UNIVERZA V LJUBLJANIEKONOMSKA FAKULTETAMAGISTRSKO DELO                    PRIMOŽ FRELIH
UNIVERZA V LJUBLJANI                 EKONOMSKA FAKULTETA               MAGISTRSKO DELO  ASIMETRIČNE INFORMACIJE V ZUNANJEM...
IZJAVAŠtudent Primož Frelih izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal podmentorstvom doc. dr. Aleš...
ASIMETRIČNE INFORMACIJE V ZUNANJEM IZVAJANJU INFORMATIKEAbstract: This thesis investigates and analyzes the principal feat...
KAZALO VSEBINE1 UVOD.........................................................................................................
5.2      ZAGOTOVITEV PRAVE IZBIRE IZVAJALCA                                                                               ...
SEZNAM TABELTabela 1: Doseganje pričakovanj kupcev                                                  18Tabela 2: Dejavniki ...
SEZNAM PRIMEROVPrimer 1: Dupont – ohranitev temeljnih kompetenc informatike                      13Primer 2: Zunanje izvaj...
1 UVODAdam Smith je že pred stoletji zapisal, da specializacija mojstrom krepi spretnost inzmanjšuje čas, izgubljen zaradi...
Zunanje izvajanje je poslovni odnos, ki se ga z naročnikovega stališča opredeli kotpridobivanje zunanjih virov, s stališča...
storitev, ter s tem prispevati k večji harmoniji med poslovnimi partnerji. Med svojimizačetnimi zaposlitvami na področju v...
Izvajalec začne, hkrati s prevzemom izvedbe informacijskih rešitev, poglobljeno pridobivatitudi znanja o poslovnih funkcij...
zunanjega izvajanja informatike. Naročnik nastopa namreč kot principal, ki najame agenta, vtem primeru zunanjega izvajalca...
obravnava problematiko odnosov med partnerjema v poslih zunanjega izvajanja informatike.Hkrati uporabljam tudi induktivni ...
•   Sistemi – skupine neodvisnih, a med seboj povezanih elementov, ki sestavljajo       zaključeno celoto.   •   Informaci...
•     število zunanjih ponudnikov enega naročnika ni omejeno. Naročnik lahko za celotno         zunanje izvajanje izbere e...
Razlog za obstoj sleherne organizacije, profitne ali neprofitne ter katerekoli oblike, odražanjeno poslanstvo. Na podlagi ...
s tem ne-optimalna. Tabela 13 (Priloga 1) prikazuje konkretne poslovne cilje in dejavnike, kipodpirajo uresničevanje strat...
•     ustvarjanje moralnih vprašanj in promocija zunanjega izvajanja med zaposlenimi še         pred izvedbo podrobnih ana...
Modeli priskrbe virov z večjim zunanjim deležem izvajanja storitev predstavljajo oblikeposlovnega sodelovanja med naročnik...
kompetence so definirali 5 svojih sposobnosti: izgradnja povezav, vodenje, podporapogodbam, nabava, inovacije. Izpostavili...
Organizacije se odločajo za zunanje izvajanje zaradi različnih razlogov. Zlasti v obdobjihgospodarskih recesij se podjetja...
Ponavadi znašajo prihranki stroškov od 10 do 20 odstotkov, odvisno od naročnikovihtrenutnih stroškov poslovanja in cene, k...
Nadaljnje prednosti, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja, presegajo okvir tradicionalnegavrednotenja. Osredotočajo se na si...
•   naročniki še zmeraj podcenjujejo zapletenost in stroške, ki so potrebni za upravljanje       partnerskega odnosa z izv...
Akerlofu za največji prispevek ekonomiji strokovna javnost šteje esej o trgu rabljenihavtomobilov oziroma »limon« (angl. T...
Asimetrične informacije predstavljajo razmere, v katerih imajo agenti drugačne (boljše)informacije o prihodnosti kot princ...
za agenta pa ponudnika (pred podpisom pogodbe) oziroma zunanjega izvajalca dejavnsotiinformatike (po podpisu pogodbe).Slik...
največjo možno koristnost (povišanje cen svojih storitev). Ker je glavna determinantakoristnosti izvajalcev prav dohodek, ...
Oportunistično obnašanje zunanjega izvajalca v odnosu do naročnika tako odpiraproblematiko poslovnega odnosa. Negativen iz...
1. Faza izbire primernega izdelka in ponudnika: stroški iskanja in informiranja so stroški,      ki nastanejo s procesom i...
pacientom. Stroški agenta so podvrsta transakcijskih stroškov, ki izkoriščajo dejstvo, danaročnik ne more zagotoviti izvaj...
»nekooperativne igre z dvema igralcema«. Nekooperativne igre vnaprej ne izključujejonesodelovanja med obema stranema, pač ...
matematičnih modelov, ki nudijo dovolj dobro kvantitativno analizo. Šele z modelikvalitativne analize, kot je problem agen...
Asimetrične informacije vodijo do situacij neenakovredne informiranosti principala(naročnika storitev zunanjega izvajanja)...
Asimetrija informacij v zunanjem izvajanju informatike izvira iz asimetričnosti različnihparametrov poslovnega odnosa, iz ...
Izpostavljenost tveganju (angl. RE – Risk Exposure) je določena v Enačbi 1:                                               ...
V nadaljevanju bosta predstavljeni obe sestavini izpostavljenosti tveganju, in sicer: učinkineželenega izida v zunanjem iz...
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju

3,473

Published on

Področje IT outsourcinga je eno od najbolj tveganju izpostavljenih
gospodarskih panog. Zelo redko se naročniki za zunanje izvajanje odločajo premišljeno in z
ustreznim pristopom, kar povečuje možnost uresničitve negativnih posledic poslovnega
odnosa.

Published in: Business
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
3,473
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
3
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Outsourcing:v asimetrične informacije v zunanjem izvajanju

  1. 1. UNIVERZA V LJUBLJANIEKONOMSKA FAKULTETAMAGISTRSKO DELO PRIMOŽ FRELIH
  2. 2. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ASIMETRIČNE INFORMACIJE V ZUNANJEM IZVAJANJU INFORMATIKELjubljana, maj 2008 PRIMOŽ FRELIH
  3. 3. IZJAVAŠtudent Primož Frelih izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal podmentorstvom doc. dr. Aleša Groznika, in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskihin sorodnih pravicah dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.V Ljubljani, 28. 5. 2008Podpis:__________________
  4. 4. ASIMETRIČNE INFORMACIJE V ZUNANJEM IZVAJANJU INFORMATIKEAbstract: This thesis investigates and analyzes the principal features and sources ofdifficulties associated with the presence of asymmetric information in outsourcing deals andhow these difficulties might be mitigated. Through case studies, personal experience and areview of available literature, the work suggests ways to structure and manage outsourcingcontracts during the pre-award phase, including incorporation of possible incentives, tomotivate the outsourcer to perform outsourcing contracts as efficiently as possible. Thepresented approach of pre and post contractual risk mitigation is based on Nobel awardedtheories from the area of economic science in the end of the 20th century. Agency problem,game and contract theory deriving from the presence of asymetric infromation provide anafficient risk mitigation policy to many of business areas like insurance market, stockholdersand management relations, banking, healthcare and in this case: information technologyoutsourcing. The thesis promotes three hypothesys claiming that outsourcing can lead tooutsourcers exploatation of clients information handicap, single outsourcing provider lock-insituation and overall acceptance of asymetric information serving as a ground of informationtechnology outsourcing decision making and analysis. Further, the thesis examines theapproaches dealing with individual asymmetry difficulties and illustrates them with bestpractice case studies. The following work effort serves as a management guide which willbenefit both outsourcer company and the client, being responsible to choose a provider, set upand manage the outsourcing contract.
  5. 5. KAZALO VSEBINE1 UVOD.................................................................................................................................11.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN DELA 21.2 CILJI DELA IN METODE 31.3 VSEBINA DELA 52 ZUNANJE IZVAJANJE INFORMATIKE .................................................................62.1 STRATEŠKA USKLAJENOST PROCESOV ORGANIZACIJE 82.2 MODELI PRISKRBE VIROV IN ZUNANJE IZVAJANJE STORITEV 112.3 PREDNOSTI IN KORISTI ZUNANJEGA IZVAJANJA 132.4 IZZIVI ZUNANJEGA IZVAJANJA 163 TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA PREVERJANJE HIPOTEZ...............................173.1 ASIMETRIČNE INFORMACIJE 183.2 MODEL AGENTA IN PRINCIPALA V RAZMERAH ASIMETRIČNIH INFORMACIJ INNEGOTOVOSTI 19 3.2.1 Problem agentov .................................................................................................................................213.3 TEORIJA TRANSAKCIJSKIH STROŠKOV 223.4 TEORIJA IGER IN TEORIJA POGODB 244 POSLEDICE ASIMETRIČNIH INFORMACIJ V ZUNANJEM IZVAJANJUINFORMATIKE ................................................................................................................264.1 IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU 284.2 MODEL PRINCIPALA IN AGENTA NA PODROČJU ZUNANJEGA IZVAJANJAINFORMATIKE 314.3 PRED PODPISOM POGODBE ZUNANJEGA IZVAJANJA INFORMATIKE 314.4 PO PODPISU POGODBE ZUNANJEGA IZVAJANJA INFORMATIKE 35 4.4.1 Moralni hazard in nepopolna zavezanost k skupnim ciljem ...............................................................36 4.4.2 Pomanjkanje inovacij..........................................................................................................................40 4.4.3 Prisilna navezanost na enega izvajalca................................................................................................415 MEHANIZMI ZA IZOGIBANJE PREDPOGODBENIM IN POPOGODBENIMTVEGANJEM ASIMETRIJE INFORMACIJ .................................................................445.1 OBLIKOVANJE OPTIMALNIH POGODB 47 5.1.1 Modeli pogodb zunanjega izvajanja informatike ................................................................................49 5.1.2 Optimalni stroški pogodbe ..................................................................................................................52 5.1.3 Kontrola zunanjega izvajalca ali pogodbenih rezultatov.....................................................................55
  6. 6. 5.2 ZAGOTOVITEV PRAVE IZBIRE IZVAJALCA 56 5.2.1 Samoizbira ..........................................................................................................................................57 5.2.2 Koncept signaliziranja informacij .......................................................................................................595.3 PREPREČEVANJE DEJAVNIKOV MORALNEGA HAZARDA 64 5.3.1 Spodbude in kazni izvajalcu................................................................................................................65 5.3.2 Upravljanje projektov .........................................................................................................................66 9.3.3 Metode nadzora in merjenja................................................................................................................73 5.3.4 Upravljanje z inovacijami ...................................................................................................................785.4 OHRANJANJE MOŽNOSTI ZAMENJAVE IZVAJALCA 81 5.4.1 Prenehanje in razpustitev poslovnega odnosa zunanjega izvajanja storitev........................................81 5.4.2 Prenos specifičnega strokovnega znanja .............................................................................................83 5.4.3 Popogodbena pomoč ...........................................................................................................................846 SKLEPNE UGOTOVITVE IN NAPOTKI ZA PRAKSO ........................................847 ZAKLJUČEK .............................................................................................................87LITERATURA ...................................................................................................................89VIRI ....................................................................................................................................93PRILOGESLOVAR IZRAZOV
  7. 7. SEZNAM TABELTabela 1: Doseganje pričakovanj kupcev 18Tabela 2: Dejavniki trenja poslovnega odnosa 30Tabela 3: Sestavine izpostavljenosti tveganju 32Tabela 4: Neusklajenost pričakovanj v fazi izbire 37Tabela 5: Predvidene in nepredvidene pomote 41Tabela 6: Dejavniki tveganja prisilne navezanosti 44Tabela 7: Kritični dejavniki uspeha zunanjega izvajanja informatike z vidikanaročnika 48Tabela 8: Razširjeni modeli ocenjevanja zrelosti projektnega okolja 65Tabela 9: Prevladujoče oblike zunanjega izvajanja informatike 70Tabela 10: Dogovorjeni kvantitativni kazalniki podpore 79Tabela 11: Operativni cilji izvajanja storitev in pogodbene kazni 80Tabela 12: Izzivi zunanjega izvajanja in praktične rešitve na podlagi ekonomskihpristopov 88Tabela 13: Poslovni cilji in vrste kazalnikov ITabela 14: Dejavniki tveganja s prespektive projektnega vodenja IVTabela 15: Ocena zrelosti ključnih procesov projektnega okolja v družbi po P3M3 XIImetodologiji ocenjevanjaTabela 16: Ugotovitve za uspešno izvedbo posla zunanjega izvajanja XIIITabela 17: Model rentgenskega ocenjevanja zunanjega izvajanja informatike XIVTabela 18: Tehnike prenosa znanja XVTabela 19: Modeli priskrbe virov izvajanja storitev XVIITabela 20: Raziskava o inovacijah v zunanjem izvajanju informatike XIXSEZNAM SLIKSlika 1: Strateška urejenost priskrbe virov organizacije 8Slika 2: Prikaz modelov priskrbe virov glede na stopnjo konkurenčnosti in odprtost zazunanje vire 12Slika 3: Devet ključnih kompetenc informatike 14Slika 4: Razlogi za zunanje izvajanje informatike 15Slika 5: Osnovni koncept teorije agenta in principala 22Slika 6: Ekonomska učinkovitost in transakcijski stroški 25Slika 7: Časovna premica dogodkov v okvirnem modelu principal-agent 27Slika 8: Izpostavljenost tveganju 31Slika 9: Matrika moči 36Slika 10: Tveganja zunanjega izvajanja storitev 48Slika 11: Potencialna koristnost in izguba koristi zunanjega izvajanja na računslabega upravljanja 41Slika 12: Stroški in optimalna dovršenost pogodbe 55Slika 13: Investiranje ponudnikov v signaliziranje 63Slika 14: Sistem projektnega vodenja v Avtenti.si 72Slika 15: Model lijaka in filtrov 75Slika 16: Inovacije kot odgovor na spremembeSlika 17: Najbolj pogosti dejavniki tveganja glede na izkušnje naročnika XVIIISlika 18: Najbolj pogosti dejavniki tveganja glede na izkušnje zunanjega izvajalca XVIIISlika 19: Stopnje poslovnega odnosa v zunanjem izvajanju informatike XX
  8. 8. SEZNAM PRIMEROVPrimer 1: Dupont – ohranitev temeljnih kompetenc informatike 13Primer 2: Zunanje izvajanje nizkotehnoloških komponent 35Primer 3: Moralni hazard v predprodajnem svetovanju zunanjega izvajanja 39Primer 4: Moralni hazard v zunanjem izvajanju 42Primer 5: Entergy in SAIC 43Primer 6: Razvoj in vzdrževanje poslovne spletne aplikacije 45Primer 7: Leto medenih tednov 60Primer 8: Ponudnikova zrelost po CMM kot vir razvoja naročnikove organizacije 62Primer 9: Splošna praksa vključevanj spodbud in kazni v pogodbene člene 68Primer 10: Metodologija projektnega vodenja v Avtenti.si 71Primer 11: Texas Department of Information Resources 77Primer 12: Parametri podpore Avtenta.si SLA pogodbe 79Primer 13: Proizvajalci računalniške opreme in inovacije 82Primer 14: Ponudba podtjetja Axmor IIPrimer 15: Model izvajanja informatike XXISEZNAM PRILOGPRILOGA 1 IPRILOGA 2 IIPRILOGA 3 IVPRILOGA 4 XIIPRILOGA 5 XIIIPRILOGA 6 XIVPRILOGA 7 XVPRILOGA 8 XVIIPRILOGA 9 XVIIIPRILOGA 10 XIXPRILOGA 11 XXPRILOGA 12 XXI
  9. 9. 1 UVODAdam Smith je že pred stoletji zapisal, da specializacija mojstrom krepi spretnost inzmanjšuje čas, izgubljen zaradi hkratnega izvajanja različnih aktivnosti (Samuelson,Nordhaus, 2002, str. 32). Tako naj si čevljarji ne krojijo oblek, krojači pa naj zase in svojebližnje ne izdelujejo škornjev, kar bi njihovo glavno dejavnost nesorazmerno obremenilo –vsak naj se posveti svojemu poslu in postane mojster svoje obrti. Smith je navedenozakonitost razširil na ekonomsko politiko tedanje države: »Kar je razumno v družinskihzadevah, se redko izkaže za napačno pri vodenju kraljestva.«Legendarna posplošitev enostavne prispodobe rokodelcev na kompleksno ekonomsko politikodržave mi daje iztočnico za njeno uporabo na v tem magistrskem delu obravnavanempodročju. Je Smith govoril o letu 1776 ali 2008? Podjetja še več kot dvesto let kasneje navprašanje Kako povečati lastno učinkovitost? odkrivajo odgovore v specializaciji. Obrobneaktivnosti, sicer pogosto zelo pomembne, pa predajajo v zunanje izvajanje (angl. outsourcing)ustrezno specializiranim podjetjem.Eno od novejših in zelo izpostavljenih področij globalnega gospodarstva, kjer doživljaizločanje podpornih dejavnosti močan razcvet, je informatika, ki predstavlja infrastrukturnopodlago za večino preostalih gospodarskih in negospodarskih panog. Javne in zasebne družbeoddajajo aktivnosti informatike v izvedbo specializiranim izvajalcem storitev. Tako je pri nasdelež srednjih in velikih podjetij, ki se ne odločajo za nikakršno obliko zunanjega izvajanjainformatike, le 8 odstotkov (Raziskava »Poslovna informatika v Sloveniji 2005«, 2006).Najbolj pogosto gre za razvoj in implementacijo informacijskih rešitev, zunanje izvajanjeposameznih procesov informatike, upravljanje aplikacij, podporo informacijske infrastruktureali celotne informatike podjetja. V razvitejšem delu sveta je zunanje izvajanje informatike žedoživelo prvotni razcvet, hkrati pa še vedno beleži rast in nove pojavne oblike, od katerih je vospredju naročanje zunanjega izvajanja v oddaljene države, kjer so stroški delovne silebistveno manjši (DiamondCluster, 2005).Kot razlog za zunanje izvajanje se v večini primerov navaja prihranek finančnih sredstev,povečanje kvalitete in osvoboditev notranjih virov za namene ključnih aktivnosti poslovanjanaročnika zunanjega izvajanja (Amiti, 2006, str. 3). Naročnik se ponavadi ob zunanjemizvajanju sreča z naprednejšimi tehnološkimi rešitvami in podporo kot jo je zmožen izvestisam, in sicer v smislu aplikativnih, programskih, infrastrukturnih, vzdrževalnih, strojnih insistemskih dobav, obenem pa stroške lahko realno znižuje in ohrani konkurenčno prednostpred tekmeci. Ne glede na to pa je odločitev za zunanje izvajanje lahko zelo škodljiva zanaročnikov nadaljnji uspeh ali celo obstoj, saj zmanjšuje naročnikovo tehnološkosamostojnost in povzroča skrite dodatne stroške. Večina primerov iz prakse se uvrsti vnavedene meje možnih izidov odločitve zunanjega izvajanja. (Levins, 1996, str. 27). 1
  10. 10. Zunanje izvajanje je poslovni odnos, ki se ga z naročnikovega stališča opredeli kotpridobivanje zunanjih virov, s stališča izvajalca pa opravljanje svoje osnovne dejavnosti vsmislu zagotavljanja teh virov. Naročnikov interes je torej zadovoljiti potrebe poslovanja sčim nižjimi stroški, ustrezno kvaliteto ter časovnim okvirom, izvajalčev motiv pa je v prvivrsti dobiček ob minimalnem naporu. Neposredna posledica navzkrižja interesov je za obestrani relativno (ne)ugoden kompromis stroškov, časa in dobav, pri čemer morata obe straniza uspešno izvedbo posla skleniti medsebojni dogovor glede pogojev sodelovanja. Izvajanjetakšnega poslovnega odnosa je vseeno obsojeno na prisotnost močne težnje po realizacijinavzkrižnih interesov, kar se nemalokrat izkazuje kot negativen dejavnik (DiamondCluster,2005).Obravnavo odnosov med naročnikom in izvajalcem gradi magistrsko delo na teoriji agenta, kiopredeljuje pomanjkljivosti poslovnega odnosa, hkrati pa tudi ponudi rešitve za zagotavljanjeuspešnosti projektov zunanjega izvajanja. Teorija agenta izhaja iz razmerja med principalom(naročnikom) ter agentom (izvajalcem), ki zaradi asimetrije informacij nista v enakovrednempoložaju, zato iz navedenega odnosa izhajajo trije različni izzivi: moralni hazard, negativenizbor ter posledično nepopolna zavezanost k naročnikovim ciljem (Benoit et al., str. 182,2003).Z neskladnimi interesi zaznamovan poslovni odnos, katerega namen je obvladovati naponudnika prenesene dejavnosti naročnika, bi moral imeti vnaprej implementirane različneoblike varovalnih mehanizmov, ki zagotavljajo skladnost interesov. Neusklajeni interesi obehstrani pogostokrat privedejo do slabših rezultatov ali celo neuspeha sodelovanja na področjuzunanjega izvajanja. V magistrskem delu bom za poslovni odnos zunanjega izvajanja storitevizdatneje prikazal možne nevarnosti in mehanizme zagotavljanja doseganja uspešnosti. 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN DELAPodročje zunanjega izvajanja informatike je eno od najbolj tveganju izpostavljenihgospodarskih panog. Zelo redko se naročniki za zunanje izvajanje odločajo premišljeno in zustreznim pristopom, kar povečuje možnost uresničitve negativnih posledic poslovnegaodnosa. Tveganju naklonjen zunanji izvajalec izkoristi neinformiranost naročnika in uporabipartnerstvo z naročnikom zgolj za sredstvo doseganja lastnih ciljev, ki z naročnikovimi nisousklajeni ali so celo v nasprotju. Značilnost navedenih primerov je neenakovredna raveninformiranosti med naročnikom in izvajalcem. Že v samem izboru primernega zunanjegaizvajalca naročnik ne razpolaga z vsemi podatki o potencialnih ponudnikih, kasneje, v časutrajanja pogodbe, pa ima izbrani zunanji ponudnik še vrsto priložnosti oportunističnega ternaročniku neustreznega ravnanja.Namen tega magistrskega dela je povezati znanje, ki sem ga pridobil z univerzitetnimštudijem bančništva in financ, s problematiko nevarnosti področja zunanjega izvajanja 2
  11. 11. storitev, ter s tem prispevati k večji harmoniji med poslovnimi partnerji. Med svojimizačetnimi zaposlitvami na področju vodenja informacijskih projektov sem spoznal, dadoločene zakonitosti ekonomske teorije veljajo tudi za zunanje izvajanje informatika. Zato vtem magistrskem delu izpostavljam obe področji ter podajam uporabne ugotovitve zareševanje problematike zunanjega izvajanja informatike. Dodatno je namen tega magistrskegadela prispevati k premoščanju klasične vrzeli med teorijo in prakso. Za razreševanjeproblemov v zunanjem izvajanju bodo prikazani učinkoviti praktični mehanizmi, ki imajodosledno teoretično podlago v široko uporabni ekonomski znanosti.Magistrsko delo naj služi kot vodilo naročnikom pri izogibanju nevarnostim ob sklepanju inizvedbi poslov zunanjega izvajanja ter kot smernica dobri praksi na strani izvajalcev, ki seželijo izkazati kot dolgoročno zanesljiv in konkurenčen partner. 1.2 CILJI DELA IN METODES strukturo, metodo in vsebino tega magistrskega dela imam cilj preveriti veljavnost trehhipotez, povezanih z uspehom poslov zunanjega izvajanja informatike, ki zaokrožujejoproblematiko zunanjega izvajanja v pogojih asimetrije informacij.1. hipoteza: Rizičen izvajalec bo pomanjkljivo informiranost naročnika razumel kot priložnostza maksimiranje lastne koristi.Z dnem, ko je naročnik oddal izvedbo informatike v naročilo izvajalcu, se je hkrati zmanjšalatudi njegova kontrola nad delovnimi postopki, procesi razvoja informacijskih produktov ternad obremenitvijo virov kot podlaga za določitev dejanskih stroškov (Keil, 2006, str. 2).Izvajalec ima možnost prikazovati večjo zahtevano porabo virov, večjo kompleksnost izvedbeod dejanske, v toku realizacije posla pa odkriva celo nove priložnosti za tovrstno prikazovanjeter z višjimi stroški pogojuje izvedbo naročila. Zaradi natančnejše informiranosti o dejanskiizvedbi aktivnosti ima izvajalec sicer možnost ponuditi zelo koristne rešitve za naročnika intako prispevati k povečanju dodane vrednosti svojih storitev. Rizičen izvajalec pa bonavedeno proaktivnost v pogojih naročnikovega zaupanja nadomestil z oportunizmom, kar jev nasprotju z zastavljenimi poslovnimi cilji in nameni zunanjega izvajanja ter širšegaposlovnega sodelovanja (Dye, 2005, str. 83).Preverjanje prve hipoteze bom izvedel z metodo preučevanja študije primera oportunističnegaobnašanja zunanjega izvajalca v praksi na interpretativni način z upoštevanjem prisotnostiasimetričnih informacij v poslovnem odnosu med naročnikom in zunanjim izvajalcem.2. hipoteza: Zunanje izvajanje lahko privede do prisilne navezanosti na izvajalca. 3
  12. 12. Izvajalec začne, hkrati s prevzemom izvedbe informacijskih rešitev, poglobljeno pridobivatitudi znanja o poslovnih funkcijah naročnika. Na podlagi pogodbe in zaupanja, da bodo izdelkikakovostni in dolgoročno uporabni, je tehnološki način implementacije storitev prepuščenizvajalcu. Tako postane izvajalec vedno bolj opremljen s specifičnimi znanji o naročnikovihposlovnih potrebah na eni strani ter na drugi strani s svojim lastnim natančnim poznavanjemtehnične izvedbe implementiranih rešitev (Keil, 2006, str. 7). Morebitna kasnejša zamenjavaizvajalca bi za naročnika lahko pomenila preveliko tveganje zaradi drage, dolgotrajneuvajalne dobe novega izvajalca v svoje poslovne procese zaradi specifičnosti in nepoznavanjanačinov delovanja obstoječih informacijskih rešitev, ki jih je dobavil dosedanji izvajalec.Preverjanje druge hipoteze bom izvedel z metodo preučevanja študije primera prisilnenavezanosti naročnika na zunanjega izvajalca s pomočjo teorije transakcijskih stroškov terproblemov agentov ob prisotnosti asimetričnih informacij.3. hipoteza: S pristopi ekonomske teorije, ki izhajajo iz koncepta agenta in principala terasimetričnih informacij, lahko naročnik pred podpisom pogodbe in med njenim izvajanjemzagotovi izogibanje poslovanju škodljivim nevarnostim zunanjega izvajanja.Pri univerzitetnem študiju ekonomije sem naletel na različne miselne modele in logičnekoncepte, ki jih ekonomska znanost uporablja za razlago tržnih in gospodarskih pojavov.Dosežki sodobne ekonomske teorije ponujajo teoretične okvire za razumevanje in izogibanjenegativnim posledicam zunanjega izvajanja storitev. V magistrskem delu bom odnose vzunanjem izvajanju informatike analiziral skozi prizmo dosežkov moderne ekonomske teorije,predvsem pa se bom oprl na koncept odnosov med zunanjim izvajalcem in naročnikom vrealnih pogojih asimetričnih informacij.Z Nobelovo nagrado za ekonomijo v letu 1996 nagrajena teorija asimetričnih informacijprinaša v ekonomski znanosti napredek pri modeliranju verodostojnega posnetka realnegasveta. Do izpred nekaj desetletij nazaj je pogled ekonomske teorije na medsebojne odnosetržnih subjektov slonel večinoma na poenostavljenih predpostavkah, od katerih je najboljizstopala tista o popolni informiranosti tržnih subjektov tako na strani ponudbe kot na stranipovpraševanja. Adam Smith je v Bogastvu narodov leta 1776 preroško odprl vprašanjeodnosov med subjekti na trgu, sodobni avtorji, kot so Nobelovi nagrajenci za ekonomijo(Nobelprize, 2008): v letu 1996 James A. Mirrlees in William Vickrey ter v letu 2001 GeorgeA. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph E. Stiglitz, so znanstveno podlago asimetričnihinformacij v odnosu med principalom in agentom razvili do mere, da je možno teorijoaplicirati v prakso v različnih oblikah, tudi na področju informatike.Model principala in agenta je razvit in uporaben za preučevanje in doseganje načinaspodbujanja uprav korporacij, da bodo delovale v interesu delničarjev, modeliranje odnosa zusklajenimi cilji zaposlenih in delodajalcev ter preučevanje kreditnih odnosov med bankamiin kreditojemalci. Preveril bom, ali je model možno uspešno aplicirati tudi na problematiko 4
  13. 13. zunanjega izvajanja informatike. Naročnik nastopa namreč kot principal, ki najame agenta, vtem primeru zunanjega izvajalca, da zanj opravi določene storitve. Problem agentov povzročiverjetnost, da tako principal kot agent povečujeta svojo koristnost, pri tem pa agentovoravnanje ne bo vselej v korist principala (Jensen, Meckling, 1976, str. 307).Naloga modelov tipa principal-agent je oblikovanje takšnih okoliščin, ki bodo čim boljresnično upoštevale nasprotujoče si interese obeh strani in dosegle ravnotežje poslovnegaodnosa. Standardni model v realnosti upošteva okolje, ki ga otežujejo prisotne neugodneokoliščine asimetrije informacij, kar je posledica neenakomerne informiranosti obeh straniposlovnega odnosa.Magistrsko delo bo obravnavalo problematiko obvladovanja negativnih posledic zunanjegaizvajanja informatike, ki se v terminologiji teorije asimetričnih informacij manifestirajo kot: • negativen izbor, • moralni hazard in • prisilna navezanost na enega izvajalca.V okviru svojih delovnih izkušenj sem imel priložnost doživeti in spoznati problematiko, ki joje povzročila različnost interesov med partnerskima stranema pri uresničevanju poslovnihciljev. V dobro zastavljenih in vodenih projektih gre za kratkoročna odstopanja, ki nerazdružujejo interesov za skupen uspeh. Razumevanje kompleksnih poslovnih odnosov, kot jezunanje izvajanje, terja celovito in kompleksno obravnavo v smeri večstranskegaznanstvenega pristopa z uporabo informatike, ekonomije, prava, družboslovja, psihologije inostalih znanosti.Metode tega magistrskega dela temeljijo na proučevanju teoretične podlage skupaj s študijamiprimerov iz prakse ter z lastnimi izkušnjami kot vodje projektov zunanjega izvajanja tako nastrani naročnika kot izvajalca. Pomagal si bom z ogrodjem teorije asimetričnih informacij, kiopredeljuje problem nepredvidenih negativnih posledic ter ga na teoretični ravni tudirazrešuje. Dognanja ekonomske teorije bom uporabil na področju zunanje izvajanih storitev,kjer bom problematiko podrobneje razčlenil, opremil s posameznimi najbolj tipičnimirealnimi ilustracijami problema ter s predlogi rešitev za odpravljanje negativnih učinkov.Vsebino bom črpal iz dostopne literature s področij ekonomske in poslovno-informacijskeznanosti. Z lastnimi izkušnjami iz procesa zunanjega izvajanja bom izbiral in odmerjalpraktična spoznanja in izkušnje – skladno z definicijami teorije asimetričnih informacij onegativnih posledicah oziroma nevarnostih, ki izhajajo iz tovrstnih poslovnih odnosov. 1.3 VSEBINA DELADeduktivno stališče predpostavlja, da je možno probleme reševati le, če jih razumemo(angleški rek pravi: »knowing the problem is half of the solution«). Tako magistrsko delo 5
  14. 14. obravnava problematiko odnosov med partnerjema v poslih zunanjega izvajanja informatike.Hkrati uporabljam tudi induktivni pristop, in sicer z aplikacijo teorije asimetričnih informacijna področje zunanjega izvajanja. Vsebina bo tako vezni člen ekonomske teorije in poslovneinformatike, ki sta na videz in v praksi pogostokrat oddaljeni vedi.Magistrsko delo sestavlja sedem poglavij. V prvem delu so opredeljene značilnosti zunanjegaizvajanja informatike, njegove prednosti za naročnikovo poslovanje ter potencialnenevarnosti, ki jih prinašajo tovrstne odločitve. Za celovito predstavitev teoretičnih osnovmagistrskega dela bom v tretjem poglavju razkril metodologijo v obliki sodobnih priznanihkonceptov, ki so zaznamovali zadnja desetletja razvoja ekonomske teorije in jih zaradinjihove univerzalnosti lahko uporabimo tudi pri obravnavanem zunanjem izvajanju. Četrtopoglavje razkriva izbiro, da v tem magistrskem delu opredelimo največje nevarnostizunanjega izvajanja s pomočjo koncepta asimetričnih informacij. Nevarnosti, ki se izkažejokot napačen (negativen) izbor izvajalca, moralni hazard ter prisilna navezanost na enegaizvajalca bodo predstavljene z realnimi primeri z ustrezno teoretično interpretacijo. Petopoglavje uporabi okvir asimetričnih informacij v obratni smeri, in sicer za uvedbo blažilnihmehanizmov, ki navedene nevarnosti preprečujejo. Negativen izbor preprečujejopredpogodbeni mehanizmi, ki naročniku nudijo osnovo za pripravo pogodbenih izhodišč terizbiro pravega izvajalca. Nadaljevanje petega poglavja predstavljajo mehanizmi zapreprečevanje nevarnosti po podpisu pogodbe, ki v času izvajanja storitev usklajujejo skupeninteres naročnika in izvajalca s ciljem sklenjenega posla. Predzadnje poglavje bo dognanjamagistrskega dela zaokrožilo v sklepno preverjanje hipotez ter izluščilo priporočila zapodobne situacije, ki se dogajajo v praksi. Zaključek predstavlja zadnje poglavje tegamagistrskega dela.V magistrskem delu uporabljam izrazoslovje, ki je značilno za področji informatike terekonomske znanosti. Vsak strokovni izraz bom na začetku razložil, potem pa bo uporabljanbrez nadaljnje ponovne razlage. V izogib dvoumnosti v razumevanju sporočila magistrskegadela bom za tuje strokovne izraze izbral v praksi ali teoriji najbolj uveljavljene slovenskeprevode.2 ZUNANJE IZVAJANJE INFORMATIKEV tem poglavju bom razgrnil vsebinsko podlago tega magistrskega dela. Opredelil bom pojemzunanjega izvajanja informatike, njegovo v praksi prisotno osnovno tipologijo ter osvetlilargumente za in proti odločitvi za zunanje izvajanje.Informatika pomeni v praksi strukturiranje, obdelava in prenos informacij z namenomučinkovitega reševanja problemov oziroma doseganja poslovnih ciljev. Temelji nasoodvisnosti ljudi, informacij in tehnologije, tako so njene glavne prvine (Vodopivec,2008): 6
  15. 15. • Sistemi – skupine neodvisnih, a med seboj povezanih elementov, ki sestavljajo zaključeno celoto. • Informacije in odločanje – poslovni proces pridobivanja in uporabe informacij z name nom upravljanja elementov informatike in obvladovanja dogodkov zaradi podpore poslovnim ciljem. • Procesi – način, kako strukturirati, prenašati ali obdelovati informacije (WordNet, 2008). • Tehnologija – strojna in programska oprema za shranjevanje, pridobivanje, prenos in upravljanje z informacijami (ITAA, 2008).Informatika je vezana na celoten življenjski cikel njennih elementov: svojo vzpostavitev,razvoj in vzdrževanje, upravljanje s spremembami, prenosa znanja, podporo uporabnikom terstoritvami poslovne analize in projektnega vodenja. V organizaciji obsega deset področijaktivnosti (Corbett, 2005, str. 223): 1. razvoj strategije informatike; 2. razvoj, vzdrževanje in upravljanje podatkovnega skladišča; 3. razvoj, vzdrževanje in upravljanje sistemskega okolja; 4. razvoj, vzdrževanje in upravljanje komunikacijskega sistema in omrežij; 5. spletne storitve, vključno s spletnim gostovanjem; 6. razvoj in vzdrževanje aplikacij; 7. razvoj in vzdrževanje celovitih programskih rešitev (angl. ERP – enterprise resource planning); 8. upravljanje in vzdrževanje baz podatkov in sistemov za upravljanje z bazami podatkov; 9. storitve storitvenega centra; 10. upravljanje z varnostjo in nadzorom sistemov.Organiziranje izvajanja storitev znotraj organizacije zahteva vzpostavitev vodstvene strukture,s čimer nastanejo pomembni in nepovratni stroški. V primeru, da je storitev neponovljiva, bopodjetje raje sprejelo tveganje, povezano s specifičnostjo delovnih sredstev in negotovostjo,kot pa odločitev za investiranje in s tem ponotranjenje izvedbe te storitve. Notranja izvedba jeučinkovita zgolj za ponavljajoče izvedbe storitev, ki hkrati podpirajo temeljno dejavnostposlovanja. Za obrobne in podporne aktivnosti je za podjetja smiselno najeti zunanjeizvajalce. (Benoit et al., 2003, str. 2)Zunanje izvajanje je proces pridobivanja virov za dejavnost informatike, ki se izvaja zunajnaročnikove organizacije. Razlogi za takšno definicijo so (Ibm.com, 2008): • za naročnikovo organizacijo ni omejevanja velikosti zunanjih virov. Zunanji vir je lahko drugo podjetje ali zgolj zunanji svetovalec; • naročniku je prepuščena svobodna izbira lokacije zunanjega izvajalca – tudi v tujini, čezmejno (angl. offshore); 7
  16. 16. • število zunanjih ponudnikov enega naročnika ni omejeno. Naročnik lahko za celotno zunanje izvajanje izbere enega izvajalca ali več le-teh za posamezno aktivnost zunanjega izvajanja; • ohranitev nekaterih aktivnosti informatike znotraj naročnikove organizacije ni izključeno in je predmet poslovne odločitve.Ko se pogodbeni strani nahajata v različnih državah ter se razvita programska oprema izdelain pošlje iz izvajalčeve v naročnikovo državo pride do čezmejnega zunanjega izvajanja. Vskladu z globalnimi trendi so države kot so Indija, Irska in Izrael v teh letih doživele razcvetinformacijske industrije. Zunanje izvajanje v drugo državo povzroča enake in dodatnepomembne izzive, ki izhajajo iz oddaljenosti, zato je dober odnos potrebno vzpostaviti že vpogodbenih členih (Lacity, Willcocks, 1998, str. 382).Ne glede na panožno pripadnost je ekonomsko učinkovito postaviti na tehtnico koristi instroške internega izvajanja naštetih aktivnosti oziroma ceno predaje le-teh v zunanjeizvajanje. V dobi velike konkurence in povečevanja zahtevnosti tržnega povpraševanjaklasična organizacija izgublja na pomenu. Klasična organizacija je hierarhična in vertikalnointegrirana ter s stališča priskrbe virov zelo zaprta in samozadostna. Njene glavne lastnosti seutegnejo v današnjem svetu izkazati za nemogoče, nepraktične ali neželene. Prvi razlog zaneučinkovitost klasičnih organizacij je, da pospešujoč korak sprememb zmanjšuje naložbenecikle. Zelo malo podjetij lahko samostojno učinkovito investira v nove interne naložbe znamenom njihove hitre tržne realizacije in povrnitve. Drugi razlog širitve zunanjega izvajanjastoritev je intenzivna specializacija v vseh panogah gospodarstva. Samozadostna internavertikalna integracija postaja neučinkovita – tudi če le ena dejavnost več ne dosega potrebneravni tehnološkega napredka in specializacije, se to pozna v nižjih standardih odličnosti,manjši ponudbeni kapaciteti, večjih stroških in zaostanku za konkurenco (Corbett, 2004, str.6).Zunanje izvajanje storitev je torej nujen odgovor na nenehno spreminjajoče stanje visokokonkurenčnega okolja. Področje informatike zaokroža več storitev: svetovalne aktivnosti zaidentifikacijo poslovnega primera, stroškov in potrebnega rezultata, optimizacijo poslovnihprocesov, izbiro ali razvoj informacijske rešitve, podporo storitvam, sistemsko integracijo terupravljalske veščine (Scholl, 2003, str. 2). Za temeljitejšo obravnavo tematike tegamagistrskega dela je smiselno narediti korak nazaj zato bom zunanje izvajanje predstavil vkontekstu priskrbe virov za izvajanje temeljne poslovne dejavnosti in usresničevanje vizijepodjetja. 2.1 STRATEŠKA USKLAJENOST PROCESOV ORGANIZACIJEKatere poslovne aktivnosti so v skladu s strategijo in katere je smiselno izločiti iz osnovnegaposlovanja? Odgovor predstavlja predpogoj uspešnega zunanjega izvajanja storitev. 8
  17. 17. Razlog za obstoj sleherne organizacije, profitne ali neprofitne ter katerekoli oblike, odražanjeno poslanstvo. Na podlagi poslanstva je izdelana vizija organizacije, ki jo želi doseči vprihodnosti, torej kaj želi postati v naslednjih 5 do 10 letih. Vizija vodi do oblikovanjastrategije, ki je na ravni najvišjega managementa izdelana na letni osnovi. Ta je naprej razvitav strateški plan, ki ponazarja dolgoročne organizacijske cilje, strateške cilje, ki omogočajoorganizaciji doseganje zadovoljstva delničarjev oziroma lastnikov. Strateški cilji sodolgoročni in se znotraj krajših obdobij ne spreminjajo. Pomembnejše spremembe strategijese dogodijo ob izjemnih preobratih poslovnih razmer ali ob menjavah vodstva organizacije.Strateški cilji so sprejeti na višjih ravneh odločanja in so kvalitativni, zato morajo bitiprevedeni v specifične in merljive poslovne cilje. Le takšni lahko ponudijo kriterije zaodločanje o izvajanju projektov ter procesov (Slika 1). (Kodukula, 2007, str. 26)Slika 1: Strateška usklajenost priskrbe virov organizacije Poslanstvo Vizija Vrednote Strategija Strateški cilj 1 Strateški cilj 2 Strateški cilj N Poslovni cilj 1 Poslovni cilj 2 Poslovni cilj 3 Poslovni cilj 4 Poslovni cilj 5 Poslovni cilj M Temeljna dejavnost Projekti, operativne in podporne aktivnosti Notranji VIRI ZunanjiVir: Prirejeno po Kodukula, 2007, str. 27.Oblikovanje poslovnih ciljev je potrebno za odločitve razmejevanja za organizacijo ključnihter nebistvenih projektov in procesov. Ti cilji so kratkoročni ter so na nek način mejniki,preko katerih se dosegajo dolgoročni cilji. Dobro zastavljeni poslovni cilji (po načeluSMART; angl. specific, measurable, agreed-upon, realistic, time-driven) so specifični,merljivi, potrjeni s konsenzom, realistični in časovno določeni. V odsotnosti specifičnih ciljevbo identifikacija in razmejitev nebistvenih funkcionalnosti poslovanja subjektivno obarvana in 9
  18. 18. s tem ne-optimalna. Tabela 13 (Priloga 1) prikazuje konkretne poslovne cilje in dejavnike, kipodpirajo uresničevanje strategije.Upoštevajoč dejstvo, da so viri znotraj organizacije omejeni, so le-ti najbolje uporabljeni zanamene, kjer gre za: • temeljno poslovno dejavnost (angl. core business); • procese, ki omogočajo konkurenčno prednost pred tekmeci.Te dejavnosti predstavljajo za podjetje strateško prednost. Za operativne in podpornedejavnosti, ki ne predstavljajo izvajanje temeljne dejavnosti, velja po teoriji temeljnedejavnosti izbrati zunanjega izvajalca, notranje vire pa nameniti relativno malo priložnostim,ki podjetjem omogočajo doseganje globalne tržne prisotnosti.Najbolj primeren kandidat za izločitev aktivnosti iz poslovanja so podporni procesi, kiomogočajo izvajanje temeljnih poslovnih procesov. Primeri podpornih poslovnih procesov: • administrativne storitve; • računovodstvo in finance; • upravljanje s človeškimi viri; • distribucija in logistika; • prodaja, trženje in skrb za stranke; • informatika.V svojih prvih pojavnih oblikah se je zunanje izvajanje storitev razvilo okoli aktivnosti, kot jevzdrževanje zgradb in oskrba s hrano. Nadalje so podjetja iz svojega poslovanja izločilaproces obračuna plač, ki je podatkovno intenziven, vendar v dobi komunikacijskih povezav topomeni, da je možno izbrati ponudnika tudi iz tujine. V zadnjem razmahu zunanjega izvajanjastoritev se kot možni kandidati prenosa na zunanjega izvajalca pojavljajo procesi, ki so bilitradicionalno izvajani znotraj naročnikovega podjetja. (Weisman, 2007, str. 26)Tveganja, ki vodijo do odstopanja posla zunanje izvedbe storitev od strateških usmeritevnaročnikove organizacije (Tompkins, 2008): • prenos podpornih aktivnosti v zunanje izvajanje ter ohranitev dejavnosti z največjo konkurenčno prednostjo; • nejasni strateški in poslovni cilji pred izvedbo zunanjega izvajanja storitev; • odsotnost mehanizma za merjenje poslovnih koristi zunanjega izvajanja; • nezadostna poslovna potreba za odločanje o zunanjem izvajanju; • zunanje izvajanje v tujino brez izkušenj s poslovanjem v tujini; • odločanje o zunanjem izvajanju brez predhodne analize internih stroškov in poslovnih procesov; • neupoštevanje vpliva zunanjega izvajanja na ostale funkcije poslovanja in zanemarjanje zakonskih predpisov; 10
  19. 19. • ustvarjanje moralnih vprašanj in promocija zunanjega izvajanja med zaposlenimi še pred izvedbo podrobnih analiz za vključitev; • odsotnost analize tveganja in mehanizmov za obvladovanje tveganja.Če poslovna aktivnost (projekt, proces) ne podpira poslovnih ciljev, definiranih na osnoviciljev strategije, je ni smiselno samostojno izvajati in ji namenjati notranjih človeških virovter ostalih kapacitet poslovanja, razen v primerih, ki so zakonsko predpisani s strani države.Vodilni managerji zatrjujejo, da se aktivnostim, ki definirajo poslovanje podjetij, nenameravajo odreči (Weisman, 2007, str. 22). 2.2 MODELI PRISKRBE VIROV IN ZUNANJE IZVAJANJE STORITEVPriskrba virov izvajanja informatike se v praksi izvaja v različnih pojavnih oblikah oziromamodelih poslovnega sodelovanja.Slika 2: Prikaz modelov priskrbe virov glede na stopnjo konkurenčnosti in odprtost zazunanje izvajalceVir: Da Rold, 2003, str. 7.Različna stopnja konkurenčnosti in raven zunanjega izvajanja določata model priskrbe virovzunanjega izvajanja. Naročnik se lahko odloči za samostojno izvajanje svojih nebistvenihaktivnosti ali pa jih v različnih pojavnih oblikah preda izvajalcu. Vsak od modelov prikazujerazlično uravnoteženost v odnosu med notranjim ali zunanjim ponudnikom ter prejemnikomstoritev (Karamouzis, 2007, str. 9). Tabela 19 v Prilogi 7 prikazuje razpon izvajanja storitevglede na raven konkurenčnosti in zunanjega izvajanja v obliki različnih modelov priskrbevirov. 11
  20. 20. Modeli priskrbe virov z večjim zunanjim deležem izvajanja storitev predstavljajo oblikeposlovnega sodelovanja med naročnikom in izvajalci. Bolj kot so intenzivni, več imajolastnosti za raziskovanje odnosov med principalom in agentom. Celovito zunanje izvajanjestoritev ponuja najboljši prikaz problemov in rešitev poslovnih odnosov zunanjega izvajanjainformatike, saj vsebuje prav vse lastnosti modelov zunanje priskrbe z viri. Gre zatradicionalno in reprezentativno obliko zunanje priskrbe virov, katere značilnosti so (Da Rold,2003, str. 7–37): • naročnik sklene posel z enim izvajalcem; • posel pokrije velik obseg naročnikovih potreb; • vključuje strateško partnerstvo vodstev naročnika in izvajalca; • dolgoročno sodelovanje (5 do 10 let) (glej Karamouzis, 2007, str. 9).Primer 1: Dupont – ohranitev temeljnih kompetenc informatike (Vir: Feeny, Willcocks,2006, str. 49-53)Dupont je multinacionalno podjetje, ki združuje različen nabor dejavnosti: kemikalije,farmacija, surovine in energetika. Njegove divizije pokrivajo kmetijstvo in prehrano, premazein barvne tehnologije, elektroniko in komunikacijsko tehnologijo, napredne zaščitne materialein tekstilno industrijo. V zadnjih letih je podjetje ustvarilo 30 milijard prihodkov inzaposlovalo 55.000 ljudi po celem svetu. Njegovih več kot 20 strateških poslovnih enotposluje v 70 državah. Od leta 1996 se osredotoča na svoje glavne dejavnosti in vseskoziopušča lastno izvajanje podpornih in netemeljnih dejavnosti, vključujoč informatiko.V letu 1997 je Dupont podpisal serijo 10-letnih pogodb storitev zunanjega izvajanjainformatike s podjetjema CSC in Accenture, vrednih 4 milijarde USD. Do leta 2002 je bilo nazunanje izvajalce prenesenih 80 odstotkov stroškov informatike in 75 % prej zaposlenih nainformacijskih oddelkih Duponta ter: • znižal je fiksne stroške informatike iz 90 odstotne ravni na 50 odstotkov; • dobil je dostop do bolj odzivnih strokovnjakov kot pred zunanjim izvajanjem; • dosegel je povečanje hitrosti in fleksibilnosti storitev; • ponudil je vrsti zaposlenim resnične možnosti razvoja kariere.Kljub doseženemu uspehu si je vodstvo korporacije že v letu 1999 zastavilo vprašanje, aliprenašajo na zunanje izvajalce preveč tehničnega in upravljalskega znanja. Direktorinformatike je vodil dve organizacijski enoti: Globalne storitve (razvoj, nadzor in vzdrževanjeproizvodnje, poslovne aplikacije, informacijska podpora za centralni razvojni oddelek) inPodpora poslovanju (upravljanje in nadzor zunanjih izvajalcev, razvoj SLA metrike, nadzordelovanja računalniške opreme, upravljanje financ informatike). Managerji iz informatike sobili v tem času pogosto izvzeti iz procesa sprejemanja kritičnih odločitev, slaba pa je bila tudivizija korporacije o njihovem nadaljnjem položaju ter o položaju in karieri ključnega osebja.V tem času se je podjetje odločilo sprejeti Feeny-Willcocksov metodologijo. Kot splošne 12
  21. 21. kompetence so definirali 5 svojih sposobnosti: izgradnja povezav, vodenje, podporapogodbam, nabava, inovacije. Izpostavili so tri možne razvoje kariernih poti: • poslovanje in vizija informatike; • dizajn informacijske arhitekture; • izvajanje dejavnsoti informatike.S stališča Duponta je ta premik pomenil spremembo osredotočenosti iz splošne minimizacijestroškov k poslovni vrednosti partnerstva zunanjega izvajanja. Povečanje učinkovitostiizvedbe storitev je terjala izpopolnitev internega projektnega vodenja, razvoj agilnihmetodologij razvoja aplikacij in spremembo upravljanja z zunanjimi izvajalci. Obstoječipostopki so se morali prilagoditi na poslovno zahtevo prenašanja tveganja tudi na zunanjeizvajalce na način dodeljevanja in obračunavanja zunanjih aktivnosti. Z izboljšanjem vizijeinformatike podjetja so se odprle nove možnosti inovacij.Slika 3: Devet ključnih kompetenc informatikeVir: Feeny, Willcocks, 2006, str. 50.Izhajajoč iz Primera 1 izpostavljata Feeny in Willcocks (Feeny, Willcocks, 2006, str. 51-55)devet ključnih področij komepetenc, ki jih mora posedovati naročnik zlasti celovitegazunanjega izvajanja, pogosto pa so le-te tudi prenesene ali prepuščene zunanjemu izvajalcu,kar vodi do neoptimalnega izida in nepričakovanih negativnih posledic zunanjega izvajanja,kot je to razvidno iz zaključkov analize primera Dupont. Zadržanje upravljanja zinformacijsko tehnologijo, tehnološkega planiranja in ostalih ugotovljenih kompetenc jeključno pri izvajanju dolgoročnega in obsežnega zunanjega izvajanja. 2.3 PREDNOSTI IN KORISTI ZUNANJEGA IZVAJANJA 13
  22. 22. Organizacije se odločajo za zunanje izvajanje zaradi različnih razlogov. Zlasti v obdobjihgospodarskih recesij se podjetja odločajo za prenos poslovanju nebistvenih dejavnosti nazunanje izvajalce, pogosto tudi v države z nižjimi cenami tovrstnih storitev. V sliki 4prikazujem glavnih deset razlogov, ki jih v okviru Corbettove raziskave vprašani naročnikinavajajo kot glavne argumente za odločitev za zunanje izvajanje informatike.Slika 4: Razlogi za zunanje izvajanje informatikeVir: Corbett, 2004, str. 11.Prehod iz strategije »izdelaj sam« v »naroči zunaj« povzroči v organizaciji naročnikatemeljito prestrukturiranje, ki močno vpliva na višje in srednje poslovodstvo, zaposlene,stranke in investitorje. Za poslovodstvo pomeni zunanje izvajanje storitev spremembo žeustaljenih procedur vodenja notranjih virov, upravljanje poslovnega odnosa zunanjegaizvajanja storitev postane vsaj toliko pomembno. Za zaposlene z delovno specializacijo nadoločenem področju pomeni zunanje izvajanje storitev možnost, da bo naročnik (njihovdelodajalec) tudi ta delovna mesta izločil iz svoje poslovne dejavnosti, kar bo povzročilonezadržno migracijo teh delovnih mest na ponudbeno stran, nadaljnjo strokovno specializacijoin povečanje učinkovitosti. Za stranke to pomeni, da kupujejo od ponudnika, ki je optimalnoorganiziran. Potencialni investitorji ocenjujejo podjetja, ki se odločajo za zunanje izvajanjestoritev, kot bolj produktivna, ekonomična, konkurenčna, fleksibilna in neodvisna.Znižanje stroškovManjši stroški so osnovni razlog odločitve za izbiro zunanjega izvajanja storitev. Naročnikdosežene prihranke investira v ostala področja poslovanja, jih razdeli lastnikom ali povečakoristi svojih strank. 14
  23. 23. Ponavadi znašajo prihranki stroškov od 10 do 20 odstotkov, odvisno od naročnikovihtrenutnih stroškov poslovanja in cene, ki jo bo plačeval za zunanjega izvajalca. AmeriškoMinistrstvo za obrambo je z uvedbo zunanjega izvajanja določenih aktivnostiv začetkudevetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi konca hladne vojne in s tem zmanjšanega pritokafinančnih sredstev zmanjšalo notranje izvajanje aktivnosti za 60 odstotkov. Zadalo si je ciljzniževati stroške hitreje kot so znašala zmanjšanja sredstev, da bi tako sproščen denar lahkoponovno investiralo ali ga vložilo v modernizacijo. Danes z vpeljanim zunanjim izvajanjemstoritev na področjih vzdrževanja in popravila opreme, prehrane, gradbeništva in logistikeprivarčuje letno več kot 1,4 milijarde dolarjev. (Corbett, 2004, str. 12)Osredotočenost na glavno dejavnostMedtem ko je 50 odstotkov vprašanih managerjev odgovorilo, da je glavni argument zauvedbo zunanjega izvajanja storitev znižanje stroškov, pa iz druge polovice argumentovizstopa možnost osredotočenja na glavno dejavnost, ki neposredno povečuje dodano vrednostposlovanja. S specializacijo v svojo glavno dejavnost lahko naročnik učinkovito razvijeedinstveno konkurenčno prednost.Zunanje izvajanje ponuja vodstvu podjetja osvoboditev časa, da se posveti pozornostposlovanja na »kaj« in ne več »kako«. Ukvarjanje s podrobnostmi operativnih postopkovjemlje vodjem čas, ki bi ga sicer morali posvečati navzven: naročnikom, delničarjem,investitorjem ter dobaviteljem. Zunanje izvajanje prenese operativne dejavnosti na stranponudnika ter s tem omogoči osredotočanje naročnika na odgovarjanje zgolj na »kaj«.Poslovni vodje nastopajo v dvojni vlogi. Prva je vloga »internega naročnika«, kjer določajoposlovne zahteve, jih prioritizirajo, preverjajo rezultate znotraj organizacije, nadzirajoučinkovitost storitev in plačujejo za opravljeno delo. Kot »interni ponudnik« ima vodja enakozahtevno nalogo. Pridobiva in uvaja ljudi v delo, jih usmerja k cilju, ocenjuje, rešuje tekočeprobleme ter skrbi za dobavo končnih izdelkov. Zunanje izvajanje storitev vodjem omogočaosredotočenost v njihovo ponudbeno vlogo, skupaj z ločitvijo vloge internega naročnika, ki jov celoti prevzame ponudnik zunanjega izvajanja storitev (Corbett, 2004, str. 15, 16).Spremenljiva struktura stroškovPomemben argument odločitve za predajo storitev v zunanje izvajanje je prilagoditev stroškovnotranjih aktivnosti glede na obseg povpraševanja in s tem poslovanja. Z zunanjim izvajanjemstoritev se podjetje izogne investicijam v fiksne stroške in tako učinkoviteje prilagodi obsegsvoje dejavnosti na spreminjajoče tržne razmere.Dostop do strokovnega znanjaZelo malo organizacij zaposli za podporne dejavnosti vrhunske strokovnjake. Ponudnikizunanjega izvajanja storitev so strokovno specializirani, storitve pa nudijo velikemu številuodjemalcev. Naročniki pridobijo preko zunanjega izvajanja storitev dostop do storitev visokospecializiranih profilov, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti, hkrati pa h glavni dejavnostinaročnika ne bi bistveno prispevali. 15
  24. 24. Nadaljnje prednosti, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja, presegajo okvir tradicionalnegavrednotenja. Osredotočajo se na sinergične dobrobiti, v realnosti težko izmerljive innepredvidljive. Tesno sodelovanje z zunanjim izvajalcem privede do kvalitativnegaizboljšanja storitev, ki jih organizacija nudi na trg, izboljšanje finančnih kazalcev tudi zaradipublicitete sodelovanja primernih tržnih znamk (Di Romulado, 1998, str. 72). Sinergija seizkazuje v odpiranju novih proizvodnih linij ali produktov, ko naročnik in zunanji izvajalecugotovita, da lahko konstruktivno izkoristita skupno znanje, inovativnost in nenazadnjekemijo poslovnega odnosa. 2.4 IZZIVI ZUNANJEGA IZVAJANJADve od treh hipotez, ki jih bom preveril v tem magistrskem delu, se osredotočata nanevarnosti zunanjega izvajanja. Nevarnosti so nepredvidene negativne posledice, ki ogrožajodoseganje zastavljenih ciljev, in jih bom zaradi vere v njihovo uspešno izogibanje terrazreševanje v tem magistrskem delu poimenoval kot izzive. Corbett ugotavlja tipične izzive,ki prinašajo v poslovanje naročnikove organizacije določeno stopnjo tveganja ter izhaja iztveganj zunaj in znotraj organizacije. Takšna tveganja so (Corbett, 2004, str. 17-22): • izguba nadzora; • preveč pomembne dejavnosti, da bi jih predali v zunanje izvajanje; • izguba fleksibilnosti; • negativen odziv strank; • upor s strani zaposlenih.Raziskava raziskovalnega podjetja DiamonCluster ugotavlja uspešnost poslov zunanjegaizvajanja informatike. V kakšni meri posli zunanjega izvajanja dosegajo pričakovanja kupcevprikazuje Tabela 1.Tabela 1: Doseganje pričakovanj kupcev Preseganje 2% Doseganje vseh 29 % Doseganje nekaterih 59 % Doseganje nobenih 6% Ostalo 4%Vir: DiamondCluster, 2006, str. 7.Na več kot 150 preučevanih primerih razkriva raziskava tudi glavne vzroke razdrtja pogodbezunanjega izvajanja (DiamondCluster, 2006, str. 6): • zunanji izvajalci ne zadovoljujejo naročnikovih pravih poslovnih potreb in pričakovanj. V zadostni meri še niso pozorni na posebnosti naročnikove dejavnosti, hkrati pa nimajo vzpostavljenih učinkovitih mehanizmov in procesov poslovanja; 16
  25. 25. • naročniki še zmeraj podcenjujejo zapletenost in stroške, ki so potrebni za upravljanje partnerskega odnosa z izvajalcem. Več časa in energije morajo posvečati spremljanju in merjenju učinkovitosti storitev z namenom predčasnega ugotavljanja potencialnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo partnerstvo zunanje izvedbe; • del naročnikov razume zunanje izvajanje storitev namesto strateškega povezovanja z zunanjim izvajalcem kot le izločanje operativnih aktivnosti. S širšim pogledom na poslovni odnos morajo biti zagotovljeni mehanizmi za identificiranje in izogibanje tveganju in težavam, povezanim z zunanjim izvajanjem storitev.Predčasne prekinitve pogodb zunanjega izvajanja so tipična posledica nezmožnosti alinepripravljenosti naročnika in zunanjega izvajalca, da bi vzpostavila in ohranjala uspešnomedsebojno partnerstvo v svetu negotovosti, obdanim z mnogimi dejavniki tveganja.Izpostavljenost tveganju je poglavitna okoliščina, ki izhaja iz dejstva, da na trgu storitevzunanjega izvajanja informacije niso popolne pač pa neenakomerno ter asimetričnoporazdeljene med tržne subjekte. Izzivi zunanjega izvajanja informatike predstavljajo dobroiztočnico za razvoj tega magistrskega dela v smeri preverjanja hipotez, ki temeljijo naproblematiki poslovnega odnosa med naročnikom in zunanjim izvajalcem.3 TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA PREVERJANJE HIPOTEZZa preverjanje hipotez bom v tem poglavju uvedel metodološki okvir, ki izhaja iz ekonomskeznanosti. Izbral sem orodja v obliki konceptov in teorij, ki razrešujejo tipično problematikozunanjega izvajanja. Oprl se bom na svetovno potrjene pristope, ki sicer v prvi vrsti veljajo zapodročje preučevanja odnosov med mikro- in makroekonomskimi subjekti. V zadnjih letih pavse bolj prodirajo tudi na ostala področja in dokazujejo svojo univerzalno uporabnost.Ekonomska teorija je v svojem bistvu metoda, način dela, veliko bolj praktična kot zgolj vedaali nauk in služi »uporabniku« kot škatla z orodjem za predvidevanje, povezovanje inugotavljanje ekonomskih pojavov. Je princip razmišljanja in opazovanja pojavov ter sklepanjas pomočjo podobnosti in izjem.Švedska centralna banka je v letu 2001 podelila Nobelovo nagrado za ekonomijo tremameriškim ekonomistom: Georgeu A. Akerlofu, Michaleu A. Spenceu in Jospehu E. Stiglitzu.To je bil signal o pomembnosti asimteričnih informacij in njihovega vpliva na ekonomskagibanja kakor tudi na povsem vsakodnevno življenje posameznikov. Vloga asimetričnihinformacij je bila do izpred nekaj desetletij prezirana zlasti s strani neoklasičnih ekonomistov.Prvi dokaz pomembnosti asimetričnih informacij pa je bil z Nobelovo nagrado ovekovečenpet let prej, in sicer sta bila William Vickery in James Mirrelees nagrajena za svoje dosežkekonec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Njihov vpliv je močnoposegel v dela Akelrofa, Spencea in Stiglitza. S tem se je pospešil razvoj nove ekonomskesmeri, imenovane »informacijska ekonomija« (angl. information economics), ki uvajainterpretacijo, da je za delovanje gospodarstev kritičnega pomena razumevanje pridobivanjainformacij in način njihove porazdelitve. 17
  26. 26. Akerlofu za največji prispevek ekonomiji strokovna javnost šteje esej o trgu rabljenihavtomobilov oziroma »limon« (angl. The Markets for »Lemons«) (Akerlof, 1970, str. 498),kot jim slikovito nadene prispodobo. Hkrati je to tudi ena najbolj citiranih objav v drugipolovici prejšnjega stoletja. Delo se ukvarja z vprašanjem, zakaj prihaja do velikih nihanj vprodaji novih avtomobilov. Na podlagi lastne izkušnje pri kupovanju avtomobila je opazil, daso na trgu rabljenih avtomobilov prisotni slabo in dobro ohranjeni primerki. Asimetrijainformacij med ponudniki se izkazuje v dejstvu, da čeprav vsakdo od njih pozna pravostopnjo ohranjenosti svojega avtomobila, temu primerno ne bo prilagodil tudi cene. V idealnisituaciji naj bi cena dobro ohranjenih avtomobilov relativno presegala ceno slabše ohranjenih.Lastniki slabše ohranjenih avtomobilov izkoristijo sporočilno moč cene in postavijo višjoceno kot bi jo sicer na podlagi lastne informiranosti o pravi ohranjenosti. Tako trg preplavijoavtomobili visoke in podobne cene, ki pa so zelo različno ohranjeni. Njihova dejanska cenatorej ni izražena v tržni ceni, kar povzroči upad povpraševanja po rabljenih avtomobilih inumik ponudnikov bolje ohranjenih avtomobilov. Akerlof je s to razlago ključno prispeval kvključitvi novih disciplin v ekonomijo, kot na primer: psihologije in sociologije. S pomočjoponazoritve »trga limon« je Akerlof v ekonomijo uvedel termin negativen izbor (napačnaizbira, angl. adverse selection).Kakor je Akerlof predvideval, da lahko ugled in dobro ime pripomoreta k orientiranostikupcev, pa je Spence predlagal koncept signaliziranja. Posebej se je posvetil preučevanju trgadelovne sile, na katerem so delodajalci postavljeni pred izziv izbire in zaposlitve najboljučinkovitih iskalcev zaposlitve. Predpostavil je, da so le bolj sposobni izvajalci pripravljenivložiti napor v izobraževanje in pridobivanje certifikatov znanja, torej v pošiljanje signaladelodajalcem (Spence, 1973, str. 355). Spence je ugotovil, da bo signal resničen le v primerih,ko obstaja negativna odvisnost med stroški signaliziranja in produktivnostnimi sposobnostmiponudnika.Stiglitz je razširil analizo izbire najboljšega izvajalca s konceptom rešetanja (angl. screening)oziroma samoizbire. Trg zavarovanj je poln asmiteričnih informacij, iz česar izhajata moralnihazard in negativen izbor. Mehanizem samoizbire deluje tako, da ponudi zavarovancem naborpogodb, ki jih spodbujajo k razkritju svoje tveganosti. Na ta način bodo tveganju manjnaklonjeni zavarovanci izbirali pogodbe z nižjimi premijami, vendar večjo soudeležbo primorebitni povzročitvi škode. 3.1 ASIMETRIČNE INFORMACIJEPodobno kot informacijska znanost je tudi ekonomska smer, ki se ukvarja s posledicamiasimetričnih informacij na odločitve tržnih subjektov, relativno in podobno mlada. Največjaodkritja informacijske ekonomije so se zgodila v 70-ih letih 20. stoletja, to pomeni v času, koje informatika doživljala svoj razmah. 18
  27. 27. Asimetrične informacije predstavljajo razmere, v katerih imajo agenti drugačne (boljše)informacije o prihodnosti kot principali (Mramor, 1999, str. 15). Pristop obravnavanja vplivaasimetričnih informacij na vedenje ekonomskih subjektov je uvedel Herbert Simon,nobelovec, ki je deloval v 50-ih letih 20. stoletja. Mnogo prej sta Berle in Means (1933) žeobravnavala problem razdelitve lastništva in upravljanja, iz katerega izhaja klasičen problemasimetričnih informacij: problem agentov. Arrowova je tudi ugotovitev (za katero je prejelNobelova nagrado za ekonomijo v letu 1972), da nepopolna informiranost vodi donedovršenosti pogodb ter posledičnih nevarnosti v njihovi izvedbi, kot npr. moralni hazard,pri čemer je v ospredje postavil porazdelitev tveganj med pogodbenimi stranmi.Stiglitz (1988) se je lotil raziskovanja razvoja koncepta asimetričnih informacij ter ugotovil,da so v ekonomski zgodovini avtorji že odpirali problematiko, ki izhaja iz neenakeinformiranosti med tržnimi subjekti: • Adam Smith je v svojem delu iz leta 1776 zapisal spoznanja opazovanja vpliva rasti obrestnih mer na izločanje najboljših posojilojemalcev iz tržnega povpraševanja po posojilih, kar povzroči povečanje ravni tveganja pri bankah. • Alfred Marshall je 1890 ugotovil, da delavci niso zmeraj plačani glede na učinek svojega dela, in sicer zaradi težavnosti natančnega opazovanja njihovega dela, kar ekonomsko analizo močno obremeni. Uvedel je tudi pomembno ekonomsko kategorijo, imenovano eksternalija (nepričakovani stranski učinek, zlasti negativen; angl. externality), ki pomeni pozitiven ali negativen vpliv na lateralna področja poslovnega odnosa med naročnikom in zunanjim izvajalcem. • Avstrijski prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo Friederich von Hayek je skozi opazovanja planiranja v socialističnih sistemih ugotovil, da centralnoplanski aparat zaradi neotipljivih in razpršenih informacij ni zmožen učinkovitega planiranja. Omenjeni koncept se je sčasoma razvil v koncept asimetričnih informacij, čeprav Hayek ni uporabljal te terminologije. 3.2 MODEL AGENTA IN PRINCIPALA V RAZMERAH ASIMETRIČNIH INFORMACIJ IN NEGOTOVOSTIPrincipal (angl. principal) je naročnik oziroma upnik, ki zaupa agentu (angl. agent) izvedbostoritev. Agenta zaposli z namenom zastopstva ali izvedbe storitev. Preučevanje odnosa medprincipalom (naročnikom, lastnikom) in agentom (zunanjim izvajalcem) se ukvarja stežavami, ki nastanejo v razmerah nepopolnih in asimetričnih informacij, ko principal najameagenta. To imenujemo problem agentov, ki v praksi pomeni možno navzkrižje med interesilastnikov podjetja (principali) in upravo (njihovimi zastopniki - agenti) oziroma med interesiupnikov (principalov) in lastnikov (agentov) podjetja (Mramor, 1999, str. 67). Odločitvezunanjega izvajanja in izvajanje pogodbenih dogovorov zbujajo tveganje zaradi nepopolneinformiranosti vpletenih subjektov. V magistrskem delu kot principala pojmujem naročnika, 19
  28. 28. za agenta pa ponudnika (pred podpisom pogodbe) oziroma zunanjega izvajalca dejavnsotiinformatike (po podpisu pogodbe).Slika 5: Osnovni koncept teorije agenta in principalaVir: Lasten vir.Model principala (naročnika) in agenta (zunanjega izvajalca) je utemeljen z dvemaznačilnostma (Garson, 2006): • vključitev tudi neekonomskih pogledov, kot so: kulturni, socialni, psihološki in politični dejavniki; • uporaben je kot pred- in popogodbeni pristop za zmanjševanje izpostavljenosti pogodbenega odnosa različnim tveganjem.V ekonomski praksi je model principala in agenta služil kot način za spodbude upravam, da bidelovale v skladu z interesi delničarjev. Podobno se model uporablja tudi za trg zavarovanj, vbančništvu (kreditiranju), zdravstvu ter v odnosih med delodajalci in zaposlenimi. Zaradifleksibilnost ogrodja bom s tretjo hipotezo preveril, ali je model mogoče uspešno apliciratitudi na področje informatike. V tem primeru je principal naročnik, ki zaposli agenta, tj.izvajalca, da zanj opravlja določene aktivnosti. Osnovni problem je, da so si izhodiščniinteresi izvajalca in naročnika pretežno v nasprotju. Naročnikov cilj je namreč maksimizacijadobička (dobička, zmanjšanega za plačila izvajalcu), medtem ko želijo izvajalci doseči svojo 20
  29. 29. največjo možno koristnost (povišanje cen svojih storitev). Ker je glavna determinantakoristnosti izvajalcev prav dohodek, so izvajalci tem bolj zadovoljni, čim višji dohodekprejmejo od naročnika. Naloga modelov tipa principal-agent je oblikovanje takšne pogodbe,ki bo upoštevala nasprotujoče si interese obeh strani in dosegla ravnotežje med željamiizvajalcev in naročnika, saj iz različnosti interesov posledično sledi tudi neusklajenostdelovanja in ciljev nosilcev poslovnega odnosa. 3.2.1 Problem agentovProblematiko magistrskega dela bom osvetlil še s pristopom odgovarjanja na naslednjavsakdanja vprašanja (Moldovenau et al., str. 4, 2001), ki predstavljajo ozadje vseh trehhipotez. Zakaj so nekatere blagovne znamke bolj priljubljene? Zakaj prehrambena verigaMcDonalds zasluži več kot lokalni prodajalci? Zakaj nekateri ljudje raje kupijo rabljen avtopri prodajalcu in ne od fizične osebe? Zakaj od dveh podobnih kandidatov delodajalec rajevzame bolj kvalificiranega? Teorija agenta se ukvarja z razvojem strukturnih in vedenjskihukrepov za zmanjševanje neučinkovitosti poslovnih odnosov, ki izhajajo iz nepopolneusklajenosti interesa agenta (zunanjega izvajalca) z interesom principala (naročnika).Stroški agenta se pojavijo v obliki strukturiranja odnosa, opazovanja izvajalčevih aktivnosti inkonflikta, ki izhaja iz različnosti ciljev obeh strani. Stroške na račun principalov kot tudistroške storitev agentov imenujemo stroški agentov (Mramor, 2000, str. 132). Problemagentov je prisoten skorajda povsod v življenju in poslu: v odnosu med nadrejenim inpodrejenim, pacientom in zdravnikom, v avtomehanični delavnici, lastniki s pogodbodelegirajo managerjem ravnanje s premoženjem delniške družbe. Problemi izhajajo izizvajalčevega ravnanja, ki je odvisno od razporeditve informiranosti (asimetričnostinformacij) med obema stranema ter dejstva, da stroške kontrole nosi naročnik. To pomeni, daizvajalec ne ravna nujno v korist naročnika, pač pa sledi predvsem svojim interesom, če sezaveda naročnikove pomanjkljive informiranosti.Smer in razsežnosti izvajalčevega ravnanja so za naročnika pred dejanskim poslovnimodnosom neznane, kar pomeni negotovost in vodi do tveganj. Dokler niso realizirane naročniktudi ne pozna dejanskih posledic (dejanskega izida) izvedenega poslovnega odnosa.Negotovost je velika, če naročnik ni v položaju kontrolirati izvajalčevega ravnanja, to pomeni,da med obema obstaja neenakomerna razporeditev informacij oziroma asimetrija informacij.Oportunistično obnašanje se pri izvajalcu odraža v treh oblikah (Arrow, 1974, str. 16): • skrite značilnosti izvajalca: sposobnosti in kvalitete zunanjega izvajalca v razmerah negotovosti naročniku niso vnaprej poznane; • skrite namere izvajalca: zunanji izvajalec zasleduje cilje, ki naročniku niso poznani; • skrita dejanja: naročnik ni zmožen v celoti kontrolirati izvajalčevih dejanj. 21
  30. 30. Oportunistično obnašanje zunanjega izvajalca v odnosu do naročnika tako odpiraproblematiko poslovnega odnosa. Negativen izbor je problem, ki se pojavlja pred podpisompogodbe z zunanjim izvajalcem. Po podpisu pogodbe pa se oportunizem izvajalca izkazuje vobliki moralnega hazarda in namernega navezovanja naročnika nase. Navedenaproblematika treh dimenzij izhaja iz dejstva, da naročnik kompletno in brez stroškov ne morepridobiti vseh relevantnih informacij. Konfliktnost med interesi principala (naročnika) ininteresi agenta (izvajalca) se odraža predvsem v agentovih namerah delovanja zgolj v svojokorist, saj prevzema manjši delež negativnih posledic kot principal ter s tem relativno večjokorist. 3.3 TEORIJA TRANSAKCIJSKIH STROŠKOVSpecializacija je možna zgolj, če obstaja izmenjava: nižji stroški izmenjave storitev ali blaga(transakcijski stroški), večja je možna stopnja specializacije in posledično tudiproduktivnost sistema (Coase, 1998, str. 73). Sistem definiramo v mikro okolju zunanjegaizvajanja informatike kot naročnika in zunanje izvajalce, s katerimi sklene pogodbe (naprimer v primeru selektivnega zunanjega izvajanja).Z odločitvami o zunanjem izvajanju storitev se ukvarja pomembno področje raziskav, kitemelji na teoriji transakcijskih stroškov (Coase, 1937). Coase je izpostavil trg in podjetje kotalternativna mehanizma izvedbe transakcije storitev (prenos storitve k naročniku). Kajprenesti na zunanjega izvajalca in kaj obdržati znotraj organizacije je osnovni odgovortransakcijske teorije, ki razloči podporne netemeljne dejavnosti (Logan, 2000, str. 21).V zadnjih dvajsetih letih je bila teorija izpopolnjena ter obsežno v uporabi. Na podlagi teorijeo transakcijskih stroških temelji izbira med lastnim ali zunanjim izvajanjem na trehpomembnejših spremenljivkah (Benoit et al., 2003, str. 1): 1. specifičnost sredstev za proizvodnjo dobrin; 2. negotovost okolja ter težavnost merjenja izvedbe storitve; 3. pogostost izvrševanja storitev.Ti dejavniki povzročajo odklon od idealnih okoliščin popolne konkurenčnosti, v katerih sosredstva za proizvodnjo dostopna, informacije javno znane ter storitve neposredno opravljene.Navedeni trije dejavniki otežujejo izvedbo storitev preko tržnih mehanizmov ter eventualnovodijo v izvedbo aktivnosti znotraj podjetja (Benoit, 2003, str. 1). Ekonomija definiratransakcijske stroške kot dodatne stroške, povezane z nakupom blaga ali pridobitvijo storitve.Vsak nakup prinaša določene transakcijske stroške. Tudi nakup na primer jabolka. Strošeknakupa jabolka ne bo le njegova cena, ampak tudi energija in napor, ki je potreben za izbiromed različnimi vrstami jabolk, mesti nakupa, za primerjavo med cenami, za strošek poti dotrgovine, čas čakanja v vrsti, napor samega plačevanja in podobno. Vsi ti stroški, ki presegajoceno jabolka, so transakcijski stroški njegovega nakupa. Transakcijski stroški nastajajo v trehključnih fazah poslovanja. 22
  31. 31. 1. Faza izbire primernega izdelka in ponudnika: stroški iskanja in informiranja so stroški, ki nastanejo s procesom izbiranja najbolj primernega nakupa za zadovoljitev poslovne potrebe: poizvedovanje, ali je določena dobrina ali storitev dostopna na trgu, na kakšen način je možen nakup, kateri ponudnik ima najnižjo ceno. 2. Faza podpisa pogodbe: stroški pogajanja so potrebni za uskladitev pogojev med nakupno ter prodajno stranjo v procesu definiranja najbolj ustrezne pogodbe. 3. Faza izvedbe: stroški nadzora, koordinacije in uveljavitve pogodbenih določil nastanejo, ko pogodbena stranka preverja, ali se pogodbeni partner drži in ravna v skladu s pogodbenimi določili ter stroški, ki nastanejo, da se za zagotovitev ravnanja v skladu s pogodbo izvedejo primerni ukrepi.Ekonomska učinkovitost poslovnega odnosa med agentom in principalom je odvisna odproduktivnosti in usklajenosti. Produktivnost je definirana kot učinkovitost transformacijevhodnih elementov v izhodne izdelke. Usklajenost je opredeljena z višino transakcijskihstroškov, ki nastanejo pred, med in po podpisu pogodbe.Slika 6: Ekonomska učinkovitost in transakcijski stroški Ekonomska učinkovitost Transformacija blaga in storitev Menjava blaga in storitev Specializacija povečuje menjavo Vložek Izdelek Princi Agent Nižji transakcijski pal stroški povečujejo Dejavniki proizvodnje specializacijo Dejavniki transakcijeVir: Encycogov.com, 2008.Teoretiki transakcijskih stroškov trdijo, da se celotni stroški podjetja delijo na dve osnovniskupini – transakcijske ter proizvodne stroške. Proizvodni stroški vključujejo stroške, kinastanejo v “distribuciji in proizvodnji blaga in storitev, ki so predmet ponudbe”. Teorijatransakcijskih stroškov daje principalu podlago za odločitev o zunanjem izvajanju storitev.Slika 6 prikazuje razmerja med transakcijskimi stroški v odnosu med principalom in agentomter stopnjo specializacije. Nižji transakcijski stroški privedejo do višje stopnje specializacijena strani agentov, saj bodo lahko svoje izdelke in storitve bolj učinkovito prodali. Večjastopnja specializacije pa, kot smo v uvodnem poglavju citirali že Adama Smitha, znižujestroške na enoto proizvodnje in s tem povečuje atraktivnost agenta kot ponudnika zunanjegaizvajanja, principalu pa ponuja cenovno učinkovito priložnost izločitve storitev v izvajanjeagentu (York University, 2008).Teorija principala in agenta ima sorodno zasnovo teoriji transakcijskih stroškov, kiopredeljuje odnose naročanja in izvajanja storitev med naročnikom in izvajalcem. Zelopodobni problemi se izkazujejo v zelo raznolikih praktičnih primerih agenta in principala:odnos med naročnikom in dobaviteljem, nadrejenim in delavcem ali celo med zdravnikom in 23
  32. 32. pacientom. Stroški agenta so podvrsta transakcijskih stroškov, ki izkoriščajo dejstvo, danaročnik ne more zagotoviti izvajalčevega ravnanja v skladu s svojimi cilji, če ne investiradodatnih stroškov v pogodbene in izvedbene mehanizme (Garson, 2006). Nastopajo v večpojavnih oblikah: raziskovanje trga in izbira primernega ponudnika, pridobivanje informacijza nastavitev produktivnostnih meril, stroški nadzora. Podlaga teoriji agenta je spoznanje, dado problematike v odnosu med obema stranema prihaja zaradi (Keil, 2006, str. 1): 1. dejstva, da je manevrski prostor delovanja agenta definiran z nepopolnimi in neenakimi informacijami (informacijska asimetrija), stroški nadzora nad izvajalcem pa so pozitivni; 2. ravnanja agenta, ki ima stranske učinke na končni izid (dobiček, prihodek), saj je odvisen od izpolnjevanja pogodbenih zahtev; 3. agentovega ravnanja, ki ni nujno v korist naročnika (različnost interesov).Agentova pretirana sebičnost (imenujmo jo rizičnost) povzroči negotovost pri naročniku ex-ante in dejansko uresničitev nevarnosti ex-post. Tveganje se povečuje z omejenostjo možnostikontrole naročnika nad aktivnostmi agenta, kar se odraža z asimetrijo informacij. Temeljnapredpostavka teorije transakcijskih stroškov je, da sta naročnik in izvajalec sposobna določitikoličino ter kakovost izmenjanih dobrin ali storitev. V primerih, ko tega vnaprej ni možnozagotoviti, se izvedba transakcije dodatno obremeni. (Benoit et al., 2003, str. 2) TEORIJA IGER IN TEORIJA POGODBHipoteze tega magistrskega dela preverjam na predpostavki, da med naročnikom in zunanjimizvajalcem obstaja pogodba o zunanjem izvajanju oziroma je le-ta v pripravi ali pogajanjih.Ozadje (prve) hipoteze o oportunističnem delovanju zunanjega izvajalca govori o nemočinaročnika oblikovati takšno pogodbo, da bo zagotavljala pričakovane koristi in hkratizmanjševala tveganje in negativne posledice (npr. tudi prisilno navezanost na zunanjegaizvajalca – predmet preverjanja druge hipoteze). Oblikovanje takšne pogodbe predstavlja»igro« iskanja obojestranskega kompromisa med naročnikom in potencialnimi ponudniki, sčimer se ukvarja ekonomska kategorija teorija iger.Teorija iger obravnava preučevanje strateškega medsebojnega delovanja posameznikov aliorganizacij. Strateško v tem primeru pomeni, da aktivnosti igralcev potencialno vplivajo naodločitve drugih igralcev. Teorija iger je študija racionalnega vedenja v primerih, kivključujejo medsebojno odvisnost (McMillan, 1992, str. 6). Izid je odvisen od individualnihodločitev in aktivnosti posameznikov, pri čemer nobena od strani nima popolnega nadzoranad končnim izidom. Bistvo teorije iger predstavlja matematično modeliranje odnosa meddvema individualnima stranema oziroma organizacijama. Odločitve in aktivnosti posameznestrani temeljijo na njenem lastnem interesu ne ozirajoč se na interese skupine ali povezave.V primeru poslovnega odnosa med naročnikom in ponudnikom zunanjega izvajanjainformatike gre za v teoriji iger dobro poznan in matematično analiziran model 24
  33. 33. »nekooperativne igre z dvema igralcema«. Nekooperativne igre vnaprej ne izključujejonesodelovanja med obema stranema, pač pa pomenijo, da igralce pri odločitvah in dejanjihvodi predvsem njihov lasten interes. Namen teorije iger na področju zunanjega izvajanjainformatike je naročnikovo prizadevanje, da vzpostavi sistem spodbud, ki bodo zunanjegaizvajalca v njegovi svobodni izbiri vodile do odločitev, ki bodo povečevale koristnostnaročniku. Teorija iger definira način sklenitve in izvajanja pogodbe zunanjega izvajanja.»Časovna premica« je ogrodje modeliranja potencialnega izida poslovnega odnosa (Elitzur etal., 1997, str. 58): 1. naročnik ponudi potencialnim ponudnikom svoj sistem spodbud in kazni ter shemo nadzora (razpis) za prihajajoče zunanje informatike; 2. potencialni ponudniki se na razpis odzovejo ali pa ga zavrnejo; 3. če ponudnik (izvajalec) pogodbo sprejme, je pri izpolnitvi pogodbenih zahtev uspešen ali pa pogodbenih zahtev ne izpolnjuje v celoti; 4. naročnik lahko nadzira izvajalčevo učinkovitost; 5. naročnik plača agentu primerno vsoto ali zahteva od agenta plačilo pogodbenih kazni (penalov).Naslednji korak vključuje izpeljavo matematične funkcije, ki opisuje naročnikovo koristnost vodvisnosti od stroškov, ki so pod njegovo zavestno kontrolo: plačilo za storitve, režimkontrole in nadzor ter shema spodbud in penalov. Pri prizadevanju večanja navedenekoristnosti sta dve omejitvi: naročnikov razpis mora biti tako atraktiven, da se nanj odzovevsaj en zunanji ponudnik ter obstajati mora vsaj minimalna stopnja kompatibilnostinaročnikovega sistema vzpodbud z izvajalcu lastnim povečevanjem koristnosti.Slika 7: Časovna premica dogodkov v modelu principal-agentVir: Schleicher, 2004.Koncept agenta temelji na več dogodkih, od katerih so bistveni predstavljeni v Sliki 7.Ključno je, da principal (naročnik) oblikuje takšno pogodbo, da bo njegov zaostanek vinformiranosti čim manjši. Obstajata dve alternativni možnosti oblikovanja konstruktivnepogodbe, ki bi imela elemente obojestranske koristi. Prva nosi poudarek na spodbudah zadelo, druga pravičneje porazdeljuje tveganje. Zopet bi lahko projicirali analogijo s teorijoposlovnih financ, kjer je cilj delniške družbe dosegati čim višjo vrednost delnic in s temposledično maksimirati vrednost delniške družbe kot celote. Teorija iger nadalje raziskujestanja, ki so v navedenem poslovnem odnosu med naročnikom in izvajalcem možna (Elitzuret al., 1997, str. 59), na primer: kako se naročnikova koristnost spreminja glede na pogostostnadzora učinkovitosti zunanjega izvajalca. Zaključki teorije iger so narejeni na podlagi 25
  34. 34. matematičnih modelov, ki nudijo dovolj dobro kvantitativno analizo. Šele z modelikvalitativne analize, kot je problem agenta, je možno celovito obdelati problematiko. Edensorodnih modelov je teorija pogodb.Odvisno od stopnje zunanjega izvajanja delimo pogodbe zunanjega izvajanja v več vrst, odkaterih so najbolj razširjene tri vrste (Lee, 2006, str. 3): 1. pogodbe celovitega zunanjega izvajanja; 2. pogodbe zunanjega upravljanja sredstev informatike; 3. pogodbe zunanjega izvajanja sistemske integracije.Ostale vrste pogodb vključujejo vzdrževalne pogodbe, pogodbe nabave in nameščanjaopreme, najemne pogodbe, pogodbe razvoja aplikacij ter pogodbe souporabe sredstev. Vednoveč pa je tudi pogodb za usposabljanje in izobraževanje, pogodb upravljanjatelekomunikacijske opreme in omrežij ter pogodb za podporo končnim uporabnikom.Pogodbe celovitega zunanjega izvajanja vključujejo prenos celotne informatike podjetja,skupaj z obstoječimi sredstvi (strojna in programska oprema), in kadrovanja od naročnika kponudniku. Gre za eno od naprednejših oblik zunanjega izvajanja, kjer je dejavnostinformatike obravnavana kot blago, ki je dostopno na trgu. Stopnja udeležbe naročnikovegaosebja in uporabe tehničnih virov je za pogodbe celovitega zunanjega izvajanja storitev nizka,sklepajo pa se na dolgi rok (od 5 do 10 let) (Lee, 2006, str 4). Na podlagi pogodb zunanjegaizvajanja informatike zaposluje ponudnik človeške vire, ki upravljajo z naročnikovo strojno inprogramsko opremo. Stopnja udeležbe naročnikovega osebja je nizka, medtem ko je stopnjauporabe naročnikovih tehničnih virov zelo visoka, saj nad njimi naročnik ohrani lastništvo.Pogodbe zunanjega izvajanja sistemske integracije določajo zaposlovanje enega ponudnika, kiima vlogo upravljanja infrastrukture in delovanja naročnikovih raznovrstnih sistemov, znamenom, da so ti sistemi med seboj integrirani ter povezani s sistemi zunaj naročnikovegaokolja. Značilna je srednja stopnja udeležbe osebja in uporabe tehničnih virov naročnika.4 POSLEDICE ASIMETRIČNIH INFORMACIJ V ZUNANJEM IZVAJANJU INFORMATIKEZ uporabo asimetričnih informacij bom za področje zunanjega izvajanja informatike preverilnegativne posledice poslovnega odnosa med naročnikom (principalom) in zunanjimizvajalcem (agentom). Nevarnost oportunističnega vedenja zunanjega izvajalca, ki joopredeljuje prva hipoteza, je neposredna posledica medsebojnega odnosa med principalom inagentom v pogojih asimetričnih informacij. Prisilna navezanost na zunanjega izvajalca (drugahipoteza tega magistrskega dela) pa v ekonomski teoriji izhaja iz principalu prevelikihtransakcijskih stroškov zamenjave agenta glede na koristnost prejetih storitev v pogojihasimetričnih informacij. Preverjanje hipotez bom podprl s praktičnimi primeri in zugotovitvami različnih raziskav, ki se dotikajo področja zunanjega izvajanja informatike. 26
  35. 35. Asimetrične informacije vodijo do situacij neenakovredne informiranosti principala(naročnika storitev zunanjega izvajanja) oziroma z drugimi besedami v problem principala inagenta, ki je pogost pojav v večini poslovnih odnosov zaposlovanja zunanjih virov (Cox, str.67, 2004). Najbolj pogosti nevarnosti, ki prežita na podjetja, sta v praksi negativen izbor inmoralni hazard. Negativen izbor je dejanje, v katerem podjetje ne uspe razumeti pred-pogodbene situacije porazdelitve moči, in s tem izbere napačne odločitve pri izbiri najboljoptimalnega dobavitelja. Moralni hazard je situacija, kjer podjetje v pogodbene člene ne uspevključiti varovalk proti oportunističnem ravnanju zunanjega izvajalca, na katerega se lahkoposlovno prisilno naveže.Noben od različnih cenovnih pogodbenih modelov samostojno ne rešuje problemov, kiizhajajo iz različnih interesov med naročnikom in zunanjim izvajalcem. Brez vzpostavljanjaučinkovitih upravljalskih mehanizmov za zmanjševanje tveganja pogodbenega odnosa jeodločitev o prenosu dejavnosti informatike na zunanjega ponudnika usojena na neuspeh.Zgodnji posli zunanjega izvajanja so bili pogosto neuspešni zaradi vrste razlogov (Aalders,2002, str. 7): • Odsotnost strategije. »Poznajte svoje razloge za zunanje izvajanje storitev!« je nasvet izvršnega direktorja enega od ameriških korporacij. Zagotoviti je potrebno strategijo izvedbe pogodbe zunanjega izvajanja. Skoraj vsi dokazani razlogi neuspeha izhajajo iz odsotnosti zagotovitve, da izhaja odločitev o zunanjem izvajanju iz krovne strategije poslovanja podjetij. Jasna strategija pomeni zdravo podlago operativnim ciljem. • Pomanjkanje izkušenj. Za začetke poslov zunanjega izvajanja storitev je značilno pomanjkanje izkušenj in znanja o metodologijah, modelih ter metodah upravljanja odnosa med naročnikom in izvajalcem. Znanje o pogodbah zunanjega izvajanja, dogovorih o ravni storitev, upravljanju s tveganji in viri izhaja iz poskušanja in napak. • Odsotnost metodologij. Storitve ponudnikov zunanjega izvajanja ne temeljijo na urejenih metodoloških osnovah kot je ITIL, ki ponuja pristope najboljše prakse. Naročnik se pogosto ne zaveda, da je za uspešen poslovni odnos potrebno sodelovanje in uporaba ustreznih vodstvenih pristopov. • Vloga informatike. Neuspehi so se dogajali zaradi nerazumevanja dejstva, da so poslovni procesi organizacije in procesi informatike dejansko močno prepleteni. • Zmanjšanje stroškov. Izbira zunanjega ponudnika na podlagi cene, ne glede na njegove ostale sposobnosti, ponavadi vodi v neuspeh. Namen zunanjega izvajanja je povečati učinkovitost ter uspešnost poslovanja (doseganje strateških ciljev). • Človeški dejavnik. Mehke veščine upravljanja s človeškimi viri ter odnos do zaposlenih kot najpomembnejšega kapitala postajajo relevantne šele v zadnjem času. Zaradi premajhne pozornosti človeškim vprašanjem poslovni odnos ne izkoristi priložnosti sinergij in povečanja učinkovitosti. • Ostalo. Nedorečene pogodbe, nedoseganje ravni storitev, napadalni managerski pristopi ter napačna interpretacija pričakovanj pogosto povzročajo velik strošek mnogim kategorijam podjetij. 27
  36. 36. Asimetrija informacij v zunanjem izvajanju informatike izvira iz asimetričnosti različnihparametrov poslovnega odnosa, iz katerih izhajajo nasprotujoče si silnice, predstavljene vTabeli 2.Tabela 2: Dejavniki trenja poslovnega odnosaOperativna prilagodljivost Zavezanost k pogodbiStroški in kapital Nadgradnja infrastruktureTrajanje projekta Kvaliteta projektaUpravljanje z naročnikom Upravljanje z zunanjim ponudnikomPrilagodljivost pogodbenega dogovora Korporativni politiki naročnika in ponudnikaFormalna metodologija Olajševalne okoliščineCilji naročnika Cilji zunanjega ponudnikaVrednote in kultura naročnika Vrednote in kultura zunanjega ponudnikaVir: Aalders, 2002, str. 12.Pogoste napake ob prenašanju informatike na zunanjega ponudnika: • neustrezno definiranje zahtev, ciljev in predvidenih koristi zunanjega izvajanja; • osredotočenost na znižanje stroškov namesto na dodano vrednost storitev; • podcenjenost procesa upravljanja z zunanjim ponudnikom znotraj organizacije naročnika; • neimenovanje kadra za upravljanje odnosa z zunanjim ponudnikom in nadzor izvajanja pogodbe; • neustrezna komunikacija med zaposlenimi naročnika in ponudnikom; • nezadostni modeli spodbud in motivacije. 4.1 IZPOSTAVLJENOST TVEGANJUTveganje je ena od bistvenih sestavin teorij, ki imajo podlago v asimetričnih informacijah.Pomeni nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnji tok dogodkov oziroma nezmožnostpopolnoma nadzorovati, da bi bili rezultati prihodnjega toka dogodkov enaki načrtovanim(Mramor, 1999, str. 82). V tem magistrskem delu sem za glavni predmet obravnave izbralekonomsko spremenljivko izpostavljenost tveganju, ki opredeljuje tako verjetnost realizacijetveganja kot tudi dejavnike tveganja. Tveganje ima velikokrat dvojni pomen. Na primer,beseda tveganje se uporablja kot splošen izraz za negativni izid: slabosti v sistemskihzmogljivostih, prekinitev delovanja storitve ali skriti stroški zunanjega izvajanja storitev.Druga pogosta raba izraza pa se nanaša na dejavnike negativnega izida: brezkončen toksprememb naročnikovih zahtev, pomanjkanje usposobljenega kadra za razvoj aplikacij,pomanjkanje podpore najvišjega vodstva in podobno (Party, 1998, str. 2). Koncept tveganjadejansko zajema oba vidika pomena in je dalje razložen v obliki izpostavljenosti tveganju. VPrilogi 12 je predstavljen primer priprave poslovnega odnosa zunanjega izvajanja na ocenjenapotencialna tveganja v eni od ameriških zveznih inštitucij. 28
  37. 37. Izpostavljenost tveganju (angl. RE – Risk Exposure) je določena v Enačbi 1: RE = ∑i P(UOi) * L (UOi) (1)kjer P(UOi) pomeni verjetnost neželenega izida i, L (UOi) pa izgubo zaradi realizacijeneželenega izida i. Na tej podlagi hkrati preučujemo potencialno izgubo zaradi realizacijeneželenega izida (angl. UO – unwanted outcome), ki izhaja iz pogodbe zunanjega izvajanjastoritev ter funkcije verjetnosti takšnih izgub. Dvodimenzionalni prikaz v Sliki 8 je uporabenza oceno ravni izpostavljenosti tveganju pri sklenitvi določenega posla zunanjega izvajanja.Slika 8: Izpostavljenost tveganju Učinek neželenega izida Visoko tveganje Srednje tveganje Izpostavljenost tveganju za določen projekt ali storitev Nizko tveganje Verjetnost neželenega izidaVir: Benoit et al., 2001, str. 3.Za uporabo navedenega modela so potrebne aktivnosti identificiranja potencialnih neželenihizidov, dejavnikov tveganja ter medsebojnih povezav med obema parametroma. Postopekugotavljanja obeh vrednosti pogosto temelji na predhodnih opazovanjih ali le na sholastičnihpredpostavkah. Potrebno je ugotoviti izgubo zaradi neželenega izida: 1. ugotoviti potencialne neželene izide za določen projekt ali storitev; 2. oceniti velikost potencialnih izgub za negativni izid.¸Nato pa še verjetnost tveganja: 1. ugotoviti dejavnike tveganja, ki vodijo v neželene izide; 2. ugotoviti povezave med dejavniki tveganja in neželenimi izidi, 3. oceniti prisotnost vsakega od dejavnikov v projektu ali storitvi. 29
  38. 38. V nadaljevanju bosta predstavljeni obe sestavini izpostavljenosti tveganju, in sicer: učinkineželenega izida v zunanjem izvajanju informatike ter dejavniki verjetnosti realizacijeneželenega izida (Tabela 3).Tabela 3: Sestavine izpostavljenosti tveganjuNeželeni izid Dejavniki verjetnosti neželenega izida • Skrivni, nepredvideni stroški Zunanji izvajalec: oportunizem, moralni • Težave, povezane z oblikovanjem hazard, negativen izbor, pomanjkanje pogodbe in pogajanji izkušenj in strokovnosti, neizkušenost v • Pojemanje kvalitete storitve upravljalskem procesu, število potencialnih • Povečanje stroškov storitve ponudnikov • Izguba lastne tehnološke strokovnosti Naročnik: pomanjkanje tehničnega in (naročnik) vodstvenega znanja in izkušenj za upravljanje • Pomanjkanje inovacij zunanjega izvajanja • Izguba konkurenčne prednosti Lastnosti transakcije: Specifičnost sredstev, negotovost, težave z merjenjem, pogostost transakcije, medsebojna odvisnost aktivnosti, bližina temeljni dejavnosti, tehnološke spremembeVir: Benoit, 1998, str. 4-9.Tudi naročnik je sam lahko izvor tveganja. Eden večjih dejavnikov tveganja je neizkušenostin nestrokovnost naročnika pri izvedbi aktivnosti, ki jo prenaša v zunanje izvajanje. Medtemko je normalno za podjetja, da izločajo iz internega poslovanja aktivnosti, ki jih strokovno alizmogljivostno ne obvladujejo, pa je zelo pomembno, da imajo jasno sliko o svojih zahtevah –tako poslovnih kot tudi konceptualnih. Dodatna posledica temu bo tudi težavnost spremljanja,merjenja in ocenjevanja pravih stroškov izvedbe storitev. Naročnik bo nadalje bolj ranljiv indovzeten za oportunistično vedenje zunanjega izvajalca v primerih odsotnosti upravljalskegaznanja in poudarka na upravljanju s pogodbo, saj bo z večjo verjetnostjo podcenjevalobsežnost dela in kompleksnost transakcije. Podroben prikaz tveganj na strani zunanjegaizvajalca ter tudi naročnika v projektih zunanjega izvajanja informatike se nahaja v Tabeli 14,Prilogi 3 tega magistrskega dela. Različni subjekti imajo različno nagnjenost do tveganja, karustvarja priložnosti za koristi na podlagi pogodbe. V primeru, da sta obe strani do tveganjanevtralni, pomeni, da jima je zgolj do vnaprej določenih koristi, ki izhajajo iz pogodbe. Hkratipa kljub tveganju nevtralna na potencialne koristi, ki izhajajo iz variabilnosti prihodnjegaizida oziroma iz izpostavljenosti poslovnega odnosa tveganju. V nadaljevanju bodo neželeniizidi in dejavniki tveganja zunanjega izvajanja informatike podrobneje predstavljeni skoziprizmo teorije agenta in principala, ki temelji na razmerah asimetričnih informacij. 30

×