 12IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010 ............................... 13IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA .....................................................................14IZKAZ DENARNIH TOKOV .............................................................................................................. 15IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2009 ................................ 16IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010 ................................ 161 Izj ava poslovodstva ....................................................................................................................... 172 Splosne informacije ....................................................................................................................... 183 Povezane druzbe ............................................................................................................................ 194 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev in pojasnila ........................................................ 21 4.1 Podlaga za sestavo racunovodskih izkazov ..................................................... ..........................21 4.2 Spremembe racunovodskih usmeritev in ocen ter popravki napak ............................................21 4.3 Tecaj in nacin preracuna v domaco valuto ................................................................................ 21 4.4 Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih ...........................................................................215 Sredstva ......................................................................................................................................... 22 5.1 Neopredmetena sredstva ............................................................................................................ 22 5.2 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................. 23 5.3 Nalozbene nepremicnine ...........................................................................................................24 5.4 Financne nalozbe in izpeljani financni instrumenti ................................................................... 25 5.4.1 Dolgorocne in kratkorocne financne nalozbe v povezane druzbe ................................. 26 5.4.2 Dolgorocne financne nalozbe ... ..................................................................................... 2 6 5.4.3 Kratkorocne financne nalozbe ....................................................................................... 27 5.5 Zaloge ...................... .................................................................................................................. 27 5.6 Terjatve ...................................................................................................................................... 28 5.6.1 Kratkorocne poslovne terjatve ....................................................................................... 28 5.7 Denarna sredstva ........................................................................................................................ 29 5.8 Kratkorocne aktivne casovne razmejitve ...................................................................................296 Kapital in obveznosti ..................................................................................................................... 29 6.1 Kapital ....................................................................................................................................... 29 6.2 Razclenitev kapitalskih rezerv . ..................................................................................................29 6.3 Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve ............................................................. 30 6.4 Financne obveznosti ..................................................................................................................30 6.4.1 Dolgorocne financne obveznosti ...................................................................................30 6.4.2 Kratkorocne financne obveznosti ..................................................................................31 6.5 Poslovne obveznosti .................................................................................................................. 31 6.6 Kratkorocne pasivne casovne razmejitve ..................................................................................317 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa ......................................................................................... 318 Zunajbilancna sredstva in obveznosti ............................................................................................329 Razkritja poslovnega izida .............................................................................................................32 9.1 Poslovni prihodki ....................................................................................................................... 32 9.2 Poslovni odhodki in stroski .......................................................................................................34 9.3 Drugi prihodki ...........................................................................................................................34
  • 3. 9.4 Davek od dobicka ...................................................................................................................... 3410 Kazalniki poslovanja ................................................................................................................. 3611 Ustavljeno poslovanje ................................................................................................................ 3612 Obvladovanje financnih tveganj ................................................................................................3613 Obvladovanje poslovnih tveganj ...............................................................................................3714 Posh s povezanimi osebami .......................................................................................................3715 Posli s povezanimi druzbami .....................................................................................................3716 Potencialne obveznosti in sredstva ............................................................................................ 3817 Pomembni poslovni dogodki po datumu bilance stanja ............................................................38
  • 4. Letno porocilo 2010PREDGOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA Leto 2010 smo priceli s postopnim izboljsevanjem realizacije prodaje v prvem polletju, ki je bila za 62,9% visja kot v primerljivem obdobju leta 2009. Temu smo prilagajali kapacitete, vendar smo od konca junija daije zaradi hitrega povecanja tako potreb s trga kot tudi novih projektov, vse bolj prihajali do zaostankov pri dobavah. Dodatna te2ava pri izpolnjevanju narocil so bili vse daljsi roki pri dobaviteljih strateskih materialov. Zaradi povecanih narocil smo v drugi polovici leta 2010 priceli z najemanjem dodatnih sodelavcev v proizvodnji. Z najemom delovne sile smo keleli predvsem ohraniti vecjo fleksibilnost pri morebitnem ponovnem upadu narocil. Na novih projektih smo tekom 2010 postopno dvigali raven proizvodnjeza nizkonapetnostno cepno svecko za kupca PSA (Peugeot Citroen) za ernisijski standard EURO5.Prav tako smo priceli intenzivna vlaganja v razvoj svecke s senzorjem tlaka za standard EURO 6, kibo uveljavljen leta 2014.Na programu mehatronike smo pray tako izpeljali razvojni projekt trifaznega generatorja, s katerimkelimo razsiriti paleto izdelkov, ki jih lahko nudimo kupcem.Najvecje investicije, ki smo jih priceli ke v letu 2009, grelniki goriva za kupca UFI (Projekti GMGamma, BMW in MAN) ter projekt: Kitajska, v letu 2010 se niso dale zadovoljivih rezultatov. Prigrelnikih goriva smo se srecevali z zacetnimi tehnicnimi tekavami in modifikacijami produkta, naKitajskem pa z zamikom SOP-pricetka proizvodnje s strani kupcev. Smo pa konec leta za HidrioChina (uradno Suzhou Hidria Diesel Cold Start Technologies Ltd.) pridobili pomembni nominaciji zakupca SAIC in CUMMINS.V maju smo priceli aktivnosti na uvedbi novega poslovnega informacijskega sistema Infor LN (Baan6), ki je s 1. januarjem 2011 nadomestil predhodni sistem i4. Slednji se naprej ostaja za podporodokumentacijskemu sistemu.Izvedli smo tudi anketo zadovoljstva zaposlenih, ki je pokazala kar nekaj vrzeli, kjer 2elimo zustreznimi ukrepi priti do vecje motivacije. Direktor Bostjan Bratus 1
  • 5. Letno porocilo 2010PREDSTAVITEV DRUZBEDru2ba je bila ustanovljena 30. avgusta 1955 znamenom razvijanja in izdelovanjaavtomobilskih sveck. Nitro se je sirila in vsestdcsetih letih mono povecala proizvodnjov2igalnih sveck ter razvila proizvodnjokeramicnih izdelkov. V casu od leta 1974 do leta1990 je poslovala v okviru Iskre Avtoelektrike,od katere je prevzela proizvodnjo in razvojmagnetnih v2igalnikov. Leta 1994 je bil dru2biprvic podeljen certifikat sistema kakovosti ISO9001.Od leta 1997 dalje dru2ba posluje v okviruskupine Hidria, ki daje posebni poudarekrazvoju, proizvodnji in tr2enju v2ignih sistemov za dizel motorje, male bencinske motorje in ogrevalnotehniko na svetovnem trgu.LASTNISKA STRUKTURA DRU2BE s Hidria Rotomatika d.o.o. - 58,9% s Hidria d.d. - 33,1% s Enotni delei zaposlenih - 3,3% Hidria AET d. o.o. - 4,6% 2
  • 6. Letno porocilo 2010POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTEDru2ba Hidria AET d. o.o. posluje v skladu z modelom poslovne odlicnosti. Osnovne smernice dru2be,ki Jim sledijo vsi zaposleni , so opredeljene z vizijo. strateskimi usmeritvami in politiko vodenja.POSLANSTVOHidria AET d. o.o. razvija in na svetovnem trgu tr2i v2igne sisteme za: • diesel motorje, • male bencinske motorje, • ogrevalno tehniko za trkni segment klimatizacije , gretja in hlajenja, • hibridno tehniko.Dru2ba je aktiven dejavnik razvoja v dolini Soce in dolgorocno zagotavlja pomembno stevilozahtevnih delovnih melt.VIZIJAHidria AET se bo uvrstila med vodilne razvojne dobaviteije na posameznem strateskem programu kotso sistemi za hladen start na osebnih ter tovornih vozilih, sistemi gretja goriva in zraka ter sistemi zahibridna vozila.Konkurencnost nasih izdelkov zagotavlja z razvojem celovitih resitev, zagotavljanjem kakovosti inzanesljivosti ter povecevanjem pretoka in produktivnosti vseh nasih procesov.Odgovorna je za prihodnje rodove, zato v skladu z naceli visoke dru2bene odgovornosti proizvajaokolju prijazne izdelke ter vlaga v razvoj lokalnih skupnosti, v katerih posluje.VREDNOTETemeljne vrednote dru2be so: • odgovornost dru2be, ki se We v spostovanju ljudi in okolja, • kompetentnost, • inovativnost se izra2a v ustvarjanju novih prilo2nosti ter usmerjenosti v prihodnost, • odlicnost.Druzba si prizadeva za razvoj zaposlenih, njihovega znanja, izkusenj, osebnostnih lastnosti,motivacije, sposobnosti in spretnosti, ki jih potrebujejo na svojem podrocju. Skrbi tudi za urejenostokolja. prizadeva si za harmonijo in estetiko. 3
  • 7. Letno porocilo 2010KADRI IN IZOBRA2EVANJEV Poslovniku vodenja, ki doloca sistem vodenja in zagotavljanja kakovostj v druzbi Hidria AET, jeproces Razvoj zaposlenih prepoznan kot eden izmed procesov vodenja, pri cemer je doseganje visjeizobrazbe in kompetenc zaposlenih ena izmed prednostnih strateskjh usmeritev druzbe. Politikavodenja pa natancno opredeljuje tudi kljucne vrednote zaposlenih s poudarkom na soodgovornosti zarezultate dela in svoj lastni razvoj ob spostovanju sodelavcev. Prepoznane kljucne vrednote zaposlenihso: odgovornost, znanje in kompetentnost, odlicnost in inovativnost.Skozi razlicne aktivnosti znotraj procesa Razvoj zaposlenih druzba zaposlene informira in motivira zraz1knitni moznostmi izobrazevanj in usposabljanj doma in v tujini, sodelovanjem vmultidisciplinarnih timih, nagrajevanjem drobnih predlogov in inovacij tako na nivoju druzbe kot tudi ire v korporaciji, moznostjo sodelovanja pri nabavi najnovejsih razvojnih in proizvodnih tehnologij,z aktivno udelezbo na razlicnim mednarodnih sejmih ter z moznostjo internega prenosa znanja skozimentorstvo.Leto 2010 je zaznamovalo okrevanje po krizi,ko so se narocila pricela pocasi vecati.Posledicno se je povecalo stevilo zaposlenih.Zaposlili smo 10 Ijudi (od tega 4 stipendiste), 6Ijudi pa je druzbo zapustilo. Z novimizaposlitvami se je spremenila strukturazaposlenih, tako da delez zaposlenih z na_jmanjsrednjesolsko izobrazbo znasa ze dobrih 38%,delez zaposlenih s tehnicnim poklicem innajmanj visjo "solo pa se je povzpel na 12%. 2005 2006 2007 2008 2009 2010lzboljsana struktura zaposlenih se je odrazilatudi na delezu bolniske odsotnosti, ki je v letu fit. zaposlenih --- Delez zaposlenih s V. stopnjo2010 znasala v povprecju 3,3%.IZOBRAZBENA STRUKTURA V proizvodnem oddelku zaposlujemo le kandidate, ki imajo dokoncano vsaj srednjo ssolo, pri cemer imajo prednost kandidati tehnicnih poklicev, v rezijskem delu pa sprejmemo s poklicna kandidate, ki imajo vsaj s nekvalificirani visokosolsko izobrazbo. Vsi novo- s srednjesolska zaposleni so vkljuceni v sistem s visoka strokovna uvajanja na delovno mesto, pri s visja strokovna cemer jim mentorstvo nudijo zaposleni druzbe. s magisterij 4
  • 8. Letno poroc i 1o 2010Bazo ustreznih kandidatov s tehnicnim poklicem predstavlja tudi nabor 29. stipendistov tehnicnihpoklicev ter zaposleni, vkljuceni v solanje ob delu, katerega dru2ba podpira 2e vrsto let. V letu 2010 jebilo v studij ob delu vkljucenih 6% zaposlenih.Razvoj zaposlenih spremljamo skozi Letne razgovore, kjer vodja in zaposleni pregledata uspesnost inucinkovitost izvajanja dogovorjenih nalog ter doseganje postavljenih ciljev. Poleg tega nacrtujetaposameznikov razvoj, pri cemer upostevata pridobljene kompetence ter smiselnost in moknosti zarazvoj potencialnih kompetenc skozi nacrten proces izobra2evanja.Nacrte izobra2evanj izdelajo vodje za svoje zaposlene na podlagi Preglednice zahtevnosti delovnegamesta. V letu 2010 se je stevilo ur izobra2evanj na posameznika povecalo na 31, pri cemer je biloveliko ur izobra2evanja namenjeno tudi vzpostavitvi novega informacijskega poslovnega sistema InforLN, six sigma izobra2evanju, izobra2evanjem PRO/E, zakonodaji, standardu in orodjem avtomobilskeindustrije, jezikovnim tecajem, nabavi, novostim v avtomobilski industriji ter na podrocju motorjev znotranjim izgorevanjem idr. Medse smo povabili tudi strokovnjake in znanstvenike iz Fakultete, ki sopredstavili teoreticne koncepte. Interno je bilo veliko informacij predstavljenih na konferencah vdru2bi (kakovost, poslovanje, dobavitelji) ter na forumih v korporaciji (inovativni, avtomobilski...) 5
  • 9. Letno porocilo 2010RAZISKAVE, RAZVOJ in INVESTICIJEDru2ba Hidria AET d.o.o. z lastnim razvojern in stalno prisotnostjo na svetovnem tr2iscu isceustvarjalne resitve najsodobnejsih pogonskih in krmilnih sistemov. V mednarodnem prostoru je 2euveljavljena kot eden izmed stirih velikih razvojnih dobaviteljev sistemov za hladen zagon dizelskihmotorjev. Resitve in sistemi razviti in proizvedeni v dru2bi. so danes vgrajeni na najsodobnejsedizelske motorje z notranjim zgorevanjem, ki so skladni z regulativo EUR5.Jedro vseh raziskav je danes osredotoceno predvsem na zagotavljanje ekolosko sprejemljivegadelovanja sodobnih in bodocih (EUR6 in EUR7. TIER4) dizelskih motorjev. To podrocje obsegaelelmente kot so 2arilna svecka in grelni sistem, namescen v valju motorja, ogrevanje vsisnega zraka,ogrevanje dizelskega goriva ob vstopu v sistern skupnega voda ter sisterne za regeneracijo filtrov trdihdelcev.V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti po podrocjih poslovanja na posameznih programih.OSEBNA VOZILADruzba je eden od stirih vodilnih proizvajalcev sistemov za hladen zagon dizelskih motorjev in je seposebej renomiran dobavitelj na podrocju cepnih 2arilnjh sveck. S tern namenom so bile na tempodrocju intenzivirane vecje razvojno - investicijske indrupe aktivnosti. Glede na bliz -ajoce se obdobjeemisi skega standarda EUR6, kakor tudi nadaljnjihemisijskih korakov. je ra*ojna aktivnost cepne svecke ff"`s tipalom tlaka v polnem teku. Za to tip svecke vladaizredno veliko zanimanje predvsem vodilnih evropskihavtomobilskih proizvajalcev. Tudi zaradi preverjenodobrega koncepta tipala tlaka , na katerern ima dru2bavec patentov, so potenciali tega izdelka izredno veliki.V tem letu je bil zaokro2en tudi razvojno - proizvodnoin investicijski sklop aktivnosti na podrocju grelcevgoriva, ki ravno tako spadajo v skupino sistemov zapomoc pri hladnemu zagonu dizel motorjev.TOVORNI PROGRAMPrete2ni del programa predstavlja tr2enje plamenskih sveck in grelnikov zraka . Po obcutnem padcutrga v letu 2009 , se je trg v letu 2010 krepil , vendar z manjso dinamiko kot trg osebnih vozil. Vrazvojnem smislu je leto 2010 zaznamovalo povecano zanimanje za elektronske releje ( SSR) in za sisterne za regeneracijo filtra trdih delcev (velike toplotne mocj). Pri obeh komponentah smo v sodelovanju s kupcem izdelalj prototipe. Kupci so na podrocju tovornega programa sooceni s cedalje ostrejsimi ekoloskimi zahtevami tudi za tako imenovane > oft-road<< aplikacije. Mk _ Flcktronski rele Viigni sistem za regeneracijo filtra sajastih delcev 6
  • 10. Letno porocilo 2010REZERVNI DELIV prodajni paleti dru2be poleg prvo vgradnje inoriginalnih rezervnih delov predstavlja posebensegment tudi neodvisni trg rezervnih delov za hladenzagon dizel motorjev. V preteklem letu smo vecji delinvestirali v identificiranje prodajnih kanalov ter analizipotencialnega trga, predvsem za kljucne trge Francije,Nemcije, Italije, Spanije in Velike Britanije, kjer smoodkrili se veliko prodajnih potencialov. V letu 2010smo bill primorani tovrstni program nekoliko prikrajsatiz obsegom proizvodnje, saj smo bili primoraniproizvodne in dobaviteljske kapacitete prilagoditiskokovitim potrebam prvovgradnje (OE). Za novo sezono 2011/2012 planiramo tudi izdajo novegakataloga rezervnih delov na osnovi internetnega TecDoc interaktivnega kataloga.GRELNIKI NAFTEHidria AET razvija paleto proizvodov na programu grelnikov nafte, s cimer dopolnjuje strategijohladnega zagona dizelskega motorja. Osnovni namen izdelka je preprecevanje zamasitve filtra goriva,ki nastane zaradi kristalizacije parafina v nafti pri nizkih temperaturah. Pridobljene so bile trinominacije za masovno proizvodnjo treh tipov grelnikov, in sicer dve za osebne avtomobile in en zatovornjake. V to namen sta bili izvedeni tudi dve vecji investiciji v monta2ne linije grelnika nafte. Grelnik nafte za avtomobile Montana linija grelnika Grelnik nafte za tovornjakeMEHATRONIKADru2ba s svojo paleto izdelkov pokriva manjsi del evropskega trga klasidnih v2igov za motocikle inprete2ni del tropskega trga z originalnimi in rezervnimi deli v2ignih sistemov za izpeljanke motorne gage. Kot dobavitelj za magnetne v2igalnike za serijsko proizvodnjo motorne gage ter za originalne nadomestne dale kot so vztrajnik, osnovna plosca ter v2igalni indukt smo pri netnski drukbi rangirani kot dobavitelj A. V Ianskem letu in v zacetku leta 2011 smo uspesno izvedli razvojno nalogo. v kateri smo predvideli, sirnulirali in izvedli v2ig motorne gage s pomocjo baterije ter enofaznega generatorja, razvitega posebej za to namen. Razvil se je celostni v2igni sistem za trial motorje, katerih serijska proizvodnja se pricakuje v letu 2011. 7
  • 11. Letno porocilo 2010 KERAMIKANa programu keramike je v lanskem letuprevladoval razvoj keramicnih gredi inkeramicnih le2ajev za vodilne svetovneproizvajalce obtocnih crpalk ter razvojprikigalcev, uporabljenih v ogrevalni tehniki.Za potrebe ameriskega kupca se je razvila paletaizdelkov kot so gred. lekaj in keramicni disk,uporabijen v obtocnih crpalkah, uspesno je bilaizvedena razvojna naloga za francoskega innemskega kupca. Razvita in dostavljena je bilaserija pri2igalcev za ogrevalno tehniko na turskitrg, kjer je cutiti veliko priloknosti za nadaljnjirazvoj. Izvedena je bila investicija v obnovo glazirne naprave s samode_jnim pregrevanjern izolatorjevpred glazirenjem. PRODAJA IN TRZENJE Celotni prihodki dru2be so v letu 2010 znas`ali 23.7 mio EUR in so bill za 71.6 24.759 odstotka visji kot v letu 2009. Struktura 23.726 prihodkov za leto 2010 je sledeca: imeli smo 23.2 mio EUR poslovnih prihodkov (97,8%), 0.5 mio EUR financnih prihodkov (2.1%) in 0,03 mio EUR drugih prihodkov (0,1%). 2005 2006 2007 2008 2009 2010 PRIHODKI OD PRODAJE v 000 EUR 22.431 Prihodki od prodaje v vseh prihodkih predstavljajo 92,4 odstotke, prodaja na tujem trgu pa predstavlja 91.4 odstotkov celotne prodaje.2005 2006 2007 2008 2009 2010 s Tuji trg ° Domadi trg 8
  • 12. Letno porodilo 2010Prihodki od prodaje so v letu 2010 za 62,9% visji v primerjavi z letom 2009. Vedina prihodkov odprodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in ricer 20.083.742 EUR. Na domadem trgu je druzba ustvarilaza 1.832.834 EUR prihodkov. Kar 77,8 % prodaje se vrsi v dr2avah dlanicah Evropske unije, vprimerjavi z lanskim letom se je povedala prodaja na azijski trg. Druzba je s svojimi izdelki prisotna v39 dr2avah.DELE2 PRODAJE PO DRZAVAH s Evropa s Azija s Slovenija s Severna Amerika s Juzna in Srednja Amerika s Afrika in Bliinji VzhodNACRTI ZA PRIHODNJE OBDOBJEPoslovni procesi druzbe Hidria AET d.o.o. se odvijajo v proizvodni poslovni enoti in v tehnoloskemcentru. Razvoj in raziskave potekajo v hderinski druzbi Razvojno tehnoloski center za v2igne sistemein elektroniko d.o.o., druzba pa sodeluje tudi sstevilnimi domadimi in tujimi razvojno raziskovalnimiorganizacijami.Stalna rast, fleksibilnost, inovativnost in poslovna odlidnost bodo gibalo razvoja in prodaje izdelkov spodrodja v2ignih sistemov tudi v naslednjem triletnem obdobju.Druzba ostaja sistemski dobavitelj v avtomobilski industriji. Projekti, ki bodo pomembno vplivali narazvoj dru2be, so razvoj dru2ine depnih svedk (postavitev nove linije za proizvodnjo depnih svedkpremera 6 in 7,5 rnmm v letu 2011), vzpostavitev proizvodnje grelnikov goriva v letu 2011, svedk zaregeneracijo filtra trdih delcev, novih tipov mre2nih grelnikov zraka, depnih svedk s senzorjem tlaka(gre za obse2en projekt, ki bo zakljuden v letu 2014; v letu 2011 je poseben poudarek dan razvojnimaktivnostim in postavitvi t.i. diste sobe, kjer bo potekala monta2a in lasersko varjenje tipalnega sklopaz grelcem), keramidnih depnih svedk, novih tipov magnetnih ventilov in elektronskih komponent zaceloten program.Svojo dejavnost je druzba razsirila tudi na lokacijo na Kitajsko, kjerje v zadetku leta 2011 pridela sproizvodnjo grelnikov zraka in motornih depnih svedk, kar bo dodatno prispevalo k povedanju obsegaposlovanja. 9
  • 13. Letno porocilo 2010SKRB ZA OKOLJEZavezo glede varnosti in zdravja pri delu ter varstva okotja, ki jo je vodstvo zapisalo v politikivodenja, izpolnjujemo preko SHE projektov, izvajanja notranjih in zunanjih presoj in zakljucevanjemkorektivnih in preventivnih ukrepov, ki izhajajo iz presoj, sistemom zbiranja izboIjsav ter stalnegaprilagajanja zakonodajnim in drugim zahtevam. Nadzor izvajanja in merjenja ucinkovitostikorektivnih in preventivnih ukrepov zagotavljamo s pomocjo procesa Nado - z auditi. Neskladjaresujemo po postopku 8D.V letu 2010 je bilo zakljucenih sedem SHE projektov, dva sta v izvajanju. Z njihovo izvedbo smodosegli sledece izboljsave: • z namestitvijo dusilca zvoka smo bistveno zmanjsali (15dB/A) nivo hrupa na odvodu iz ventilatorja za vibracijske teste; • izveden je bit odvod toplote in plinov iz laboratorijev razvojnega centra (trajnostni teki grelnikov zraka in cepnih sveck in laboratorij elektronike - 4 zajemna mesta) z moknostjo nadgradnje; i a • med halama C in B smo postavili nov vodovod, zamenjan je bit star podtalni hidrant z novim nadtalnim hidrantom; • izveden je bit dostop na halo A, ki omogoca la2je in varnejse izvajanje meritev emisij; • izvedena je bila nova stresna strelovodna naprava za hali A in C z meritvami; za halo A je bit poto2en nov ozemljitveni trak; • v kompresorski postaji je bit vgrajen nadrejeni krmilnik, ki povezuje in krmili vse tri kompresorje v smislu optimalnega delovanja glede na porabo komprimiranega zraka; • pri Iaserskih varilnikih smo zamenjali 6 CRT zaslonov z LCD zasloni in s tem bistveno izboljsali sliko; • v dislociranem oddelku SGG smo iztrosen vilicar zamenjali z bistveno boljsim.V letu 2010 se je se odrakala recesija tudi skozi zadrkano planiranje in izvajanje SHE projektov. I0
  • 14. Letno porocilo 2010RACUNOVODSKI IZKAZIBILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2010(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009SREDSTVA 45.832. 013 28 .472.812Dolgorocna sredstva 22.181 .916 20.346.463Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne 1.757.040 789.468razmejitve Dolgorocne premo2enjske pravice 354.290 312.014 Druge dolgorocne aktivne casovne razmejitve 1.402.750 477.454Opredmetena osnovna sredstva 15.565 .045 15. 182.895 Zem ^jisca in zgradbe 6.212.369 6.394.932 Zemljica 1.210.800 1.210.800 Zgradbe 5.001.569 5.184.132 Proizvajalne naprave in stroji 6.930.132 6.461.059 Druge naprave in oprema 2.204.520 2.185.939 Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 218.024 140.965 Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 127.587 111.286 Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih 90.437 29.679 sredstev Nalo2bene nepremicnine 693.999 693.999 DolgoroCne finanZne naloibe 3.824.306 3.203.819 Dolgorocne financne nalo2be, razen posojil 2.992.889 2.986.695 Delnice in dele2i v dru2bah v skupini 14.897 14.897 Delnice in dele2i v pridru2enih dru2bah 2.851.001 2.851.001 Druge dolgorocne financne naloibe 126.991 120.797 Dolgorotna posojila 831.417 217.124 Dolgorocna posojila dru2bam v skupini 824.940 199.158 Dolgorotna posojila drugim 6.477 17.966Dolgorocne poslovne terjatve - 56.129 Dolgorocne poslovne terjatve do drugih - 56.129Odlo2ene terjatve za davek 341 .526 420.153Kratkorocna sredstva 23.637.496 8.013.025Zaloge 3 .022.985 1.811.358 Material 1.335.927 538.411 Nedokoncana proizvodnja 965.325 618.453 Proizvodi in trgovsko blago 713.547 654.494 Predujmi za zaloge 8.186 -Kratkoro^ne tinaOne naloibe 14.282 .678 2.133.293 Kratkorocna posojila dru2bam v skupini 12.504.904 2.106.587 Kratkorocna posojila drugim 1.777.774 26.706Kratkorocne poslovne terjatve 6.137.431 4.014.814 Kratkorocne poslovne terjatve do dru2b v skupini 206.488 236.671 Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 4.396.574 2.461.013 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 1.534.369 1.317.130 Denarna sredstva 194.402 53.560 Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 12.601 113.324Zunajbilancna sredstva 7.967.953 9.634.769 11
  • 15. Letno porocilo 2010BILANCA STANJA NA DAN 31 . DECEMBRA 2010 - nadaijevanje(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 45.832.013 28.472.812Kapital 8.726. 683 7.880.122Vpoklicani kapital 832.527 832.527 Osnovni kapital 832.527 832.527Kapitalske rezerve 898.136 898.136Rezerve iz dobicka 223.095 223.095 Rezerve za lastne delnice in lasme poslovne delete 292.105 292.105 Lastne delnice in lastni poslovni dele2i (197.055) (197.055) Druge rezerve iz dobi&a 128.045 128.045Preselek iz prevrednotenja 710.675 713.304Preneseni Zisti poslovni izid 5.215.689 5.213.060eisti poslovni izid poslovnega leta 846.561 -Rezervacije in dolgoroCne pasivne Casovne razmejitve 1.695 . 698 1 . 882.144 Dolgorotne pasivne Casovne razmejitve 1.695.698 1.882.144Dolgorocne obveznosti 25.232.533 11.702.182DolgoroCne finan6ne obveznosti 25.071.714 11.545.893 Dolgorotne finantne obveznosti do bank 23.897.776 10.079.419 Druge dolgoroene finantne obveznosti 1.173.938 1.466.474Druge dolgorocne poslovne obveznosti 6.993 1.806Odlozene obveznosti za davek 153.826 154.483Kratkorocne obveznosti 9.957.502 6.628.312Kratkorocne finaOne obveznosti 4.328.517 3.882.037 Kratkorocne financne obveznosti do bank 4.013.436 3.526.400 Druge kratkoroi ne finantne obveznosti 315.081 355.637Kratkorocne poslovne obveznosti 5.628 . 985 2 .746.275 Kratkorocne poslovne obveznosti do dru2b v skupini 502.892 261.344 Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 4.609.506 2.160.835 Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 104.933 69.380 Druge kratkorotne poslovne obveznosti 411.654 254.716Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 219.597 380.052 Zunajbilani`ne obveznosti 7.967.953 9.634.769 12
  • 16. Letno porocilo 2010IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO KONdANO 31. DECEMBRA 2010(v EUR) 2010 2009eisti prihodki od prodaje 21.916.576 13.456.499Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon6ane 384.849 (715.750)proizvodn jeUsredstveni Iastni proizvodi in Iastne storitve 499.814 343.860Drugi poslovni prihodki ( s prevrednotovalnimi poslovnimi 392.403 444.256prihodki)Strogki blaga , materiala in storitev 15.772.704 9.436.553 Nabavna vred.prodanega blaga in matter str. porabljenega materials 10.731.026 6.555.650 Stroski storitev 5.041.678 2.880.903Stro?; ki dela 4.006.253 3.504.093 Stroski pW 2.820.258 2.320.016 Stro§ki socialnih zavarovanj 207.642 170.151 Stro§ki pokojninskih zavarovanj 260.865 231.1 14 Drugi stroski dela 717.488 782.812Odpisi vrednosti 1.707.253 1.899.052 Amortizacija 1.680.724 1.674.416 Prevredn.poslovni odhodki pri neop.sredstvih in opr.osn. sredstvih 26.529 2.604 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih - 222.032Drugi poslovni odhodki 85.031 89.373POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 1.622.401 (1.400.206)Financni prihodki iz drugih naloib 420 420Financni prihodki iz danih posojil 443.804 144.020 Financni prihodki iz posojil, danih dru2bam v skupini 153.745 141.841 Financni prihodki iz posojil, danih drugim 290.059 2.179Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 53.528 32.852Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naloib 271Financni odhodki iz financnih obveznosti 1.109.213 626.912 Financni odhodki iz posojil, prejetih od dru2b v skupini 38.769 1.531 Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.016.024 559.170 Financni odhodki iz drugih finanenih obveznosti 54.420 66.211Financni odhodki iz poslovnih obveznosti do dobaviteljev 120.269 40.917POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA (732.001) (490.537)Drugi prihodki 34.169 123.946Drugi odhodki 38 8 POSLOVNI IZID IZ IZREDNOSTI 34.131 123.938Odloleni davki (77.970) 420.811CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 846.561 (1.345.994) 13
  • 17. Letno porocilo 2010IZKAZ VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994)Spremembe prese2ka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev inopredmetenih osnovnih sredstev (2.629) (2.629)Spremembe prese2ka iz prevrednotenja finantnih sredstev, razpolo2ljivih za prodajoDobicki in izgube, ki izhajajo iz prevedbe rai`unovodskih izkazov podjetij v tujini(tetajne razlike)Druge sestavine vseobsegajoCega donosa .629 .629Celotni vseobsegajoci donos obracunskega obdobja 846 .561 (1.345.994) 14
  • 18. Letno porocilo 2010IZKAZ DENARNIH TOKOV(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009Denarni tokovi pri poslovanjuPostavke izkaza poslovnega iziduPoslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in financni prihodkiiz poslovnih terjatev 2.389.282 4.011.752Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)in financni odhodki iz poslovnih obveznosti (19.099.903) (13.664.862)Spremembe eistih ohratnih sredstev (in casovnih ru;mejitev, rezervacijter odloenih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavkhilance stanjaZacetne manj koncne poslovne terjatve 1.968.981) .528.106Zacetne manj koncne aktivne casovne razmejitve 100.723 (15.283)Zacetne manj koncne zaloge (1.211.627) 899.008Koncni manj zacetni poslovni dolgovi 2.879.332 (865.763)Koncne manj zacetne pasivne casovne razmejitve in rezervacije (346.900) (125.062)Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov priposlovanju 2.741.926 1.767.896Denarni tokovi pri nalozbenjuPrejemki pri nalozbenjuPrejemki od dobljenih obresti in delezev v dobicku drugih, ki senanaajo na nalozbenje 46.718 30.885Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev 7.393 2.100Prejemki od odtujitve dolgorocnih financnih nalozb 89.240 3.062.914lzdatki pri nalozbenjulzdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev (1.054.624) (320.487)Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (2.002.352) (2.130.053)lzdatki za pridobitev nalozbenjh nepremicnin - (83.298)lzdatki za pridobitev dolgorocnih financnih nalozb (885.973) (3.410.343)lzdatki za pridobitev kratkorocnih financnih nalozb (11.973.138) (1.634.945)Prebitek prejemkov pri nalozbenju ali prebitek izdatkov prinalozbenju (15.472.736) (4.383.227)Denarni tokovi pri financiranjuPrejemki pri financiranjuPrejemki od povecanja dolgorocnih financnih obveznosti 15.727.221 10.256.362Prejemki od povecanja kratkorocnih financnih obveznosti 2.496.480 13.268.750lzdatki pri financiranjulzdatki za dane obresti, ki se nana^ajo na financiranje (1.100.649) (640.260)lzdatki za odplacila dolgorocnih financnih obveznosti (2.201.400) (1.952.432)lzdatki za odplacila kratkorocnih financnih obveznosti (2.050.000) (18.333.000)Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov prifinanciranju 12.871.652 2.599.420 Koncno stanje denarnih sredstev 194.402 53.560Denarni izid v obdobju 140.842 (15.911)Zacetno stanje denarnih sredstev 53.560 69.471 15
  • 19. Letno porocjlo 2010IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2009 Rezerve za Druge Iastne Lastne rezerve Presezek Preneseni (isti snovni apitalske delete delnice in iz iz 6isti dobi6ek AR) kapital rezerve in delnice dclezi dobi6ka pre red . dobi6ek ]eta SkupajStanje na dan 31.decembra2008 832 .527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 95.370 6 . 492.881 63 . 544 8.605.553Prilaw_oditve za nazaj - - - - - 620.563 - - 620.563Stanje na dan 01 .januarja2009 832.527 898 .136 292.105 (197.055) 128.045 715.933 6 .492.881 63.544 9.226.116Spremembe lastnifikegakapitala - transakcije zIastnikiCelotnivseobsegajoti donosobra6unskega obdobjaVnos 6stega poslovncga izidaporo&valskega obdobja - (1.345.994) (1.345.994)Sprememba prese2.ka izprevrednotenja opredmetenihosnovnih sredstev 2.629) 2.629 - - (2.629) 2 .629 (1.345 9 94) (1.345.994)Premiki iz kapitalaRazporeditev preostalega delatistega dobitka primerjalnegaporoc;evalskega obdobja nadruge sestavine kapitala 63.544 (63.544)Poravnava izgube kot odbitnesestavine kapitala - (1.345.994) 1.345.994 - (1.282.450 ) 1.282.450Stanje na dan 31. decembra2009 832.527 898.136 292 . 105 (197.055 ) 128.045 713 .304 5 . 213.060 7.880.122BILA( I DOBIC-EK 52 13.0(0 IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO KONCANO 31. DECEMBRA 2010 Rezerve za Druge Iastne Lastne rezerve Presefek Preneseni isti Osnovni Kapitalske dele3.e de]eli in iz iz 6isti dobi6ek(v FUR) kapital rezerve in delnice delnice dobi6ka prevred. dobi6ek [eta SkupajStanje na dan 01.januarja 832.527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 713.304 5.213 .060 - 7.880.122Spremembe Iastni§kegakapilala - transakcije zlastnikiCelotni vseobsegajo6i donosobra6unskega obdobjaVnos Cistega poslovnegaizida poro6evalskega obdobja 846.561 846.561Sprememba prese&a tzprevrednotenja opredmetenihosnovnih sredstev (2.629) (2.629)Druge sestavinevseobsegajocega donosaporoCevalskega obdobja 2.629 - 2,629 (2.629) 2.629 846.56! 846.561Premiki iz kapitalaStanje na dan 31.decembra 832.527 898.136 292.105 (197.055) 128.045 710.675 5 . 215.689 846 .561 8 . 726.683 16
  • 20. Letno porocilo 2010POJASNILA K RACUNOVODSKIM IZKAZOMI Izjava poslovodstvaUprava potrjuje racunovodske izkaze za poslovno leto koncano na dan 31. decembra 2010 na straneh od 1 1 do 16in uporabijene racunovodske usmeritve, pojasnila k racunovodskim izkazom ter priloge in razkritja na straneh od18 do 38.Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi racunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne racunovodskeusmeritve, da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letnoporocilo predstavlja resnicno in posteno sliko premo2enjskega stanja druzbe in izidov njenega poslovanja za leto2010.Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje racunovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanjepremo2enja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagipredpostavke o nadaljnjem poslovanju druzbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in slovenskimi racunovodskimistandard i. Glavni direktor Bostjan BratusTolmin, 22.04.2011 17
  • 21. Letno porocilo 20102 Sp losne informacije FIRMA Hidria AFT Dru2ba za proizvodnjo v2ignih sistemov in elektronike d.o.o. SKRAJSANA FIRMA Hidria AET d.o.o. SEDEZ Poljubinj 89a , 5220 Tolmin MATICNA STEVILKA 5045541 DAVCNA STEVILKA 48669776 VELIKOST DRU2BE srednja SIFRA DEJAVNOSTI PO SKD 29.310 - Proizvodnja elektricne in elektronske opreme za motorna vozila STEVILKA VPISA V SODNI REGISTER 1-487-00 DATUM VPISA V SODNI REGISTER 7.10.1955 VREDNOST OSNOVNEGA KAPITALA 832.527.00 EUR LASTNISTVO Hidria Rotomatika d.o.o. 58,95% Hidria d.d. 33,12% Hidria AET d.o.o. 4,63% Enotni dele2 zaposlenih 3,30% GLAVNI DIREKTOR Bo stjan BratusNjena osnovna dejavnostje proizvodnja : elementov za hladni start dizel motorjev, v2igalne elektronike, kontaktnih in elektronskih magnetnih v2igalnikov, v2igov za olje in plin, elektroregulacijskih elementov, tehnicne kerarnike, naprav in orodij. 18
  • 22. Letno porocilo 20103 Povezane druibeHidria AET d.o.o. ima neposredne nalozbe v naslednje povezane druibe: Delez v Velikost tisti poslovni(v EUR) kapitalu kapitala izid letaRazvojno tehnoloski center za vzignesisteme in elektroniko d.o.o. 70% 224.713 23.826Hidria institut klima d.o.o. 10% - -Hidria - IP, d.o.o. 100% 401.116 240.737Hidria Rotomatika d.o.o. 9,05% - -Uskupinjevanje podjetij opravi krovno podjetje Hidria d.d. Letno porocilo za skupino je mogoce pridobiti nasede2u tega podjetja. 19
  • 23. Letno porocilo 2010Organizacija korporacije Hidria na dan 31.12.2010: H&R d.d. Hidria d.d. Mr. Financni iteber idea VWO*ries Hidria LC Rotomatika Hidria Gmbh d.o.o. d-o.o. d.o.o. d.o.o. Hidria IMP Klima Hidria Perles Hidria Ins . za mat. I- Hidria IP d.o.o. Hidria Fin d.o.o. d.o.o. Ecuador S.A. in teh. d.o.o. Rat. teh. center Hidria Perles Tomos Hidria Inienirning,[ za viigne sis. in ECI LTD Komponente Colombia Ltda d.o.o. elekt . d.o.o. d.o.o. Suzhou Hidria Hidria (UK) Hidria Institut Diesel Cold Start Hidria USA, INC. Hidria Australia Techn. Co. Ltd. Ltd. Klima d.o.o. Pty Ltd Hidna Dalmacija DDivizija Hidria Uniklima d.d. I d.o.o. I USA, Inc. Perles Peru SAC Predstavnistvo Hidria Gif mbh Shanghai Perles AG L__iidria Deutchla Gif CZ s.r.o. Gmbh 000 Hidria (Moskva) Divizija - Hidria Polska Divizija - Hidria BH Hidria ( Skopje) d.o.o. Divizija - Hidria Beograd Hidria (Podgorica)i d.o.o. i Hidria ( Bulgarija) d.o.o. Hidria ( Prittina) d.o.a. Hidria (Albanija) d.o.o. 000 Hidria Rut Divizija - Hidria Polska Divizija - Hidria BH Divizija - Hidria Beograd 20
  • 24. Letno porodilo 20104 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev in pojasnila4.1 Podlaga za sestavo racunovodskih izkazovRadunovodski izkazi druzbe ter pojasnila k izkazom v tern porodilu so sestavljeni na osnovi Zakona o gospodarskihdruzbah (ZGD-1) in upostevajo dolodila SRS 2006 ter Pravilnika o radunovodstvu z dne 5.1.2006 in veljavnostjo s1.1.2006 . Upostevata se temeljni radunovodski predpostavki in ricer nastanek poslovnih dogodkov ter dasovnaneomejenost delovanja . Racunovodski izkazi so sestavljeni v EUR brez centov.Opredelitev narave in stopnje bistvenosti napakePo Pravilniku je napaka bistvena, de je vrednost postavke vedja od 8% upostevane letne tovrstne pripoznanegospodarske kategorije in ne manjsa od 500 evrov.Narava bistvenosti se presoja pri posamidnem primeru pripoznavanja dolodenih sredstev in obveznosti do virovsredstev posebej. Gospodarska kategorija je ob pripoznanju pomembna, de je vedja od 5% bilandne vsote napresedni dan zadnje letne bilance stanja in ne manjsa od 20.000 evrov.4.2 Spremembe racunovodskih usmeritev in ocen ter popravki napakSpremembe racunovodskih usmeritvvDruzba v poslovnem letu 2010 ni spremenila radunovodske usmeritve.Sprememhe racunovodskih ocenDruzba v poslovnem letu ni spreminjala radunovodskih ocen. ki bi pomembno vplivale na tekode in prihodnjeobdobje.Popravki napakDruzba v poslovnem letu ni odkrila all popravljala napake v radunovodskih izkazih., ki bi pomembno vplivali natekode in preteklo obdobje.4.3 Tecaj in nadin preracuna v domaco valutoPostavke v radunovodskih izkazih, ki so navedene v tujih valutah, so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izidapreradunane v EUR po referendnem tedaju Banke Slovenije oz. Evropske centralne banke. Pozitivne all negativnetedajne razlike. ki so posledica teh dogodkov. se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med finandnimi prihodkiozirorna odhodki.4.4 Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekihV skladu s stratesko usmeritvijo in sprejetim Pravilnikom o radunovodstvu druzba poroda po podrodnih inobmodnih odsekih sarno za potrebe poslovanja. Druzba teh podatkov ne razkriva, ker utegne zaradi razkritja tehpodatkov druzbi nastati pomembnejsa skoda. 21
  • 25. Letno porodilo 20105 Sredstva5.1 Neopredmetena sredstvaPoraba pri razvojnem delovanju, pri demer se rezultati raziskav uporabljajo pri nadrtovanju oziroma oblikovanjuproizvodnje novih ali bistveno boljsih izdelkov in postopkov, se pripozna, de je izdelek all postopek strokovno inposlovno izvedljiv, obstaja namen in zmoznost dokondati projekt in ga uporabljati all prodati in pridakovatigospodarske koristi projekta, de druiba razpolaga z ustreznirni viri za dokondanje razvijanja in de je sposobnozanesljivo izmeriti stroke med razvijanjem. Pripoznana vrednost porabe zajema stroske. ki jih povzro6 njegovaizdelava, in posredne stroske, ki ji je mogode pripisati in jih trg pripozna, lahko pa so tudi stroski izposojanja vzvezi z njihovo pridobitvijo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko sepojavi. Doba koristnosti je enaka obdobju pridakovanih bododih prodaj, povezanih s projektom.Po zadetnem pripoznanju druiba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti.Pri amortiziranju vseh skupin neopredmetcnih sredstev uporabljamo metodo enakornernega dasovnegaamortiziranja.Amortizacijska stopnja za programsko opremo oz. licence je 50% oziroma je dolodena na podlagi zivljenjske dobeposameznega neopredmetenega sredstva. Neopredmetena Stroski Programska sredstva v(v EUR) razvijanja oprema pridobivanju SkupajNabavna vrednost31. decembra 2009 477.454 920.468 - 1.397.922Pridobitve - - 1.054.623 1.054.623Prenos z investicij v teku 925.296 129.327 (1.054.623) -31. decembra 2010 1.402 . 750 1.049 .795 - 2. 452.545Nabrani popravek vrednosti31. decembra 2009 - 608.455 - 608.455Amortizacija v letu - 87.050 - 87.05031. decembra 2010 - 695. 505 - 695.505Neodpisana vrednost31. decembra 2009 477.454 312.013 789.46831. decembra 2010 1.402.750 354.290 1.757.040Neodpisana vrednost pomembnih neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2010 znasa 255.243 EUR. Ta se bododokondno odpisala v dveh do desetih letih.Hidria AET d.o.o. je za nekatera neopredmetena sredstva pridobila tudi dr2avno subvencijo . Zadetna pripoznanavrednost sredstev, ki so bila sofinancirana v visini 33%, skupaj znasa 221 .259 EUR.Druzba ima konec leta 68 .755 EUR obveznosti za pridobitev neopredmetenih sredstev. 22
  • 26. Letno porocilo 20105.2 Opredmetena osnovna sredstvaOpredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob zacetnem pripoznanju ovrednoti pomodelu nabavne vrednosti.Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po zacetnem pripoznanju (razen nepremicnin in zemljigc) dru2bauporabija model nabavne vrednosti. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnihvrednostih, zmanjsanih za arnortizacijski popravek vrednosti.Za merjenje po zacetnem pripoznanju zemljisc in zgradb druzba uporabija model prevrednotenja. Pri tem sozemljisca in zgradbe izkazane po njihovih pogtenih vrednostih, zmanjsanih za amortizacijski popravek vrednosti innabrano izgubo zaradi oslabitve. Povecanje postene vrednosti skupine opredmetenih sredstev se pripozna v kapitalukot prese2ek iz prevrednotenja, razen ce je bilo predhodno zmanjganje pogtene vrednosti pripoznano v poslovnegnizidu. Zmanjganje postene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu obpredhodni odpravi v kapitalu oblikovanega prese2ka iz prevrednotenja. Prevrednotenje se opravlja dovolj redno, dase knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od postene. Del prese2ka se iztr2i, ce se sredstvo uporablja vdru2bi, pri cemer se sproti vsako leto za znesek visje amortizacije opravi prenos iz prese2ka pri prevrednotenju vpreneseni cisti dobicek mirno izkaza poslovnega izida.Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja, pricelner se upogteva doba koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemlji Za se ne amortizirajo. Arnortizacijaopredmetenih osnovnih sredstev se pricne obracunavati, ko je sredstvo razpolokljivo za uporabo. Ustreznostuporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebneprilagoditve so obravnavane kot sprelnemba racunovodske ocene.Amortizacijska stopnja za zgradbe znaga 3%, za ostalo opremo pa se giblje od 8,33 do 50%. Proizvajalne Druge Osnovna sredstva Osnovna Predujmi naprave in naprave in trajno zunaj sredstva v za osnovna(v FUR) Zemljii6 Zgradbe stroji o rema uporabe pridobivanju sredstva SkupajNabavna vrednost31. decembra 2009 1.210.800 5.493.915 15.870 .337 6.916.371 30.147 111.286 29.679 29.662.535Pridobitve - - - - - 1.537.327 622.228 2.159.555Pridobitve - lastna izdelava - - - - - 410.310 - 410.310Prenos z investicii v teku - 35.861 1.319.545 575.930 - (1.931.336) - -Odtujitve - - (222.824) (192.649) - - (561.470) (976.943)Prera,vrsti1 e - - (5.697) - 5.697 - - -31. decembra 2010 1.210 . 800 5 . 529.776 16.958.095 7.299.652 35.444 127. 587 90 .437 31.255.457Nabrani popravek vrednosti31. decembra 2009 309.783 9 .409.279 4.730 . 430 30.147 - 14.479.640Amortizacija v letu 218.424 838.679 536.570 - 1.593.673Odtu j itve - (211.031) (171.870) - (382.901)Prerazvrstitve - (5.697) - 5,69731. decembra 2010 528.207 10.031 . 230 5 .095.130 35.444 - 15.690.412eodpisana vrednost31. decembra 2009 1.210.800 5 . 184.132 6 .461.058 2 . 185.941 - 111.286 29.679 15 .182.895I. januarja 2010 1.210.800 5 . 184.132 6 .461.058 2 . 185.941 - 111.286 29 .679 15.182.89531. decembra 20141 1,210.8 00 5.001 . 569 6 .930.131 2.204.522 - 127.587 90.437 15.565.045 23
  • 27. Letno porocilo 2010OSNO VNA SREDSTVA V FINANCNEM NAJEMU(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009Knjigovodska vrednost zgradb v financnem najemu - -Knjigovodska vrednost opreme v finanfnem najemuSkupaj 2 .462.915 2.646.335Prevrednotenje nepremicnin in zemljisc na posteno vrednost je bilo opravljeno dne 1. 1.2009 na podlagi cenitvepooblascenega ocenjevalca vrednosti nepremicnin. Ce bi druzba nepremicnine in zemljisca izkazovala po modelunabavne vrednosti bi neodpisana vrednost nepremicnin znasala 5.614.172 EUR, neodpisana vrednost zemljisc pa500.826 EUR.Na dan 31.12.2010 je imelo podjetje 624.544 EUR obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva.Hidria AET d.o.o. je za nekatera opredmetena sredstva pridobila tudi dr2avno subvencijo v visini 16% skupnezacetne pripoznane vrednosti teh sredstev, ki znasa 10.669.879 EUR.Dru2ba Hidria AETje v letu 2010 povecanje dolgorocnih sredstev v znesku 1 .835.453 EUR pokrila s povecanjemdolgorocnih obveznosti , ki hkrati pokrivajo tudi del kratkorocnih sredstev.Vrednost in visina zastavljenih nepremicnin je razvidna iz preglednice stevilka 8 (zunajbilancna sredstva inobveznosti).5.3 Nalo2bene nepremicnineNalozbena nepremicnina je posedovana, da bi prinasala najemnino all povecala vrednost dolgorocne nalozbe alloboje.Na zacetku je nalozbena nepremicnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroski posla so vkljuceni v vrednost. Zakasnejse merjenje nalozbenih nepremicnin druzba uporablja model prevrednotenja, kjer so nalo2bene nepremicninepripoznane po njihovih postenih vrednostih. Spremembe postene vrednosti nalozbenih nepremicnin so pripoznanekot drugi odhodki oziroma prihodki v zvezi z nalozbenimi nepremicninami. Nalozbena nepremicnina se neamortizira.Prevrednotenje nalozbenih nepremicnin na posteno vrednost je bilo opravljeno dne 1. 1.2009 na podlagi cenitvepooblascenega ocenjevalca vrednosti nepremicnin . Ce bi druzba nalozbene nepremicnine izkazovala po modelunabavne vrednosti bi neodpisana vrednost nalozbenih nepremicnin znasala 456.798 EUR.Nalozbene nepremicnine (merjene po posteni vrednosti)Postena vrednost nalozbenih nepremicnin na dan 31.12. 2010 znasa 693.999 EUR. (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Nalozbene nepremi^nine: Prihodki od najemnin 139.005 138.555 Neposredni odhodki nalozbenih nepremicnin, ki prinaajo najemnine 9.524 4.005 24
  • 28. Letno porocilo 20105.4 Financne naloibe in izpeljani financni instrumentiV skladu s SRS 2006 druiba dolgorocne in kratkorocne financne naloibe razvrsca v 4 skupine financnih naloib: 1. skupina: financne naloibe po posteni vrednosti skozi poslovni izid 2. skupina: financne nalo2be v posesti do zapadlosti 3. skupina: posojila in terjatve 4. skupina: za prodajo razpolo2ljive financne naloibeNalo2be v netr2ne vrednostne papirje oziroma delete so razvrscene v cetrto skupino.Ob zakljucku poslovnega leta, ce je to dovoijeno in primerno, druiba posamezne dolgorocne in kratkorocnefinancne naloibe ustrezno prerazvrsti v drugo skupino.Za financne naloibe, ki so uvrscene v: 1. skupino se dosledno uporablja datum trgovanja 2. skupino se dosledno uporablja datum trgovanja 3. skupino se dosledno uporabija datum trgovanja 4. skupino se dosledno uporablja datum trgovanjaOb pripoznanju se financna naloiba izmeri po posteni vrednosti. V kolikor gre za financno naloibo, merjeno poodplacni vrednosti in financne naloibe merjene po posteni vrednosti prek prese2ka iz prevrednotenja in nalo2bemerjene po nabavni vrednosti, se posteni vrednosti pristejejo se stroski posla, ki so neposredno povezani spridobitvijo financne naloibe. Vrednotenje financne naloibe je odvisno od tega, v katero skupino je posameznafinancna naloiba razvrscena: - Financne naloibe, razvrscene v 1. in 4. skupino so vrednotene po posteni vrednosti. Postena vrednost je trino oblikovana vrednost (enotni borzni tecaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premo2enja vzajemnega skiada, enotni tecaj obveznice.... ). Sprememba postene vrednosti za financne nalo2be v 1. skupini se pripozna v izkazu poslovnega izida kot financni prihodek oziroma odhodek. Sprememba postene vrednosti za financne nalo2be v 4. skupini se pripozna v prese2ku iz prevrednotenja. Financni prihodek kot posledica odprave prese2ka iz prevrednotenja za financne nalo2be v 4. skupini se pripozna ob prodaji financne nalo2be oziroma odpravi pripoznanja le - te. - Financne naloibe, razvrscene v 2. in 3. skupino so vrednotene po odplacni vrednosti. Odplacna vrednost je znesek, s katerim se financna naloiba izmeri ob zacetnem pripoznanju, zmanjsan za odplacila glavnice, povecan oz. zmanjsan za amortizacijo diskonta oz. premije (po metodi veljavnih obresti) ter zmanjsan za morebitne oslabitve. - Financne naloibe v netrine vrednostne papirje, uvrscene v cetrto skupino, so merjene po nabavni vrednosti.Pripoznanje financne nalo2be je odpravljeno, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz naslovalinancne nalo2be.Na datum vsakega porocanja druiba oceni , all obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti financnenaloibe. V kolikor taki razlogi obstajajo, j ih je potrebno oceniti in dolociti vrednost izgube zaradi oslabitve. Izgubakot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve, ki je ni mogoce poravnati s prese2kom iz prevrednotenja. se pripoznakot tinancni odhodek v izkazu poslovnega izida.Pri financnih nalo2bah v posesti do zapadlosti v placilo ter posojilih in terjatvah, ki so izkazane po odplacnivrednosti, se izguba zaradi oslabitve odpravi, ce je naknadno povecanje nadomestljive vrednosti sredstva mogocenepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi prekposlovnega izida. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjopricakovanih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki se niso nastale), ki so diskontirani poizvirni veljavni obrestni meri financnega sredstva (to je, po veljavni obrestni meri, izracunani pri zacetnempripoznanju). 25
  • 29. Letno porodilo 2010lzgube zaradi oslabitve, ki je pripoznana za finandno nalozbo, razpolozljivo za prodajo, ki je merjena po nabavnivrednosti, ni mogode odpraviti. Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finandnegasredstva in sedanjo vrednostjo pridakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po trenutni tr2ni donosnosti zapodobna finandna sredstva.Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finandno nalozbo v kapitalski instrument, razvrscen kot razpolozljiv zaprodajo, ni mogode razveljaviti prek poslovnega izida. Ce se postena vrednost dolgovnega instrurnenta,razvrsdenega kot razpolozljivega za prodajo, poveda in je mogode poveeanje nepristransko povezati z dogodkom,ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitverazveljaviti prek poslovnega izida kot finandni prihodek. Znesek Izgube pri za prodajo razpolo2ljivih finandnihnalo2bah po posteni vrednosti se izineri kot razlika med nabavno vrednostjo in sprotno posteno vrednostjo.zmanjsana za izgubo zaradi oslabitve taksnega finandnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnern izidu.5.4.1 Dolgorocne in kratkorocne financne naloibe v povezane druibe DeIe2 v (v EUR) kapitalu 31.12.2010 31.12.2009 Dele2i v dru2bah v skupini: % V dr2avi: Razvojno tehnolo§ki center za v2igne sisteme in 70 elektroniko d.o.o. 6.134 6.134 Hidria - IP, d.o.o. 100 8.763 8.763 Dele2i v drugih druzbah: Hidria institut klima d.o.o. 10 876 876 Hidria Rotomatika d.o.o. 9,05 2.850.000 2.850.000 Skupaj 2.865.773 2.865.773Nalo2be v delete dru2b v skupini in pridru2ene druibe merimo po nabavni vrednosti.5.4.2 Dolgorocne financne naloibe (v EUR) 31.12.2010 31. 12.2009 Dolgorocne financne naloibe: Posojila 831.417 217.124 Finanirne nalo2be razpolo2ljive za prodajo 2.992.889 2.986.695 Skupaj 3.824.306 3. 203.819 (v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009 Posojila: DolgoroOa posojila dana dru2bam v skupini 824.940 199.158 Dolgorodna posojila. dana drugim 6.477 17.966 Skupaj 831.417 217.124 26
  • 30. Letno porocilo 2010(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009Financne nalozbe razpolozljive za prodajo:NaIOZbe v odvisne druzbe izmerjenepo nabavni vrednosti 14.897 14.897Druge nalozbe izmerjene po nabavni vrednosti 2.977.992 2.971.798 - nalozbe v delnice in delete 2.851.002 2.852.127 - druge financne nalozbe 126.991 119.671Skupaj 2. 992.889 2 .986.695Efektivna obrestna mera za dolgorocne financne nalozbe v povezana podjetja je vezana na Euribor in ustreznomarzo oziroma se obrestuje po obrestni meri za povezane osebe.Na dan 31.12.2010 Hidria AET d. o.o. nima zapadlih financnih nalozb.5.4.3 Kratkorocne financne naloibe(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009Posoj ila:Kratkoroirna posojila dana druzbam v skupini 12.504.905 2.106.587Kratkoroena posojila, dana drugim 1.477.774 26.706Dani kratkorocni depoziti 300.000 -Skupaj 14.282.678 2.133.293Efektivna obrestna mera za kratkorocne financne nalozbe v povezana podjetja je vezana na Euribor in ustreznomar2o oziroma se obrestuje po obrestni meri za povezane osebe.5.5 ZalogeKolicinsko enoto proizvoda oziroma nedokoncane proizvodnje ob zacetnem pripoznanju vrednotimo po zo2enihproizvajalnih stroskih, ki vsebujejo neposredne stroske materiala, izdelavnega dela in vzdr2evanja.V vrednost zalog proizvodov in nedokoncane proizvodnje ne vstevamo stroskov izposojanja, razen ce direktor allod njega pooblascena oseba ne doloci drugace.V druzbi uporabljamo metodo planskih cen pri kolicinskem vrednotenju zalog materiala, zalog proizvodov,polproizvodov in nedokoncane proizvodnje ter vrednotenju zalog trgovskega blaga.Kot nekurantne zaloge prepoznamo vse tiste zaloge, ki jih v skladu s planom proizvodnje za naslednje leto nepotrebujemo in zaloge, ki vec kot eno leto niso imele nikakrsnega prometa.Za tako prepoznane zaloge oblikujemo popravke vrednosti in sicer: - zaloge, ki nimajo prometa zadnje leto max 50% popravka; - zaloge, ki nimajo prometa zadnji dve let[ max 80% popravka; - zaloge, ki nimajo prometa tri leta in vec max 90% popravka; - zaloge za opuscene programe tekom enega leta vrednost odpada. 27
  • 31. Letno porocilo 2010Popravek vrednosti zalog(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009PV materiala in surovin 50.119 61.649PV proizvodov 48.478 50.690Ostale zaloge 11.170 17.545 Skupaj 109.767 129.884Gibanje popravka vrednosti zalog (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Stanje 1.1. 129.884 129.884 Unitenje aAi odprodaja (20.1 17) - Stanje 31 .12. 109.767 129.884Druzba Hidria AET d. o.o. je v letu 2010 zabelezila 3 1 .778 EUR popisnih pritnanjkljajev in 21.386 EUR popisnihviskov.5.6 TerjatveNas poslovni cikel znasa manj kot leto dni, zato terjatve in obveznosti razmejujemo na kratkorocne in dolgorocnepo kriteriju I leta.Presoja dvomljivih in spornih terjatev poteka predvsem pred zakljuckom racunovodskih izkazov za posameznoposlovno leto.Dvomljive terjatve so predvsem tiste, ki niso zavarovane in so ostale odprte 2e vec kod 60 dni po njihovizapadlosti. Popravke vrednosti terjatev oblikujemo za posamicno terjatev.Terjatve, ki so na podlagi dolocil Obligacijskega zakonika zastarale, se odpisejo. Terjatve do osebe. pri kateri jekoncan postopek prisilne poravnave, v poslovnih knjigah odpisemo. Odprte terjatve do osebe, pri kateri je uvedenstecajni postopek, odpisemo z dnem uvedbe stecajnega postopka.5.6.1 Kratkorocne poslovne terjatveStarostna struktura (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Nezapadlo 4.994.625 3.244.938 Zapadlo do: - 30 dni 673.177 386.066 - 60 dni 113.765 131.450 - 90 dni 128.723 84.397 - nad 90 dni 696.627 637.450 6.606.917 4.484.300Hidria AET d.o.o. v letu 2010 ni oblikovala dodatnih popravkov terjatev. 28
  • 32. Letno porocilo 2010Terjatve do vecine pomembnih kupcev, razen terjatev do povezanih druzb, so zavarovane pri S1D - Prvi kreditnizavarovalnici d.d.Knjigovodska vrednost zastavljenih terjatev na clan 31.12.2010 znasa 525.000 EUR.Do 61anov uprave in notranjih lastnikov druzba ne izkazuje terjatev.5.7 Denarna sredstvaPretezni del denarnih sredstev predstavljajo denarna sredstva na racunih v domaci valuti v visini 191.258 EUR.Negativna stanja oziroma prekoracitve na transakcijskih racunih se izkazujejo kot prejeta posojila.5.8 Kratkorodne aktivne casovne razmejitve(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Kratkorocno odlo2eni stroW oziroma odhodki 12.598 109.306 Kratkorocno nezaraCunani prihodki - 4.018 DDV od prejetih predujmov 3 - Skupaj 12.601 113.3246 Kapital in obveznosti6.1 KapitalZa poslovno leto 2010 je druzba v izkazu poslovnega izida ugotovila cisti dobicek v visini 846.561 EUR.1-e bi prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen 2ivljenjskih potrebscin (1.9%) za leto 2010, bi izkazala cisti dobicek(brez upostevanja vpliva na obracunani davek od dobicka pravnih oseb) v visini 696.839 EUR.6.2 Razclenitev kapitalskih rezerv (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Vpla^ani prese2ek kapitala 280.200 280.200 Splosni prevrednotovalni popravek kapitala 617.936 617.936 Skupaj 898.136 898.136Gibanje preseika iz prevrednotenja za leto 2010 Opredmetena osnovna(v EUR) sredstvaZa&tno stanje 31.decembra 713.304Odprava v dobro prenesenih dobiLkov (2.629) Bruto vrednost (3.286) Vpliv odlo=enih davkov 657Koncno stanje 31.decembra 710.675 29
  • 33. Letno porocilo 2010Gibanje preseika i_ prevrednotenja _a Leto 2009 Opredmetena osnovna(v EUR) srcdstvaZa&tno stanje na dan 31. decembra 2008 95.370Prilagoditve 775.704Vpliv odlo2enih davkov (155.141)ZaCetno stanje na dan 1 . januar 2009 715.933Odprava v dobro prenesenih dobickov (2.629) Bruto vrednost (3.286) pin odlozenih davkov 657KonCno stanje na dan 31.12.2009 713.3046.3 Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitveDolgorocne pasivne casovne razmejitve iz naslova dr2avnih podpor in donacij za pridobivanje osnovnih sredstevoziroma za pokrivanje dolocenih stroskov pripoznamo na osnovi sklenjenih pogodb.V letu 2010 druzba ni oblikovala rezervacij. Druzba naj bi skladno s SRS (2006) pripoznala in izmerila rezervacijeza jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, vendar pa se je, upostevajoc bistvenost, odlocila, da vknjigovodskih razvidih le-teh ne oblikuje. Razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacijin dejanskim zneskom stroskov za jubilejne nagrade niso pomembne. Stevilo zaposlenih v druzbi je razmeromanepomembno sodilo glede na ciste prihodke od prodaje in vrednosti aktive. Opustitev oblikovanja rezervacij nibistveno vplivala na racunovodske izkaze. Prejete dotacije Prejete za dotacije za pokrivanje osnovna v EUR) stro§kov sredstva kupajStanje 31 . decembra 57.775 1.824.369 1.882.144Poraba v letu (57.775) (128.671) (186.446)Stanje 31 .decembra - 1.695. 698 1.695.698Razmejitve za osnovna sredstva crpamo v ustreznem dele2u in socasno z odpisovanjem sredstev za katere so bilepasivne casovne razmejitve oblikovane. Razmejitve za pokrivanje stroskov pa prenasamo v prihodke, ko nastanejostroski, za katere so bile razmejitve oblikovane.6.4 Financne obveznosti6.4.1 Dolgorocne financne obveznostiVsa pomembna posojila so zavarovana s korporativno garancijo Hidrie in zastavo nepremicnin - efektivnaobrestna mera za dolgorocne financne obveznosti je vezana na Euribor in ustrezno mar2o.Druzba nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave in notranjih lastnikov. 30
  • 34. Letno porodilo 20106.4.2 Kratkorocne financne obveznostiVsa pomembna kratkorocna posojila so zavarovana z menicami druzbe in zastavo nepremicnin. Efektivna obrestnamera za kratkorocne financne obveznosti je vezana na Euribor in ustrezno mario.Druzba nima kratkorocnih dolgov do clanov uprave in notranjih lastnikov.6.5 Poslovne obveznostiKratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev vsebujejo tudi znesek obveznosti do dobaviteljev za osnovnasredstva, ki so na dan 3 1.122010 znasale 693.298 EUR.Druge kratkorocne poslovne obveznosti so sestavljene iz obveznosti do zaposlenih (348.309 EUR), obveznosti dodriavnih institucij (51.984 EUR), obveznosti na podlagi prejetih predujmov (104.933 EUR) in obveznosti zaobresti po kreditih do bank (41.067 EUR). Preostali znesek so obveznosti za odtegljaje od pla6 zaposlenih,obveznosti za avtorski honorar in obveznost dostudentov na obvezni praksi.Druzba nima poslovnih obveznosti do clanov uprave in notranjih lastnikov.6.6 Kratkorocne pasivne dasovne razmejitve (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 Vnaprej vra^unani stroski oziroma odhodki 22.814 - Kratkoro^no odlozeni prihodki 182.521 364.552 DDV od danih predujmov 14.262 15.500 Skupaj 219.597 380.052Med pasivnimi casovnimi razmejitvami se izkazujejo kratkorocno vnaprej vracunani stroski in odhodki, kiobremenjujejo poslovni izid obdobja in so pricakovani . niso pa se nastali. Med kratkorocno odloienimi prihodkinajvecji delez (180.227 EUR) predstavljajo prihodki od subvencij , ki jih za pokrivanje stroskov na podlagi pogodbpricakujemo v letu 2011.7 Izkaz drugega vseobsegajodega donosa(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994)Spremembe presezka iz prevrednotenja neopredmetenihsredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (2.629) (2.629) Bruto vrednost (3.286) ( 3.286) Vpliv odlozenih davkov 657 657Drugo ( prenos preseikov iz prevrednotenj v prenesene dobAe ) 2.629 2.629 Bruto vrednost 3.286 3.286 Ijvliv odlo-fenih davkov (657) (657) Celotni vseobsegajoci donos obracunskega obdobja 846.561 (1.345.994) 31
  • 35. Letno porocilo 20108 Zunajbilandna sredstva in obveznosti(v EUR) 31.12.2010 31 . 12.2009Hipoteke na nepremi^ninah 7.359.544 8.474.000Dane garancije in jamstva 156.500 376.780Obrestna zarnenjava 29.695 66.775Druge izvenbilanCne postavke 422 214 717.214Skupaj ,.967.953 9.634.76929.695 EUR je znesek razlike med fiksno in variabilno obrestno mero za kredite, ki so zavarovani z obrestnimswap-om. Visina kreditov z varovano obrestno mero na dan 31.12.2010 znasa 1.171.000 EUR, pogodbe pa se bodoiztekle do leta 2013.9 Razkritja poslovnega izida9.1 Poslovni prihodkiCisti prihodki od prodaje(v EUR) 2010 2009Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domkem trgu 940.291 792.524Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih 18.761.972 10.203.134Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domairemtrgu 369.477 253.602Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih 1 .321.770 1.699.675Prihodki od najemnin 523.066 507.564Skupaj 21.916.576 13.456.499Cisti prihodki od prodaje po vrstah proizvodov in storitev(v EUR) 2010 2009 Proizvodi za avtomobilsko industrijo 18.290.298 10.454.128 Proizvodi za klima industrijo 704.922 28.731 Material 235.353 96.319 Trgovsko blago 1.455.894 1.856.957 Najemnine 523.066 507.564 Storitve 707.043 512.800 Sku pa j 21.916 .576 13. 456.499 32
  • 36. Letno porocilo 2010Cisti prihodki od prodaje po prodajnih trgih(v EUR) 2010 2009Prihodki iz prodaje v Sloveniji: v povezaniskupini 885.067 959.817 drugim kupcem 947.767 593.873Prihodki iz prodaje v EU drugim kupcem 16.240.751 9.506.608Prihodki iz prodaje izven EU v povezani skupini 408.980 - drugim kupcem 3.434.011 2.396.201 Sku pa j 21 .916.576 13.456.499Drugi poslovni prihodki (v EUR) 2010 2009 Prihodki od odprave in porabe dolgorocnih rezervacij 128.671 132.318 Subvencije, dotacije... 246.160 308.977 Prevrednotovalni poslovni prihodki Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev 7.393 2.100 Odpis obveznosti, odprava oslabitve zalog 10.178 861 Skupaj 392.402 444.256Usredstveni lastniproizvodi in storitve (v EUR) 2010 2009 Iz naslova storitev 89.503 17.956 Iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev 410.311 325.904 Skupaj 499.814 343.860 33
  • 37. Letno porocilo 20109.2 Poslovni odhodki in stroski Stro"ski Proizvajalni Strogki splosnih(v EUR) stroski prodajanja dejavnosti SkupajStrogki blaga , materiala in storitev Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala 1.554.732 - 1.554.732 Stroski porabijenega materiala 9.104.719 16.517 55.058 9.176.294 Stroski storitev 3.253.891 563.275 1.224.512 5.041.678Strogki dela 2.503.908 320.500 1.181.845 4.006.253Odpisi vrednosti Amortizacija 1.329.453 52.102 299.169 1.680.724 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkorotnimi sredstvi, razen s tinani nimi nalozbami in nalozbenimi nepremii`ninami - - 26.529 26.529Drugi poslovni odhodki - - 85.031 85.031Skupaj v letu 2010 17.746.703 952.394 2.872.144 21.571.241Skupaj v letu 2009 11.358.703 838.671 2.731.697 14.929.071Stroski revizorja (v EUR) 2010 2009 revidiranje letnega porocila 9.470 8.500 druge storitve revidiranja - 1.000 9.470 9.5009.3 Drugi prihodki (v EUR) 2010 2009 Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi u6nki 1.406 - Prejete odskodnine 32.763 77.268 Skupaj 34.169 77.2689.4 Davek od dobicka (v EUR) 2010 2009 Poslovni izid pred obdav6tvijo 924.531 (1.766.805) Davek po obrkunu davka od dohodkov pravnih oseb - - Odlo2enidavki 77.970 420.811 Efektivna stopnja obdavcitve po dav^nem obratunu 0% 0% Efektivna stopnja obdavcitve po odhodkih za davek 0% 0% 34
  • 38. Letno porocilo 2010(v EUR) 2010 2009Prihodki, ugotovljeni po ratunovodskih predpisih 23.725.563 13.830.103Odhodki, ugotovljeni po ra^unovodskih predpisih (22.801.032) (15.596.908)Ratunovodski dobicek ali izguba 924.531 (1.766.805)Zmanjganje daWne osnove in olaj^ave 974.488 420Povecanje davtne osnove 49.957 205.470Dav na osnova - (1.561.755)Davek od dohodka pravnih oseb 20% (2009: 21 %)(v EUR) 2010 2009Davfne olaj^ave: - drugo (pokrivanje dav^ne izgube) 972.,-1-1 972.244Odlozene terjatve za davek Odlozeni davki preko poslovnegav EUR) 1.12.2009 izida 1.12.2010Oslabitve poslovnih terjatev 30. 986 - 30.986Neizrabljeni davcni dobropisi oziroma olaj^ave 76.948 115.822 192.770Neizrabljene prenesene davcne izgube 312.219 (194.449) 117.770 420.153 (78.627) 341.526Odlozene obveznosti za davek Odlozeni davki preko poslovnega v EUR) 1.12.2009 izida 1 . 12.2010Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na poMenovrednost 154.483 (657) 153.826 154.483 (657) 153.826 35
  • 39. Letno porocilo 201010 Kazalniki poslovanja 2010 2009Stopnja lastniskosti financiranja 0,19 0,28Stopnja dolgorotnosti financiranja 0,78 0.75Stopnja osnovnosti investiranja 0,38 0,56Stopnja dolgorotnosti investiranja 0,48 0,71Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0.50 0,49Koeficient neposredne pokritosti kratkorotnih obveznosti 0,02 0,01Koeficient pospesene pokritosti kratkorocnih obveznosti 0,62 0,58Koeficient kratkorocne pokritosti kratkorotnih obveznosti 2,32 1,16Koeficient gospodamosti poslovanja 1,05 0,88Koeficient piste dobitkonosnosti kapitala 0,11 -0.1611 Ustavljeno poslovanjeDru2ba nima ustavljenega poslovanja.12 Obvladovanje financnih tveganjKreditno tveganjeV trenutni ekonomski situaciji je zaradi zmanjsanja Iikvidnosti na trgu izpostavljenost tej vrsti tveganja lahko sevecja. V dru2bi so zato vse pomembne kratkorocne terjatve zavarovane s kreditnim zavarovanjem. Na to nacin sedru2ba zavaruje pred komercialnimi in nekomercialnimi tveganji povezanimi s kupci doma in v tujini.Obrestno tveganjeDruzba zavaruje obresti za pomembne dolgorocne kredite z IRS - zamenjavo obrestne mere.Valutno tveganjeIzpostavljenost valutnemu tveganju Iahko znatno vpliva na dobickonosnost, denarni tok in tr2no vrednost podjetja,ce podjetje pred njim ni pravilno zavarovano. Druzba zavaruje gibanje deviznega tecaja med dolarjem in evrom zizpeljanimi financnimi instruments - terminskimi deviznimi posli (FX Forward).Tveganja povezana s cenami ba.:nih materialovTrgovanje z baznimi materiali poteka na borzi v Londonu (LME), na gibanje cen pa mocno vplivajo trenutnaponudba in povprasevanje kot tudi stanje na globalnih trgih. Druzba zavaruje gibanje cen baznih materijalov (bakerin aluminij) z izpeljanimi financnimi instrumenti -terminska cena (FRA - forward rate agreement) in scitenje cent.Tveganja povezana s ceno elektricne energijeTrgovanje z elektricno energijo je specificno zaradi odvisnosti od obstojece infrastrukture za prenos energije, karmed drugim omejuje dostopnost do vecjega stevila ponudnikov. Na ceno elektricne energije mono vplivapovprasevanje industrijskih uporabnikov, medtem ko obstaja mocna korelacija z gibanjem cen ostalih virovenergije (nafta, zemeljski plin). Dru2ba se zavaruje pred gibanjem cene elektricne energije s terminskimi zakupielektricne energije za obdobje vec let. 36
  • 40. Letno porocilo 2010Zavarovanje produktne odgovornostiVsled velike vpetosti v avtomobilsko industrijo. je izredno pomemben dovolj velik obseg zavarovanja za primerproizvajalceve odgovornosti in odpoklica. Druzba irna sklenjeno ustrezno zavarovanje produktne odgovornosti inodpoklica za vse pomembne proizvode.13 Obvladovanje poslovnih tveganjDruzba z razlicnimi instrumenti obvladuje poslovna tveganja v danem markoekonomskem okolju, v katerem deluje2e desetletja. Tveganja poskusamo pravocasno identificirati in usterzno ukrepati, da slednja ne vplivajo prevec nadnevno poslovanje. Seveda se vseh tveganj ne da vedno natancno izmeriti. zavedanje o njihovem obstoju inpravocasno ukrepanje pa nam pripomorejo, dajih poskusamo ^ninimizirati.V dru2bi se soocamo s spreminjanjem zakonodaje na razlicnih podrocjih. Slednje obvladujemo z rednim innatandnim spremljanjem zakonodaje preko lastnih struktur in preko podjetij, ki se ukvarjajo z davcnimsvetovanjem na vseh trgih, kjer smo prisotni.Naslednja skupina poslovnih tveganj s katerimi se vse pogosteje srecujemo so tveganja v povezavi z intelektualnolastnino oz . blagovnimi znamkami in patenti in inovacijami . Ta tveganja v druzbi obvladujemo v sklopusistematiziranega procesa upravljanja z intelektualno lastnino, ki je v Hidrii centraliziran . Vse blagovne znamkeimamo ustrezno zascitene na vseh kljucnih tr2isdih . Prav tako smo v preteklem letu vpeljali centraliziran sistemprijavljanja in upravljanja s patenti in inovacijami v dru2bi , s katerimi obvladujemo upravljanje z intelektualnolastnlno.S tveganji zaradi prisotnosti konkurence se srecujem prakticno na vseh trgih. Slednja poskusamo obvladovati zdodatnim vlaganjem v razvoj visoko tehnoloskih resitev, ki poleg zagotavijanja najvisjega nivoja kakovostipovedujejo naso konkurenco prednost na trgu in na to nadin zmanjsujejo tveganja povezana z obstojem konkurence.lnformacijski viri: tveganja na podrocju informacijskih virov so v danasnjem okolju ogromna, saj predstavljajoinformacije oz. podatki pomembno dodano vrednost. V druzbi smo v zadnjih Ietih zmanjsali omenjena tveganja zvlaganjem v IT tehnologijo in siritvijo znanja na tern podrocju. Za varovanje podatkov je bila v preteklostioblikovana posebna slukba, ki se ukvarja izkljucno z zagotavljanjem varnosti podatkov in deluje v okviru vsehdruzb na krovu korporacije za osnovo pa uporablja smernice mednarodno priznanega in uveljavljenega standardaISO 27002.14 Posh s povezanimi osebamiV letu 2010 so skupni prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi znasali 460.942 EUR.V letu 2010 dlanom poslovodstva, drugim delavcem dru2be na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni delkolektivne pogodbe niso bila dana posojila.Stanje neodplacanih kreditov na dan 31.12.2010 znasa 14.713 EUR, v letu 2010 je bilo odplacanih za 9.752 EURposoj i 1.15 Posli s povezanimi druibamiV letu 2010 je prodaja povezanim druzbam dosegla 1.294.047 EUR, nabava od povezanih dru2b pa je znasala3.747.225 EUR. 37
  • 41. Letno porocilo 201016 Potencialne obveznosti in sredstvaDruzba na dan sestave letnega porocila nima potencialnih obveznosti in sredstev.17 Pomembni poslovni dogodki po datumu bilance stanjaDruzba po koncu poslovnega leta 2010 ne belezi posebnih dogodkov. 38
  • 42. RENOMA druzba za revizijoin svetovanje d.o.o. PK F Pooblasceni revizorji & Poslovni svetovalciPOROCILO NEODVISNEGA REVIZORJAdruzbenikom podjetja HIDRIA AET d.o.o.Revidirali smo prilozene racunovodske izkaze gospodarske druzbe HIDRIA AET d.o.o., ki vkljucujejobilanco stanja na dan 31. decembra 2010, izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajoeega donosa,izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj koncano leto ter povzetek bistvenih ra6unovodskihusmeritev in druge pojasnjevalne opombe. Pregledali smo tudi poslovno poro6ilo.Odgovornost poslovodstva za radunovodske izkazePoslovodstvo je odgovorno za pripravo in po"steno predstavitev teh ra6unovodskih izkazov v skladu sslovenskimi racunovodskimi standardi in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odiocitvijoposlovodstva potrebno, da omogo6 pripravo ra^unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napacnenavedbe zaradi prevare ali napake.Revizorjeva odgovornostNasa odgovornost je izraziti mnenje o teh raeunovodskih izkazih na podlagi revizije . Revizijo smoopravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanjeeti6nih zahtev ter nacrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da racunovodskiizkazi ne vsebujejo pomembno napacne navedbe. Revizija vkljucuje izvajanje postopkov za pridobitevrevizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v racunovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni odrevizorjeve presoje in vk1ju6ujejo tudi ocenjevanje tveganj napacne navedbe v ra6unovodskih izkazihzaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prou6 revizor notranje kontroliranje, povezano spripravijanjem in postenim predstavljanjem ra^unovodskih izkazov druzbe, da bi doloLil okoliscinamustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspesnosti notranjega kontroliranja druzbe.Revizija vklju6uje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih ra6unovodskih usmeritev in utemeljenostiraeunovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve ra6unovodskih izkazov.Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nase revizijsko mnenje.MnenjePo nasem mnenju so ra6unovodski izkazi resnicen in posten prikaz finan6nega stanja gospodarske druzbeHIDRIA AET d.o.o. na dan 31. decembra 2010 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedajkoncano leto v skladu s slovenskirni racunovodskimi standardi.Odstavek o drugi zadeviPoslovno poroeilo je skladno z revidiranimi racunovodskimi izkazi.V Ljubljani, 22. aprila 2011 Renoma d.o.o. RENOMA DRU2BA ZA REVIZIJO IN SVETOVANJE D.O.O. Primoz Pernik pooblakeni revizorKamniska ulica 25 11000 Ljubljana 1 SlovenijaTelefon +386 1 230 85 10 1 Faks +386 1 230 85 20E-posta info@renoma.si 1 www.renoma.siRegistracija : Okro2no sodi8Ce v Ljubljana , Vlo2na Stevilka : 1/34120/00, Osnovni kapital : 21.908 EUR . Matitna Stevilka : 1562410 , ID DDV: SI40938379, TR: NLB 02085-0089892302Dru±ba je vpisana v register revizijskih drub pn Slovenskem inStitutu za revizijo . RENOMA druiba za revizijo in svetovanje d.o.o. je dianica PKF International Limited , skupinesamostojnih pravnih oseb.

×