Internet vo obrazovanieto

1,546 views
1,395 views

Published on

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,546
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
6
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Internet vo obrazovanieto

  1. 1. “IDNINATA IM PRIPAA NA ONIE KOI ZA VREME NAGOLEMITE PROMENI SE PODGOTVENI DA U^AT, A ONIE KOI MISLAT DEKA NEMAAT POVE]E [TO DA U^AT, ]E OSTANAT VO SVETOT KOJ VE]E NE POSTOI.” ERIH HAFER SLAANA T. STAMENKOVA 1
  2. 2. VOVED Internet (Internet- Internacional Network ) pretstavuva globalnakompjuterska mre`a koja obedinuva ( svrzuva ) drugi pomali kompjuterski mre`i, koiso pomo{ na kompjuterskiot protokol (TCP/ IP )razmenuvaat podatoci i informaciime|u sebe. Internetot datira od 1969 god. koga amerikanskoto ministerstvo za odbrana gofinansira{e proektot ARPANET koj ovozmo`uva{e golem broj vladini i univerzitetskiin`eneri da istra`uvaat rabotej}I na razli~ni lokacii na mre`ata. Kon krajot na 80- titeamerikanskoto ministerstvo za odbrana ja decentralizira mre`ata ARPANET i site sepriklu~ija vo mre`ata nare~ena NSF- net( Network Science Foundation) . NSF-net vo 1986 god. postavi 5 superkompjuteri i, {to e najva`no, go ovozmo`i pristapotdo razli~nite mre`i delovni, univerzitetski, vladini. . . . Taka, vrskata pome|uARPANET, NSF- net i drugite mre`i se pretvori vo ne{to {to denes se narekuvaINTERNET. Denes toa e najgolemata WAN mre`a na planetata. 2
  3. 3. Internet pretstavuva vistinska riznica na informacii od razli~ni oblasti (biznis,politika, nauka, umetnost, sport i drugo ) ~ii obem sekojdnevno se zgolemuva. Tojstanuva ~esto poseteno mesto, kade korisnicite nao|aaat potrebni informacii, seobrazuvaat, razgovaraat, diskutiraat, ~itaat elektronski izdanija na spisanija i knigi idrugo.Internet ovozmo`uva razni servisi (uslugi ), me|u koi najpoznati se WEB (WWW-World Wide Web ), elektonska po{ta (E- mail ), IRC( Internet Realy Chat). WWW e sozdadena vo 1989 god. vo @eneva, [vajcarija od fizi~ari koi seobiduvale polesno da gi razmenuvaat informaciite so pomo{ na koristewe nahipertekstualni dokumenti. Hiperlinkovite naj~esto poka`ani kako podvle~en tekst,mu ovozmo`uvaat na ~itatelot so kliknuvawe vrz niv da se prefrlat na druga lokacijapri {to toa mo`e da bide i sosema drugo mesto na Internet. Za razlika od Internetot,vebot ne e mre`a. Vebot treba da se svatikako softverkoj na korisnicite imovozmo`uva da imaat pristap na resursite na Internet. So internetot go imame svetot na dlanka i toa sedej}i udobno predkompjuterot. Nikoga{ nebilo tolku ednostavno da se dojde do potrebnite informaciikako denes so pomo{ na Internetot. So nekolku kliknuvawa so gluv~eto iispi{uvaweto na nekolku zbora na tastaturatamo`eme da najdeme se {to ne interesira.Nam samo ni ostanuva da nau~ime kade da gi napravime vistinskite kliknuvawa za dastigneme do potrebnite informacii. INTERNET VO OBRAZOVANIETO 3
  4. 4. Internet e eden od realni mo`nosti da se individualizira, konkretno realizira iso toa da se zadovolat potrebite, mo`nostite, interesirawa i sposobnosti na sekojpoedinec pa i na u~enicite i nivnoto tempo na napreduvawe, i stilovi na u~ewe,koi seneophodni za `ivot i rabota vo 21- ot vek. Vakov pristap na u~ewe ovozmo`uva osovremenuvawe na nastavniot process,dava pove}e prostor na nastavnikot za razgovor so u~enicite a pomalku vreme seposvetuva na neposredno izlo`uvawe na sodr`inata. So seto ova ka`ano nastavnikot serasteretuva od konvecionalniot na~in na pristap na ~asot no potrebno e nastavnikotkontinuirano da se usovr{uva i da gi sledi site inovacii vr`ani za predmetot koj gopredava. Samo 10 do 12 % od naselenieto ili okolu 250 000 doma}instva imaat pristapdo Internet. No Internetot e dosega najevtinata distribucija na informacii vo~ove{tvoto, mnogu decentralizirana alatka koja otvaramo`nosti za komunikacija. Edno dete 16 000~asa pominuva pred ekran, samo iljada tro{i prednastavnikot, i 50 ~asa doma za jadewe i igrawe. E- edukacija ne e samo dostavuvawe na elektronski material za u~ewe tuku ina~in u~enicite, nastavnicite i studentite da gi dobijat neophodnite znaewa i ve{tini. WEB- PREBARUVA^I 4
  5. 5. Za nau~ni i prosvetni rabotnici zna~ajno e da go poznavaat Internetotnegovata su{tina i funkcija, negovite mo`nosti, i ograni~uvawa, i koi hardverski isoftverski preduslovi treba da se ispolnat za da priklu~uvawe na Internetot bideuspe{no. WEB- prebaruva~ite koi podr`uvaat trodimenzionalna virtuelna realnost,animacija interakcii, razgovori i konferencii, audio i video prenosi vo realno vremenudat pove}e mo`nosti za obuka. WEB-bazirani kursevi se poznati u{te i kakosajberkursevi ili virtuelni kursevi. Veb pregleduva~I se programi koi na korisnicite im ovozmo`uvaat lesno dasurfaatniz moreto od veb strain na Internet. So prelistuva~ot INTERNRT EXPLORER se povrzuva korisnikot na WEBstrana na prebaruva~i: Yahoo, Google, Alta Vista, Lycos, Magellan, i drugiisite sekoja godina se rangiraat spored brzinata na dobivawe na nekoj dokument irazni na~ini na dobivawe na informacii. Primer: podatoci za ESEJ na Google,dobivme spisok od 1, 080,000 rezultati na WEB strain vo koi se spomenuva baraniotzbor, a prebaruvaweto be{e zavr{eno za 0, 31 sekunda. , podatoci za odredenipredmeti; kako {to e vo ovoj slu~aj ekologija i biologija kade mo`at da se najdatrazli~ni informacii na slednive adresi: • http:// www. Alien exsplorer. Com • http:// www. Alien ecology. Com • http:// www. Alien exsplorer. Earth • http:// www. Mala skola ( biologija, geografija, ekologija, hemija,) • www. Heart • www. Flowers • www. Nacionalni parkovi vo Makedonija Vo poslednive nekolku godini obrazovnite institucii se pretstaveni so WEBprezentacii na Internet so {to mo`e polesno da se komunicira so site niv . 5
  6. 6. Primer za toa e izrabotka na WEB prezentacija na Ekolo{kata sekcija”Eko-Yvo~e ”vo ramkite na Osnovnoto u~ili{te “Krste Misirkov” Skopje. Tuka se poka`aniosnovnite podatoci za sekcijata, nejzinite aktivnosti, a na krajot e dadena i porakata-ekolo{ka so koja se saka da se podigne nivoto na ekolo{kata svest i sovest kaj sitekoi }e go pro~itaatovoj del. So aktivirawe na opcijata Elektronska po{ta se dobiva mo`nost za da seisprati po{ta na adresa na korisnik koj mu e potreben na korisnikot vo toj mo ment.Toa ovozmo`uva sekoga{ da imam komunikacija, razmena na mislewa, i brzopostignuvawe na dogovori i me|u partneri koi se na golema dale~ina pri {to seolesnuvaat rabotite, nivno konkretizirawe i zavr{uvawe na vreme. E KOL O[ KA S E KC I JA ” E KO- YVO N ^ E ”,O U “K RS TE MI S I RK O V” , S K O P J E . E kol o{ kot o obr azovani e i m f unkc i j a da obezbedi ne sam a o ekol o{ ko zna~ ewe i znaewe za pr i r odat a, t uku i da se i zgr adi svest za ekol o{ ko odnesuvawe. A nga` i r ano i odgovor no odnesuvawe kon za~ uvuvawe i unapr eduvawe na ` i vot nat a sr edi na e obvr ska koj a ne st ava vo odgovor na zada~ a so sopst ven pr i m er da j a unapr eduvam i za~ uvuvam ~ ovekovat a okol i na so e e { t o na vi st i nski na~ i n } e poka` em deka sm del od nea. e e Na po~ et okot skr omno, no odl u~ no t r gnavm e vo r eal i zac i j a na am c i oznat a pr ogr am i se poodl u~ no ja bi a spr oveduvam e. E kol o{ kat a svest se pove} e st anuva del od r azm sl uvawat a i i odnesuvawet o na si t e vkl u~ eni vo u~ i l i { t et o” K r st e Mi si r kov”. E kol o{ kat a sekc i j a u~ est vuva vo r azl i ~ ni akt i vnost i : eko- kvi zovi , i zl o` bi , pr edavawa, t r i bi ni , r azgovor i i r azm ena na m sl ewa so ost anat i sekc i i , i u~ est vo vo spi sani et o E kol ogi j a, sni m awa na eko em si i ,i i zr abot ka na pr oekt i , i sekoj dr ug vi d na akt i vnost i koi dopr i nesuvaat za odr ` uvawe na zdr ava ~ ovekova okol i na vo u~ i l i { t et o, dom i nasekade kade se dvi ` i m a e, r abot i m e, u~ i m se zabavuvam e, e. 6 P or adi set o ova sekc i j at a r azm sl uva gl obal no, no i del uva l okal no { t o e i na{ at a osnovna c el .
  7. 7. Blagodarenie na elektronska po{ta mo`no e da se pra}aat ne samo tekstovituku i sliki, tabeli, grafikoni i programi. Na ovoj na~in brgu se doa|a do informacii zanovini vo oblast na nauka i obrazovanie. Deneska mo`e site informacii, pokani iprijavuvawa za nau~ni sobiri efikasno da se izvr{at na ovoj na~in. Na toj na~inprofesorite mo`at da go obogatat svoeto znaewe- kontinuirano u~ewe, da vnesuvaatkorisni novini vo nastavataa so toa da go podigaat kvalitetot na u~ewe. So edna takva pozitivna razmena na mislewa dobiv me podatoci zaiskoristenosta na Internetot za razli~ni potrebi, (The Internet and Education,September,2001,Amerikan Life Projekt), (tabela 1): TABELA1 : Upotreba na Internet za prebaruvawa vo 94% u~ili{teto Upotreba na Internet kako golem izvor na 71 % informacii za razli~ni u~ili{ni proekti Upotreba na razli~ni WEB strani vo klas 58% ili vo u~ili{te Simnuvawa razli~ni informacii potrebni 34% za u~ewe Kreirawe na WEB strani za u~ili{teto 17 % Drugi informacii povrzani za Internetot ka`uvaat deka : 78% od nastavnicitengo koristat za podgotovka na svoite dnevni podgotovki za na ~as, a 47% velat dekaInternetot im e sudbina. Od site ispitanici 96% od nastavnicite velat deka Internetotim e bitten vo sekojdnevnata komunikacija so u ~enicite, kolegite, roditelite i drugi. 7
  8. 8. Prema tie ispituvawa postojat pokazateli za upotreba na Internetot za razgovori toa daden e % na mom ~ iwa i devoj~iwa koi znaat se, i koi go upotrebuvaatInternetot za razgovor, vo svoite u~ili{ni vesnici ili kako obi~en tekst, (TheInternet and Education, September,2001,Amerikan Life Projekt). (tabela 2): TABELA 2: Site mom~ i wa i devoj ~ i wa od 13 do 19 18 % godini Mom~iwa 21 % Devoj~iwa 15 % Pomladi od 12 do 14godini 12 % Postari od 15 do 17 godini 23% Internet iskustvo Edna godina i pomalku 9% 2 do 3 godini 19 % Pove}e od 3 godini 28% Zna~i Internetot koga se upotrebuva pove}e od 3 godini iskustvoto epogolemo ; mom ~ iwata se tie koi pove}e go koristat za najrazli~ni informacii; aprebaruvawata od razli~ni oblasti vo u~ili{tata se najzastapeni nekoga{ duri i beznekoja posebna potreba i vistinska cel. Od 754 tinejxeri ispitani vo 2001 godina 73% na vozrast od 12 do 18 godinigo koristat Internetot; no 63% od niv go koristat za vonu~ili{ni aktivnosti kako {to sesimnuvawa na pesni, igri i drugo. (Personal communication to AmandaLeahart, august, 2001) 8
  9. 9. Faktot deka Internetot e koristen od studenti (u~e nici ) e na povisoko nivo vou~ilnicite kade Internet konekcija e bazirana na LAN- konekcija, mo`e da se iskoristina pogolem broj kompjuteri na koi mo`at da se u~at pove}e predmeti vo isto vreme sopogolema Internet konektivnost. Nastavnicite koi se slu`at so kompjuteri se o~ekuvada bidat pove}e vklu~eni vo rabotata so niv i da poka`uvaat porazli~ni na~ini naupotreba na istite. Analizi za razli~no koristewe na Internetot od strana na nastavnicite, baziranana nivnite sposobnosti za predavawa, se kvalifikuvaat vo tipovi od nekolku kategoriikoi se bazirani na u~ewe po predmeti i bazirani na u~ili{ni nivoa. Vo ovaa tipologija nastavnicite po prirodni nauki, pedagozi, nastavnici poangliski jazik i drugi predmeti se grupirani zaedno pod poimot “akademski predmeti “,bidej}i nivnata osnovna pateka za koristewe na Internett ne e razli~na, t.e. ne serazlikuva edna od druga. Nastavnicite po matematika se razdeleni od ovie “akademski predmeti”,bidej}i tie poka`uvaat porazli~ni na~ini na Internet koristewe. Sporeduvawa pome|upredmetite otkrivaat odredeni pateki na Internet koristewe. Nastavnicite od sredniteu~ili{ta poka`uvaat i prijavuvaat povisoki rezultati vo site merwa, so koristewe nakompjuterskoto izu~uivawe. Naredni koi sledat se profesorite od sredni u~ili{ta, i tie imaat ne{to pogolemkraen rezultat od drugite nastavnici- profesori. Tie so koristewe na Internet imaatne{to pogolemi rezultati koga e vo pra{awe finalniot rezultat kaj istra`uvawata odstrana na decata- u~enicite. Mo`ebi najinteresno vo ovaa situacija e ostro pomala finalna ocenka kajnastavnicite po matematika sporeduvaj}i gi so drugite grupi na nastavnici. Samo 12 %od ovie nastavnici koristat Internet {to sporeduvaj}i so pove}e od 20% za drugitekategorii e premalku. Isto taka samo 9% od profesorite po matematika go koristatInternetot za sobirawe na podatoci i nivna obrabotka, sporedeno so 17 % za nastavnicii 19 % za drugi grupi nastavnici- profesori. 9
  10. 10. Zaklu~ok: od seto pogore ka`ano e deka profesorite po matematika nenau~ile dovolno i ne mo`at da go koristat Internet, a toa e esencijalno isto kako i zadrugi grupi na profesori. Vo podra~je na na prakti~na realizacija na pedago{ka dejnost Internetot pru`agolem broj na informacii koi mo`at da poslu`at za organizacija na nastavata,izrabotkana nastavni planovi i programi, tehnika i tehnologija na nastavata, postapki zavrednuvawe na rezultatite i drugo. Ova e mnogu zna~ajno poradi toa {to nekoi odinovaciite koi se vovedeni vo sedumdesetite godini ve}e se zastareni i e potrebno dase vnesat novivi so koi }e se osovremeni nastavata so novi sodr`ini koi se ~inatpoprifatlivi i poefikasni vo site uslovi. UPOTREBA NA INTERNET VO OBRAZOVANIE NA DALE^INA Obrazovanieto na dale~ina pretstavuva instrukcionen na~in na rabota sou~enicite koj ne bara prisustvo na u~enicite i predava~itena isto mesto vo istaprostorija. 10
  11. 11. Ovoj na~in na rabota pretstavuva koristewe na elektronskikomunikaciskikanali za interaktivna komunikacija od razli~ni lokacii {irum svetot. Vo obrazuvawena u~enicite mo`e da se koristi sledewe na predavawa, praksa na u~enicite i studentiteza nau~ni sobiri i promocii. Posebno e zna~ajno upotreba vo nastava na srodnifakulteti kade mo`at da se sledat predavawa na svoi kolegi, zaedno so studentite-u~enici, a potoa da komuniciraat me|u sebe, da postavuvaat pra{awa edni na drugi ina toj na~in zaedni~ ki da dojdat do krajnite zaklu~oci. Na ovoj na~in mo`e da seizedna~i kvalitetot na izvori na informacii pome|u srodni fakulteti. Organizacija nanastavatabi trebalo da se prisposobi na uslovite na pogolema me|usebna komunikacijapome|u u~enikot i nastavnikot bez vrska na lokacijata na obrazovnata institucija. Sotoa se postignuva pogolema aktivnost na u~enicite i se sozdavaat uslovi za promenana ulogata na nastavnikot od predava~ i ocenuva~ vo uloga na organizator narabotata. Vakviot na~in na rabota ovozmo`uva sledewe na razli~ni eksperimenti(prirodni nauki ); medicinskite u~ili{ta i fakulteti mo`at da se povrzat so klinikite ibolnicite pa so toa da se sledat site potrbni aktivnosti od interes za obrazuvawe naidnite lekari. Vakviot na~in na u~ewe na dale~ina so primena i na Internet se primenuvavo mnogu zemji, a najdobar primer za toa e Avstralija kade e najpove}e zastapenporadi goleni dale~ini i nemo`nost sekoga{ da se bide na tie mesta. Vakviot na~in nau~ewe ima golem broj na prednosti kako {to se: - u~eweto se prilagoduva sprema potrebite na u~enikot, negovite sposobnosti kako i predznaewa za odredena oblast; - vo kombinacija so drugi elektronski izvorina informacii( elektronski enciklopedii, WWW, i drugo) se obezbeduva istra`uvawa na najaktuelni sodr`ini i u~estvo na sopstven interes; - interakcija se vospostavuva ne samo so nastavnicite tuku i so u~enicite so {to se izedna~uva nivoto na znaewe vo razli~ni u~ili{ta; - na obrazovni institucii vo koi nema dovolen broj na nastavnici po site predmeti se obezbeduva patuvawe na informacii so {to se smaluvaat tro{ocite(primer so Avstralija); 11
  12. 12. - obrazoven softver koj gi sledi u~ewata vo dale~ni mesta proektiran e da obezbeduva povremena evaluacija na znaewa vo faza na u~ewe so {to se vr{i samovrednuvawe na samite u~enici; Zaklu~ok: obrazovanieto na dale~ina pretstavuva zna~ajna inovacija koja vo kombinacija so tradicionalnoto u~ewe doprinesuva za podobruvawe na kvalitetot na nastavata. No za seto ova e potrebno osposobuvawe na nastavnicite, sozdavawe na tehni~ki i tehnolo{ki preduslovi, i najva`no u~ili{tata da se osposobat za sovrsmeni tendencii koi vladeat vo svetot, a Internetot vo vakviot na~in na u~ewe ima posebno zna~ajno mesto za pronao|awe na pogolam broj na kvalitetni informacii koi so razmena se dostapni na site. NEDOSTATOCI NA INTERNETOT So otvarawe na odreden document pokraj baranite informacii, mo`e da“zaka~ime “i nekoi virusi, spajveri ili malveri. Kompjuterskite virusi vo svojata osnova se nadvore{ni par~iwa kod, sokoi se pro{iruvaat ( zarazuvaat) izvr{nite aplikacii. Ovie kodovi se napi{ani so cel dase napravi nekoja {teta na kompjuterskiot sistem ili na programite i dokumentitememorirani vo nego. Dovolno e da se startuva zarazenata aplikacija. Nazivot “ virus “im e daden poradi nekolku zaedni~ki sposobnosti so biolo{kite virusi. Na sekoi 15 sekundi se slu~uva napad vrz nekoj neza{titen kompjuter. A napa|a~i ima 69 799 spored informacii na SYMANTEC od 15. 06. 2005 god. Mora na site da ni bide jasno deka nitu edna antivirusna programa ne esovr{ena. Stoprocentna za{tita ne postoi. No po~ituvaweto na osnovnite principi na 12
  13. 13. za{tita vo golema mera }e pridonesat kon sigurnosta na sekoj kompjuter;sekoga{ treba da pravime bekap na podatocite, nikoga{ da ne proveruvame sodr`inana tu|o CD ili flopi, bez prethodno skenirawe na nivnata sodr`ina, avtomatska za{tita(autoprotect ) da bide vklu~ena cello vreme. Po definicija spyware- ot pretstavuva meliciozen softver eden vid na“trojanski kow”~ija namena e da go nadgleduva odnesuvaweto na korisnikot, dasobira li~ni podatoci vo forma na lozinki, korisni~ki imiwa i sli~no, a potoa da giprepra}a kaj svojot avtor, da gi zabele`uva internet navikite na doma}inot, da praviizmeni po svoja `elba vo bezbednosniot sistem na kompjuterot, da gi menuvarezultatite na prebaruva~ot, da prenaso~uva na druga VEB- lokacija, masovno dapoka`uva pop- up reklami, da instalira dialer programi koi bez na{e odobrenie mo`atda ne povrzat na me|unarodni telefonski centrali i drugo. Mnogu ~esto spyware edel od nekoja besplatna alternative na softverskiot paket {to nas vo toj moment ni epotreben. Za da se za{titime od ovoj vid na zakani osven {to treba da go podignemenivoto na sistemska bezbednost pri {to }e se vooru`ime so vistinski anti- spywareprograma , no najva`no e da gi otvorime o~ite t.e. ~etiri para na o~i i da vnimavamekade “ {etame” i {to za na{ata sekojdnevna rabota instalirame na na{iot kompjuter, aistoto se odnesuva i za u~enicite i za studentite sekojdnevno baraj}i novi informacii. (WWW. ENTER. NET. MK ) broj 9, 11, 12, 16 13
  14. 14. ZAKLU ^ O K Seto ona {to do sega go ka`av za funkcuja i zna~ewe na Internetot ne bitrebalo da se razbere kako na{e uveruvawe deka Internetot mnogu brgu i efikasno }ego re{i problemot na sovremenoto obrazovanie, so svoite sistemi }e ja unapredinastavata i u~eweto vo kratok vremenski period, tuku deka toj pru`a mo`nosti dau~eweto i nastavata se podobruvaat se pove}e i podobro pod uslov da se iskoristuvaznaewewto so koe se raspolaga. Internetot vo obrazovanie treba da : - ovozmo`uva na u~enicite i studentite kako i na nastavnicite da na rabotni mesta komuniciraat so site i nasekade kade e toa potrebno za svoi potrebi i za svoja rabota; - osiguruva zna~ajni viodeo informacii pri toa koristej}i se so dale~inski videosistemi; - ja integrira slikata so zboruvaweto vo procesot na u~ewe ili istra`uvawe; - vodi smetka za cenata na uslugite koi gi dava i za onie koi treba da gi dava. Kako I da e, na kompjuterite I na Internetot treba da se gleda kako na dodatoka ne kako na zamena za tradicionalen na~in na u~ewe. 14
  15. 15. Obvrska na nastavnicite e: • da gi identifikuva strategiite za sobirawe na informacii • da ja opredelat relevantnosta na informacijata{to }e ja najdat, • da gi razvivaat ve{tinite za re{avawe na problemi • da ja ocenuvaat efikasnosta i efektivnosta na re{enijata. Od seto ova ka`ano a i od mnogu drugo proizleguva deka Internetot brgu serazviva, nastojuva svoite uslugi da gi podobri, so toa privlekuva novi korisnici,osvojuva novi prostori, na toj na~in saka da bide prifaten kako univerzalen sistem nasovremenotio informirawe i komunicirawe. KORISTENA LITERATURA1. Internet: - http:// www.msu.edu. / 15
  16. 16. - http:// www.jstop. Org / - http:// www.pewinternet.org / - www.enter.net.mk br.9, 11, 12, 16 - www.usaid.org.mk - www.mon.gov.mk - E – school.on.net.mk 2. Internet Use by teachers Conditions of Professional Use and Teacher – DirectedStudent Use, Henry Jay Becker. 3. Internet vo obrazovanieto - Mandi}. SODR@INA VOVE D ---------------------------------------------------------------- 3 16
  17. 17. INTERNET VO OBRAZOVA NIE -------------------------- 4 • WEB-PREBARUVA^I- ----------------------------- 6UPOTRE BA NA INTERNET VO OBRAZOVANIE NA DALE^INA------------------------------------------------------- 12NED OSTATOCI NA INTERNETOT ------------------- 14 • Kompjuterski virusi------------------------------ 15 • Spyware ----------------------------------------------- 15ZAKLU^OK -------------------------------------------------------- 17 17

×