Zbornik občinskih dobrih praks Zlati kamen 2014

548 views
320 views

Published on

Primeri občinskih dobrih praks Zlati kamen 2014.

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
548
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
8
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Zbornik občinskih dobrih praks Zlati kamen 2014

  1. 1. DOBRE PRAKSE ZLATI KAMEN 2014 Ljubljana, marca 2014
  2. 2. Zlati kamen zbornik 2014 © Zlati kamen, 2014 Zlati kamen je skupna blagovna znamka družb Planet GV in SBR. Izdelava zbornika: Planet GV, d.o.o. www.zlatikamen.si
  3. 3. 3 dobre prakse zlati kamen 2014 KAZALO 1. Občina Brežice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 2. Občina Dobrova Polhov Gradec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 3. Občina Kobarid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 4. Občina Krško . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 5. Mestna občina Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 6. Občina Razkrižje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 7. Razvojni center Srca Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 8. Občina Škofja Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 9. Občina Šmarješke Toplice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 10. Občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
  4. 4. 4 dobre prakse zlati kamen 2014 1. OBČINA BREŽICE Nadgradnja prireditvenega turizma v občini Brežice z brezplačnim turističnim avtobusom Občina Brežice prepoznava različne prireditve v organizaciji javnih zavodov in društev kot odlično priložnost za obogatitev obstoječe turistične ponudbe in razvojno priložnost občine, ki ima ustrezno infrastrukturo in ostale danosti, pomembne pri razvoju turizma. Razvoj turizma temelji na izkoriščanju dveh potencialov lokalnega okolja – bogate ponudbe prireditev in bližine množično obiskane termalne riviere Lokalno okolje občine predstavlja velik potencial z bogato izoblikovano turistično ponudbo prireditev, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo pestro bero tako naravnih kot kulturnih znamenitosti (termalni izviri, reke, naravni park Jovsi, edinstvene peščene jame - repnice, gradovi Brežice, Mokrice, Pišece in Bizejsko, arhitekturni biser - ohranjeno mestno jedro), gastronomije (domače gostilne, turistične kmetije, Podgor- janska in Bizeljsko-sremiška vinska cesta), možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in športnih aktivnosti (First Wake park Boršt, reke, bazeni s termalno vodo, športno-rekreacijski center, kolesarske poti, pešpoti, različne učne poti, pohodniške poti). Turizem je veliko več kot le obisk znamenitosti kraja, zato različni organizatorji tako domačim obisko- valcem kot tujim gostom ponujajo pristna doživetja ljubiteljske in profesionalne kulture, sodelovanje pri domačih običajih in sproščeno poletno zabavo ob zvokih popularne glasbe. Drugi potencial lokalnega okolja je prisotnost giganta na področju turizma – Term Čatež, vodilnega v Sloveniji tako po številu nočitev v lastnih kapacitetah kot tudi po številu kopalcev. V vrhuncu sezone se dnevno nahaja tudi več kot 7.000 turistov, ki želijo več in so pripravljeni spoznati in sprejeti lokalno ponudbo. Občina Brežice in podjetje Terme Čatež d.d. sta v l. 2013 združila moči in našla skupno rešitev. Re- zultat sodelovanja je bila novost turistične sezone - brezplačni turistični avtobus, s katerim je Občina v
  5. 5. 5 dobre prakse zlati kamen 2014 sodelovanju s Termami Čatež d.d. promovirala turistične dejavnosti in programe. Turistični avtobus je predstavljal brežiško občino v sklopu promocijske kampanje Term Čatež v večjih slovenskih mestih in v milijonski prestolnici sosednje države, v Zagrebu. V času poletnega festivala »Brežice, moje mesto« 2013 je bil obiskovalcem ponujen brezplačen avto- busni prevoz na koncerte. Avtobus je omogočil obiskovalcem tudi brezplačni prevoz na spremljevalne programe v staro mestno jedro Brežice iz Term Čatež in Term Paradiso ter od ostalih manjših turističnih ponudnikov. Občina je omogočala brezplačne turistične vožnje skozi celotno turistično sezono. Tako so se lahko s turističnim avtobusom obiskovalci podali na različne turistične točke v Občini Brežice, s čimer smo tu- ristom popestrili programe, lokalnim ponudnikom turističnih storitev in izdelkov pa povečali prodajo. S promocijsko kampanjo Term Čatež d.d. v večjih slovenskih mestih pa smo vplivali tudi na prepoznavnost občine kot turistične destinacije, z namenom privabiti obiskovalce in s tem spodbuditi razvoj turizma.
  6. 6. 6 dobre prakse zlati kamen 2014 2. OBČINA DOBROVA POLHOV GRADEC Čaj z grofom Blagajem Območje Polhograjske graščine z gradom, grajskim parkom in Neptunovim vodnjakom je zaradi izjem- nih kulturnih, krajinskih, arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti proglašeno kot kulturni spomenik državnega pomena. Park je eden redko ohranjenih osno urejenih parkov, ki ga obdajajo geometrijsko razporejene obrobe žive meje. S starodavno lipo, baročnim nadstropnim dvorcem in Neptunovim vod- njakom je kot celota redko ohranjen spomenik baročnega bivališča, v katerem je bil v 19. stoletju sedež ugledne družine Blagaj. Po grofu Blagaju (1786-1858) je imenovan Blagajev volčin, ki raste na Gori ozi- roma Lovrencu. O grofu Blagaju je v Polhovem Gradcu zapisanih mnogo zgodb, vsekakor pa je najimenitnejša med njimi tista, ki pripoveduje o odkritju cvetlice, ki je bila grofu v čast poimenovana Blagajev volčin (Daphne blagayana). V Osnovni šoli Polhov Gradec so leta 2008, otroci skupaj z mentorico go. Darinko Orel, na podlagi zapisa iz Blagajevega dnevnika pripravili strip, ki opisuje dan, ko je saški kralj Friderik Avgust II. obiskal Polhov Gradec z namenom, da si ogleda še neimenovano cvetlico. Na drugi strani je med krajani že nekaj let živela ideja o ureditvi čajnega salona v graščini in na ta način nekoliko oživeti lik grofa Blagaja. Z vključitvijo občine v Regijsko destinacijsko organizacijo na področju turizma, Regija Osrednja Slov- enija, smo nekajletne želje uresničili in skupaj s krajani pripravili animirani turistični program »Čaj z grofom Blagajem«. Vsebinsko zasnovo programa je pripravila knjižničarka ga. Darinka Orel iz OŠ Polhov Gradec. Pri pripravi programa smo sledili zavezi, da vključimo vse elemente naravne in kulturne dediščine okolja: tako materialne, nematerialne kakor tudi človeške vire. Program se prične v grajskem parku, kjer goste pričaka lokalni vodnik, obiskovalcem na kratko predstavi zgodovino graščine in njenih prebivalcev, grofa Blagaja in zgodbice o odkritju Blagajke ter zgodb, ki
  7. 7. 7 dobre prakse zlati kamen 2014 krožijo o njej. Goste pričakata grof Blagaj in Antonija, jih pozdravita in izrečeta dobrodošlico v svojem domu. Razkažeta jim kapelo z eno najlepših štukatur na Slovenskem. Sledi živa izvedba pesmi grofovega znamenitega polhograjskega rojaka, skladatelja in organista Gregorja Riharja. Grof povabili goste v sa- lon, kjer jih čaka grofovski pogrinjek s finimi čajnimi skodelicami in čajniki. Na mizi je doma pripravljen čaj iz zelišč, nabranih v okoliških hribih, domači kraljevi medeni kruh in vsi okusi slovenskega medu v ličnih steklenih skodelicah. Ob čaju grof Blagaj pove zgodbico o odkritju Blagajke in predstavi strip o njenem odkritju. Sledi čas za prijeten pogovor z gosti. Kasneje grof Blagaj in Antonija povabita goste na ogled Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij. Po ogledu muzeja spoznajo klekljarico. Ta jim pokaže tehniko klekljanja in goste povabi, da se sami preizkusijo v vrtenju klekljev. Grof Blagaj goste pospremi v klet in jim za slovo pripravi presenečenje. Pred odhodom imajo obiskovalci možnost nakupa lokalnih produktov, skupaj poimenovanih pod blagovno znamko: »Dobrote Blagajeve dežele«. Čaj z grofom Blagajem je raznovrsten turistični produkt. Pri njegovi zasnovi smo želeli vključiti pred- vsem mlade, povezati aktivne prebivalce kraja (organizatorji, pridelovalci hrane,…) in prikazati stare tradicionalne obrti (klekljanje). Produkt je na trgu odlično sprejet. Naloga razvijalcev je, da se v bližnji prihodnosti še bolj intenzivno posveti trženjsko/marketinškemu delu z namenom, da turistični dogodek doseže svojo ciljno publiko in si utrdi svojo prepoznavnost na trgu turistične ponudbe. Cula dobrot blagajeve dežele Razvojna prioriteta v občini Dobrova Polhov Gradec je razvoj podeželja in ohranjanje kmetij. Aktivnosti smo usmerili v izobraževanje kmetij, pomoč pri urejanju različne dokumentacije potrebne za dopoln- ilne dejavnosti in v organiziranje kratkih tržnih poti. Z njimi omogočamo direktno prodajo pridelkov in izdelkov ter boljši dohodkovni položaj kmetij. S povezovanjem kmetij pod skupno blagovno znamko »Dobrote Blagajeve dežele« so bili postavljeni tudi standardi kakovosti prodajnih proizvodov. Oblikovan
  8. 8. 8 dobre prakse zlati kamen 2014 je bil nabor dejavnosti, ki jih vključujemo v različne programe. Naš cilj je, da vse dejavnosti med seboj povežemo in vključujemo v različne programe. Eden od inovativnih programov je Cula dobrot Blagajeve dežele, kjer smo povezali lokalne ponudnike in sestavili popotnico oz. lunch paket z izdelki lokalnih proizvajalcev. (slika: cula_1) Izdelki so povezani v culo, priložen je lesen pribor za enkratno uporabo in prtiček. Culo se lahko naroči kot lunch paket ali catering ponudbo. Cula smo avtorsko zaščitili, kot blagovno znamko in model. Vse jedi so lokalne, predelane na tradicionalen način v manjših količinah, zato je zaželeno naročilo vsaj tri dni pred načrtovano dobavo. Ponujene cene veljajo za naročila nad 20 oseb. Za manjše skupine ali spremembo količine pripravljenih jedi, je cena po dogovoru.
  9. 9. 9 dobre prakse zlati kamen 2014 Dan na Dobrovi Tradicionalna prireditev Dan na Dobrovi je nastala leta 2006, v želji po ustvarjalnem druženju pedagoškega trojčka staršev, učiteljev in učencev.  Namen prireditve Dan na Dobrovi je, da se ljudem, tako mladim kot starim, skozi igro, zabavo, šport in umetnost približa drugačnost, ki je prisotna v okolju ter tako krepi pozitiven odnos, poudarja strpnost ter na sproščen način ponudi doživetje in nove izkušnje. Želja prvih organizatorjev je bila, da prireditev preseže stopnjo šolske prireditve; da postane prireditev za vse ljudi. In to jim je tudi uspelo. Skozi leta je namreč  njihova želja obrodila sadove. Prireditev Dan na Dobrovi je bila vsako leto večja, bogatejša,   tako v   smislu posameznih tem, kot tudi obiskovalcev. Učencem, staršem in učiteljem so se pridružili ljudje, ki niso imeli neposredne vezi s pedagoškim trojčkom. Dan na Dobrovi je res postal prireditev za vse ljudi. Tradicionalna prireditev Dan na Dobrovi, v letu 2013 je bila že osma, se je skozi leta vpela v aktivnosti celotne občine, projekti pa  dostikrat močno presežejo tudi občinske meje. Primeri tem posameznih zadnjih dnevov so: Dan na Dobrovi 2013: »Hočem znati, hočem postati« »Znanje, ki ga ne delite, je kot luč v vrču: sveti, a nikomur ne koristi,« je s pregovorom ponazoril idejo delavnic ravnatelj Viljem Kovačič. Med zani- mivimi delavnicami – od učenja hoje po vrvi, čebelarstva, učenja različnih meritev, zelišča, kako narediti uspešno predstavitev,… izpostavljamo delavnico-okroglo mizo »Turistična Dobrova«. Že v pripravah na omenjeno delavnico se je porodila ideja o pripravi tematske poti na Gradišče, ki naj bi jo občina izvedla v naslednjem letu. Dan na Dobrovi 2012: »Sožitje« Z medgenerecijskim sodelovanjem smo želeli pokazati, da je lahko Do- brova slovenski ‘Roseto’: prijazna skupnost prijaznih ljudi, ki si pomagajo, se učijo eden od drugega. Živijo v sožitju. Temelj imamo: starejše, ki imajo veliko znanja in izkušenj in mlade, ki lahko s temi znanji nekaj ustvarijo.  Mlade podprimo, tudi tako, da jim damo zgled. Odnosi s tistimi, ki živijo okoli nas, so dragocenost. Dan na Dobrovi 2011: »Preventiva«  V ospredju so bile torej dejavnosti, ki preprečujejo nesreče vseh vrst. K sodelovanju je bilo povabljenih več zunanjih sodelavcev: Zavod Varna pot, Miloš Pavlovič, Za- vod Zarja POM, Davor Božič in carinska mobilna ekipa. Spregovorili so na nam o drogah, vožnji pod vplivom alkohola, naletni teži, reakcijskem času, prometnih znakih, dobrih medsebojnih odnosih, delu carinske mobilne enote, kondiciji možganov, otroških sedežih, varnih kolesih … Dan na Dobrovi 2010: »Vsi različni, vsi odlični« . V sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine, Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana , plesne skupine Step’n’roll in športnikov paraolimpijcev je bila želja ljudem ponuditi doživetje in pridobiti izkušnjo, kako je, če si gibalno ali drugače oviran, in sicer z namenom razumevanja, spreje- manja drugačnosti oziroma različnosti in tolerance ter tako prispevati k ozaveščenosti za kakovostnejše življenje gibalno ali drugače oviranih.  V pripravah na samo prireditev pa so učenci pripravili tudi raziskavo o arhitektonskih ovirah pri vstopu v javne objekte na Dobrovi in poleg prikaza ovir pripravili tudi nekatere dobre rešitve. Vsako leto se razglasijo tudi pozitivci in pozitivke leta, poleg učencev priznanje pozitivca za svoje delo in dobro voljo prejmejo tudi učitelji ter starši oz. občani.
  10. 10. 10 dobre prakse zlati kamen 2014 3. OBČINA KOBARID Občina Kobarid leži v zahodnem delu Slovenije. Ima številne naravne danosti, bogato kulturo, zgodovino in odlično kulinariko. Kdo ne pozna smaragdne lepotice Soče, ene najlepših rek v Evropi, pa Goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ki je o Soči zapisal »Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti …« in zgodovine - Soške fronte, ko je prav na naših tleh potekal največji vojaški spopad v gorati pokrajini v zgodovini človeštva. Razcvet kulture na Kobariškem Kobarid je upravno središče občine. Slikovito mestece je obdano z vrhovi Krna, Matajurja in Stola. V zad- njih treh letih je občina Kobarid kulturno zaživela. Stkali smo kvalitetno sodelovanje s številnimi društvi in s posamezniki, zacvetele so številne nove kulturne prireditve in festivali. Gostimo tudi prireditve na državnem nivoju ob pomembnih spominskih in športnih dogodkih in pripravljamo prireditve skupaj s Slovenci v Benečiji. Namen organizacije dogodkov je obogatitev kulturnega razvijanja občine in še večje turistične prepoznavnosti. Občina Kobarid podpira enotedenski dobrodelni festival Fronta, Festival soške postrvi, Festival pohodništva in Jestival štrukljev in krapcev; številne kulturne prireditve v mesecu kulture in v mesecu oktobru, ko občina praznuje občinski praznik; niz dogodkov v okviru kulturnega poletja na Kobariškem; Legenda.fest prireditve, ki so se začele v Breginju, so se pa s spodbujanjem občine razširile še na Vrsno in na Livek, s katerimi obujamo legende, običaje in način življenja v preteklosti; mladinske in študentske tabore, številne extempore in razstave, izdajanje občinskega glasila, skrb za etnološko dediščino s pou- darkom na kulinariki, spodbujanje in pomoč občanom pri izdaji in predstavitvi leposlovnih del, pred- vsem pesniških zbirk, spodbujanje delovanja gledaliških skupin in drugih društev v občini, spodbujanje pevskih zborov in glasbenih skupin, pomoč pri izdaji zbirk in knjig, sodelovanje, povezovanje in nasto- panje v skupnih projektih z upokojenci, šolarji, otroki iz vrtca …
  11. 11. 11 dobre prakse zlati kamen 2014 Občina smo ljudje Zadovoljni, uspešni občani ter kvalitetno sodelovanje med vsemi subjekti so osnova za razvoj vsake občine na vseh področjih. To in de- mografsko stanje sta pripomogli k temu, da vse več pozornosti namenjamo socialnemu področju. Veliko energije posvečamo mladim, starejšim in šibkejšim. Ustanovljen je bil Mladinski svet Občine Kobarid, Medgeneracijsko središče, Klub seniorjev in Sosvet za varnost občanov. V mesecu decembru županja sprejme starše z novorojenčki, dvakrat letno diplomante in enk- rat letno društva, ki praznujejo okrogli jubilej. Občani, starejši od 80 let, ob rojstnem dnevu prejmejo čestitko županje; občane stare od 90 let in več pa županja osebno obišče in vošči ob visokem jubileju. Vsak novorojenček prejme enkratno denarno pomoč in vsak diplomant enkratno denarno nagrado Občine Kobarid. Ob občinskem prazniku županja uradno podeli Zahvalo županje posameznikom in društvom, ki še posebej zaznamujejo leto. Mladinski svet združujejo različna društva z vseh področjih občine. Ukvarja se s problematiko mla- dih, reševanjem stanovanjskih problemov in za- poslovanjem. Namen ustanovitve pa je aktivno vključevanje mladih v življenje Občine. Klub seniorjev poskuša poskrbeti za starejše, vzpodbujati boljše vključevanje starejših in izboljšati pogoje za življenje starejših v občini. V Sosvetu za varnost občanov so vključene vse pristojne službe in skupaj poskušamo poskrbeti za občane, ki živijo v socialnih stiskah. Uvedli smo topli obrok za brezdomce in redno spremljanje socialno ogrožene skupine občanov. V Medgeneracijskem središču Kobarid pa z aktivnim preživljanjem prostega časa vzpostavljamo kval- itetno sodelovanje med vrtcem, šolo, srednjo generacijo in starejšimi. Skupaj organiziramo različne de- lavnice, predavanja in izobraževanja. Sodelovanje je zaživelo na vseh področjih.
  12. 12. 12 dobre prakse zlati kamen 2014 4. OBČINA KRŠKO S kakovostno in varčno javno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja Občina Krško v svojih energetskih načrtih sledi tudi cilju kakovostne in varčne javne razsvetljave, ki jih v zadnjih letih tudi uspešno realizirala skozi dva programa. Prvi je program »Energetske obnove javne razs- vetljave«, drugi pa projekt »Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja«. Tako je Občina Krško v zadnjih dveh letih prenovila že več kot polovico javne razsvetljave, kar se že kaže v bistveno nižji porabi energije in posledično nižjih stroških. V mestu Krško pa so postavili eno prvih demonstracijskih prog, ki omogoča testiranje ustreznosti svetilk z LED tehnologijo s spremljanjem porabe in regulacijo svetilnosti. Letni prihranek okoli 35 000 evrov Občina Krško je v letu 2010 pristopila k energetski obnovi javne razsvetljave z zamenjavo svetilk, ki ne ustrezajo in so najbolj neučinkovite, s svetilkami z visokim svetlobnim izkoristkom LED tehnologije. Do konca leta 2011 smo tako z zamenjavo visokotlačnih živosrebrnih sijalk zmanjšali porabo električne energije (prihranek 964.660 kWh oziroma 87.668 evrov na leto), ulice so zaradi usmerjene svetlobe bolje osvetljene, bistveno se je zmanjšalo svetlobno onesnaževanje. V letih 2011 do 2013 je sledil drugi korak zamenjave svetilk, s katerim smo dosegli letni prihranek 382.448 kWh, strošek električne energije po prenovi pa se je iz 54.317 evrov znižal na 19.571 evrov. Raba energije pred investicijo je znašala 597.878 kWh, po investiciji je 215.430 kWh. Na letni ravni smo tako privarčevali 34.745 evrov. Naš cilj do konca leta 2016 je, da bo poraba električne energije na prebivalca manjša od 44,5 kW. Celotna vrednost projekta je znašala 567.000 evrov, od tega je Občina na razpisu ministrstva za gospodarstvo za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije, uspela pridobiti 138.000 evrov evropskih sredstev. V zadnjih dveh letih intenzivne obnove je Občina Krško prenovila že več kot polovico javne razsvetljave oz. z varčnejšimi zamenjala 2486 sijalk in žarnic od skupno 4330. Manjša poraba energije in nižji stroški kažejo, da je Občina Krško izbrala pravo pot k cilju čim večje energetske učinkovitosti in varčnosti.
  13. 13. 13 dobre prakse zlati kamen 2014 Demonstracijska proga javne razsvetljave – spremljanje porabe, reguliranje svetilnosti Rezultat projekta »Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja« je demonstracijska proga, ki omogoča testiranje ustreznosti svetilk z LED tehnologijo za namene javne razsvetljave in služi tudi mednarodni izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Svetilke na krški progi so opremljene s kontrolerji, ki omogočajo brezžično komunikacijo. Na ta način jih je mogoče daljinsko upravljati, kar pomeni, da lahko poleg spremljanja porabe reguliramo tudi svetilnost in tako prihranimo pri porabi električne energije. Za komunikacijo med svetilkami je uporabljen brezžični komunikacijski protokol ZigBee, programska oprema pa je plod znanja domačega podjetja UTS. Podatki o porabi električne energije in emisijah CO2 kažejo, da LED tehnologija ni le primerljiva, ampak bistveno boljša od klasične razsvetljave, kar doka- zuje 30 do 50 % manjša poraba energije in boljša osvetljenost. Projekt, vreden 121.700 evrov, je potekal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, ki je od leta 2011 potekal v okviru Instrumenta predpristopne pomoči (IPA) Evropske unije, sofinancerski delež pa je znašal 114.600 evrov.
  14. 14. 14 dobre prakse zlati kamen 2014 5. MESTNA OBČINA MARIBOR Primer dobre prakse procesa prostovoljnega pristopa in nastajanja dokumenta »Ustvarjanje pogojev za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednos- tjo v Mariboru in Podravju« ter zbiranja podpore zanj V juniju 2013 je župan Mestne občine Maribor pooblastil posameznico – individualno prostovoljko – za pripravo vsebine projektnega lista, s katerim bi Mestna občina Maribor konkurirala za sredstva iz finančne perspektive EU 2014 – 2020. Župan MOM je namreč prevzel mesto župana v marcu 2013, ko so bili vsi projektni listi za prihodnje obdobje že oddani s strani prejšnje oblasti, žal pa niso bili vključeni razvojni projekti. Pooblaščenka je sestavila ekipo vrhunskih strokovnjakinj (in nato tudi članov organizacijskega odbora), ki so se organizirali znotraj v ta namen ustanovljenega zavoda Razprimo krila – Wings Wide Open. Najpomembnejše izvedene aktivnosti ekipe so: Priprava vsebine programa in izdelava projektnega lista Po analizi stanja v Podravju (ki je pokazala še slabšo sliko od pričakovane) so bili določeni cilji projekta: ustvariti pogoje ter vzpostaviti in implementirati model za dvig konkurenčnosti na družbeno in okoljsko odgovornem gospodarstvu, ki je usmerjeno k doseganju ekonomske učinkovitosti, trajnostnega razvoja, dolgoročni socialno etični zanesljivosti in vzdržanosti (integralno zeleno gospodarstvo), ki bo ustvaril 15.000 delovnih mest. Projekt predvideva sodelovanje vseh ključnih akterjev (na področju gospodarstva, loklane skupnosti, izobraževanja, raziskav in razvoja, investicij, nevladnih organizacij in drugih že obstoječih ekonomskih modelov), povezovanje njihovega znanja in moči za učinkovit lokalno razvojni in delovno – operativni akcijski načrt za gospodarsko – socialni preboj. Na osnovi vzpostavljenega modela za izboljšanje gospo- darstva Mestne občine Maribor bodo pripravljeni in izvedeni revitalizacijski ukrepi, ki bodo vodili do vzpodbujanja in ustvarjanja novih delovnih mest ter posledično izboljšali konkurenčno sposobnost ne le mesta Maribor, ampak tudi podravske regije. Koncept izboljšanja konkurenčne sposobnosti je zasnovan tako, da bodo dejavnosti, ki se bodo razvile v času poteka projekta, živele, se razvijale in ohranjale samovzdržnost tudi po poteku projekta. Koncept revitalizacije je zasnovan na zelenem integralnem gospodarstvu s poudarkom na samooskrbi, holizmu in regionalni celovitosti na treh ključnih stebrih, in sicer: • Vzpodbujanje, ustanavljanje in privabljanje start-up podjetij v regijo ter vzpodbujanje, širitev in rast MSP. • TNI in greenfield investicije. • Povezovanje (a) domačih in tujih strokovnjakov za ustanovitev brain-trust skupine za strateško svetovanje obstoječim subjektom b) skupnih nastopov gospodarskih subjektov in drugih deležnikov na domačem in tujem trgu – internacionalizacija; c) skupnih blagovnih znamk, grozdov in z uvajanjem novih povezovalnih ekonomskih modelov (npr. zadružništvo). Definirane so bile aktivnosti in pričakovnani učinki posameznih točk programa. Projekt je usklajen z izhodišči Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 in Regionalnim razvojnim pro- gramom 2014-2020. Vzpostavitev širšega sodelovanja Ekipa je vsebino projektnega lista skomunicirala z vsemi 41 župani občin podravske regije. Z ustrezno proaktivno komunikacijo in dobro vsebino je k sodelovanju pristopilo 30 županov, ki so podpisali pismo o nameri za sodelovanje. Ustrezen dialog je bil vzpostavljen tudi z drugimi relevantnimi deležniki, od nevladnih organizacij do stanovskih in poklicnih organizacij ter drugih. Iz tega naslova je bilo prido-
  15. 15. 15 dobre prakse zlati kamen 2014 bljenih nadaljnih 13 podpisanih pisem o nameri o sodelovanju. K sodelovanju sta pristopili tudi dve vzorčni podjetji, nosilki razvoja, obe iz Maribora – Terme Maribor in Mariborski vodovod. Vzpostavitev think tank skupine V avgustu 2013 izvedejo prvo srečanje s skupino 15 vrhunskih strokovnjakov iz vse Slovenije, ki delujejo tako doma kot po svetu. Namen srečanja je, pripraviti vizijo mesta Maribor. Izoblikuje se slogan: Maribor 2020: mesto (za)upanja in energije. Mesto alternative. 3. oktobra 2013 svet županov podravske regije potrdi projektni list kot ustrezen za umestitev v pro- gram 2014 – 2020. Ekipa Razprimo krila – Wings Wide Open projektni list »Ustvarjanje pogojev za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo v Mariboru in Podravju« preda Mestni občini Maribor. Vse aktivnosti projekta, celoten proces nastajanja in vodenja, so v celoti potekale prostovoljno v skupno dobro (pro bono comunis). Gre za odličen primer prakse, kako lahko zavzeti posamezniki ustvarijo vi- soko strokoven doprinos lokalni skupnosti in regiji ter s tem pomagajo ustvariti pogoje za boljše življenje vsakega posameznika.
  16. 16. 16 dobre prakse zlati kamen 2014 6. OBČINA RAZKRIŽJE Bistveno o občini Razkrižje, občini pokončnih in klenih ljudi, ljudi, ki imajo hrbtenico, ki se ne vp- ogne tako hitro 1. Ustanovitev Občina Razkrižje je bila ustanovljena po razdružitvi Občine Ljutomer na štiri nove občine in sicer: Lju- tomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Uradni začetek delovanja občine šteje 12. december 1998, ko so bili konstituirani organi občine. Območje občine se nahaja na skrajnem južnem delu statistične regije Pomurje in je izrazito obmejna občina ob meji z Republiko Hrvaško. 2. Nič podarjenega V zgodovini teh krajev in teh ljudi, povezanih v občino nam ni bilo prav nič podarjenega; • ne v priznavanju tega, da so Slovenci in uporabe slovenskega jezika, • ne v teritorialni pripadnosti k slovenskemu narodnemu ozemlju, • ne v nobeni drugi stvari, ki ji danes lahko rečemo, da je za kraj in ljudi pomembna pridobitev. 3. Narodnostne pravice Po več 100 letnih prizadevanjih, je ljudem šele leta 1994 uspelo izboriti pravico uporabljati slovenski jezik na verskem področju in to preko Sv. sedeža. Leta med 1945 – 1947 so bila odločilna, da je ozemlje današnje občine ostalo v sestavi Slovenije, čeprav na svoji strani ljudje niso imeli takratnih političnih voditeljev okraja Ljutomera in Slovenije. Kraji so najprej bili leta 1945 priključeni k Sloveniji, leta 1946 proti volji ljudi k Hrvaški in po velikih protestih ljudi 1947 nazaj k Slovenji. Občina Razkrižje na skrajnem južnem delu pomurske pokrajine Zaradi neživljenjske meje s schengenskim pravnim redom je življenje za ljudi oteženo.
  17. 17. 17 dobre prakse zlati kamen 2014 4. Kljub omejitvam, občina pomemben dejavnik povezovanja Kljub relativni majhnosti območja, umeščenosti v »Razkriški kot«, med reko Muro in slovensko hrvaško mejo, je Občini Razkrižje uspelo postati pomemben dejavnik povezovanja na stičišču dveh sosednjih narodov. Prav tako je v pomurskem prostoru, kljub oteževalnim okoliščinam, ki kot posledica osamos- vojitve Slovenije in vzpostavitve schengenskega pravnega reda za obmejno prebivalstvo, kljub veliki potrpežljivosti, prinaša kar nekaj težav, postaja prepoznaven dejavnik sodelovanja in povezovanja med ljudmi in narodi in po izvirnosti turistično-kulturne predstavitve krajev v občini. Tudi v razvojnih pri- zadevanjih, v skrbi za ohranjenost poseljenosti tega obmejnega območja, so storjeni koraki, ki v sloven- skem prostoru veljajo za nekaj posebnega. 5. Občina si je kljub nasprotovanjem tistih, ki bi ji morali pomagati, za življenje svojih prebivalcev, izborila pomembne pridobitve • stalnega zdravnika, specialista pediatra, kljub številnim nasprotovanjem, je podelila koncesijo, • našla investitorja zasebnika, ki je ob zdravstveni postaji zgradil lekarno, • po večletnih prizadevanjih skupaj s pošto Slovenije, leta 2010 pridobila samostojno pošto Razkrižje, • uredila dom kulture, ustanovila podružnično knjižnico in čitalnico. • v zadnjih letih so zgradili kanalizacijski sistem po celotnem območju občine, spomladi 2013 so dela zaključena, • iz nič so ustvarili v Pomurju in Sloveniji prepoznavno turistično območje, predvsem za izletniški tur- izem, v to vtkali bisere naravne in kulturne dediščine, kulinarične in etnološke posebnosti, • uspeli rešiti kar nekaj problemov ljudi, ki jim jih je prinesla novo nastala državna meja s schengen- skim pravnim redom, zlasti s cestno povezanostjo; najbolj odmevna je nedavna obnova obmejne ceste ŠPRINC – DOLINA, ko je občina s tožbo odpravila nezakonito odločbo države o zavrnitvi sredstev za reševanje stisk obmejnega prebivalstva, • modernizirali kar nekaj cest na obmejnem območju, • izvajamo programe, ki presegajo okvire občine, ki terjajo partnersko sodelovanje z več ustanovami; najbolj izpostavljen je socialno-varstveni program za reševanje stisk mladih, imenovan DOMAČIJA (kjer občina sodeluje z 8 ha posestvom, hišo in gospodarskim poslopjem), nosilka programa pa je Škofijska karitas Murska Sobota, • našli soinvestitorja za izgradnjo sončne elektrarne na zgradbi osnovne šole, ki je hkrati obnovil streho, • urejali objekte kulturne in naravne dediščine (Ivanov izvir, Prazgodovinsko naselje Gradišče, Potočni mlin na Gibini itd.), • pridobili več hektarjev zemljišč za potrebe bodočega razvoja, • pod ugodnimi pogoji mladim družina namenili gradbene parcele, ki so že postale stalni prebivalci teh obmejnih krajev. Pošta, zdravnik, lekarna je samo del pridobljenih storitev za ljudi ob meji
  18. 18. 18 dobre prakse zlati kamen 2014 6. V izvajanju ali tik pred začetkom, nekaj pomembnih projektov • začetek gradnje nizkoenergijskega vrtca pri osnovni šoli • energetska prenova zgradbe osnovne šole Razkrižje, • ureditev vaškega jedra Šafarsko, • prenova doma kulture – zunanji del s streho, vrati in okni… 7. Sodelujemo v regijskih in medobčinskih projektih • projekt Dolinska kanalizacija, • projekt vodooskrbe Pomurja, • projekt regijske deponije komunalnih odpadkov v Puconcih, • Dom starejših občanov Ljutomer, • Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, • Zdravstveni dom Ljutomer, • Zbirno sortirni center odpadkov Ljutomer… 8. Voda, dobrina za vse Glede na skrb za ohranjanje vode, kot osnovne dobrine človeštva, je naše več letno delovanje prineslo tudi nekaj vidnih rezultatov, naštejmo nekaj najpomembnejših: • V skrbi za učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami smo kot edina občina “z desnega brega reke Mure« sodelovali v skupnem projektu Dolinska kanalizacija, v okviru katerega je bilo na območju Občine Razkrižje zgrajenih nekaj več kot 8 km primarnih gravitacijskih in tlačnih vodov fekalne kanalizacije, vključno z 9 prečrpališči, ter biološka čistilna naprava za 2050 PE. • Istočasno so izvedeni trije projekti izgradnje sekundarnih gravitacijskih in tlačnih vodov kanalizacije v skupni približni dolžini 10 km, vključno z dvema prečrpališčema Za priključitev na javno fekalno kanalizacijo je pripravljenih že 325 hišnih priključkov. Priključitev uporabnikov na JKO poteka že od vključno leta 2010. • V zvezi t.i. »črnih lis«, to je posameznih območij, ki zaradi večje oddaljenosti od že zgrajenega JKO, ali posebnih tehnoloških zahtev, priključitev na omrežje ni možna, so bile izdelane posamezne tehnične rešitve oziroma so te še v izdelavi. Glede na posamezne rešitve občina v okviru svojih zmožnosti pris- topa k realizaciji le-teh. • Aktivno se pogovarjamo s sosednjo Općino Štrigova iz Republike Hrvaške o možnostih skupnega sodelovanja na področju fekalnih vod, v tej zvezi predvsem o možnostih izgradnje in vezave kanal- izacijskega omrežja v naseljih na območju Republike Hrvaške, ki mejijo na Občino Razkrižje, na že zgrajen sistem JKO na območju Občine Razkrižje ter v tej zvezi priključitev uporabnikov iz sosednje Republike Hrvaške na kanalizacijski sistem in biološko čistilno napravo Razkrižje. • Občina Razkrižje kot partner sodeluje v projektu »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C«, katerega osnovni cilj je izgradnja skupnega celovitega vodooskrbnega sistema in dolgoročna zagotovitev sta- bilne oskrbe prebivalstva sodelujočih občin z neoporečno pitno vodo, po sodobnih načelih, v skladu z dognanji sodobne tehnike in stroke, katerega rešitve bodo racionalno sprejemljive in realno izvedljive in katerega bodo sodelujoče občine izvajale pod dogovorjenimi pogoji. • V okviru projekta »Ohranjanje slovenskih voda« je bil obnovljen in za uporabo ponovno vzpostavljen »Šafarov zdenec«. Občina si prizadeva, da bi na podoben način ustrezno obnovila in vzpostavila upo- rabo tudi drugih studencev na območju občine. • Eden od osnovnih zasledovanih ciljev je tudi zagotovitev protipoplavne zaščite. Pojavlja se namreč specifični problem izlitja reke Mure čez nasip na t.i. območje Zavirja in v izjemno kratkem času po- rast povratne vode reke Ščavnice, ki se nato izliva preko roba v središču Razkrižja, in naprej, kjer
  19. 19. 19 dobre prakse zlati kamen 2014 učinkovito varovanje pred naraslimi vodami ni možno. Torej obstaja dvojna ogroženost, na eni strani reke Mure ter na drugi strani reke Ščavnice. Ob tem velja izpostaviti še, da si Občina Razkrižje, ki je zadnja na slovenskem ozemlju na desnem bregu reke Mure, in je poplavno ena od najmanj zaščitenih občin, saj na določenem delu občine visokovodnih nasipov sploh še ni, tam kjer so pa ne služijo svo- jemu namenu, ker so dotrajani ali prenizki in strokovno vprašljivo izvedeni, že vrsto let (tudi še preden je bila ustanovljena občina) prizadeva, da bi se ta problematika uredila. Problem je namreč toliko večji, ker je na območju Gibine sotočje Mure in Ščavnice in kot že povedano, v primeru narasle reke Mure povratne vode pritiskajo gorvodno po reki Ščavnici vse do Ljutomera. Najbolj ogrožena naselja so ob navedenem naselja Razkrižje,Veščica in Pristava (slednja že v Občini Ljutomer). Del naselja Gibina pa je posebej ogrožen zaradi odnašanja brežine reke Mure, ki do sedaj ni bil zaščiten tako, da so bile že ogrožena prva gospodarska poslopja in stanovanjske hiše. Po več letnih prizadevanjih nam je v okviru sanacij poplav iz prejšnjih let uspelo izvesti zaščito brežine in s tem zadnje slovensko naselje ob slov- ensko – hrvaški meji obvarovati težjih posledic. V letu 2013 je v okviru Ministrstva za okolje in prostor najnujnejša sanacija izvedena. • Med gričevnatimi območji pa so posebej problematične tudi hudourniške vode, katerih posledica je škoda na imetju ljudi in infrastrukturi, posledično je občina obvezana iskati učinkovite rešitve na področju celovitega upravljanja z vodami ter vlagati sredstva v izgradnjo infrastrukture. V tej zvezi pa v okviru pomurskih občin, ki imajo tovrstne probleme pripravljamo skupne rešitve celovitega ravnan- ja z vodami, računajoč tudi na evropska kohezijska sredstva. 9. Občina deležna številnih priznanj Ne glede na to, da so njihova pričakovanja in ambicije še večje, pa prevladuje mnenje, da je to kar so postorili njihov gornji doseg v tem kratkem času delovanja njihove občine. Za vse to kar so dosegli so med drugim prejeli: • v letih 2011 in 2013 naziv Planetu Zemlja prijazna občina in 2012 priznanje, • v letih 2011 in 2012 je Razkriški kot dvakrat zaporedoma razglašen za najboljšo učno pot v Pomurju in v letu 2012 za tretjo najboljšo v Sloveniji, • v letu 2012 so prejeli priznanje Andragoškega centra RS, kot občina, ki je veliko storila za izobraževanje odraslih občanov, • v letu 2012 so prejeli priznanje NAŠA SLOVENIJA za raziskovanje in promocijo kulturne in naravne dediščine, • v letu 2013 je občina prejela priznanje Zlati kamen in se uvrstila med 6 najbolj prodornih občin v Sloveniji. Pri pridobivanju evropskih sredstev na število prebivalcev, pa je med vodilnimi občinami v Sloveniji. Kanalizacija na območju celotne občine in zaščita brežine reke Mure, ene od pomembnih nalog
  20. 20. 20 dobre prakse zlati kamen 2014 10. Zaključna misel Vsaka slovenska občina je v prvi vrsti ustanovljena za to, da služi svojim ljudem, da bi ti živeli lepše življenje. Enaka vloga je tudi države. V Občini Razkrižje so glede na obdobje v katerem so delovali, glede na vse težave, ki jim jih je prinesla državna meja dosegli veliko. Glede na svoje zgodovinske izkušnje pa se upravičeno sprašujejo, ali si ljudje na slovenskem obrobju res zaslužijo, da z njimi vsakokratni politični voditelji mešetarijo in odločajo o njihovi usodi, mimo njihovih vitalnih interesov. Ali jim lahko kdorkoli v tej deželi poreče, da bi vse to kar smo našteli, brez lastne občine lahko pridobili. Ali jim kdo garantira, da bodo v prihodnje še kakšnega od že odobrenih in pripravljenih projektov lahko uresničili. Namesto zaključka – eden od znanih Slovencev je o Razkrižju zapisal: »gre za pogum preprostih na- vadnih ljudi, ki so se v svoji burni zgodovini izborili za svoje pravice, čeprav vedno na svoji strani nismo imeli ne duhovnih in ne političnih voditeljev«. Da se le zgodovina ne bi ponovila.
  21. 21. 21 dobre prakse zlati kamen 2014 7. RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE Prostor priložnosti SRCE SLOVENIJE je znamka s poslanstvom krepitve ustvarjalnega potenciala prostora in kakovosti bi- vanja. Gre za zaokroženo območje, ki povezuje občine v osrčju Slovenije, s ciljem razvojnega sodelovanja in povezovanja posameznikov, organizacij in skupin. Prepleta tri ključna področja: podjetništvo, tur- izem in okolje v najširšem smislu. Ključne vrednote znamke so edinstvenost, ustvarjalnost, varnost in mreženje. Znamka Srce Slovenije je nastala leta 2008 na pobudo Razvojnega centra Srca Slovenije (takrat Cen- tra za razvoj Litija). Območje je bilo zarisano v obliki srca okrog Geometričnega središča Slovenije, ki je središčna točka območja. Glavni interes povezovanja občin je bilo povečanje razvojnih priložnosti podeželskega območja. Župani so prepoznali, da je sodelovanje in funkcionalno povezovanje na medobčinski ravni nujno za doseganje boljše regionalne razvitosti.
  22. 22. 22 dobre prakse zlati kamen 2014 Srce Slovenije povezuje posameznike, iniciative, projekte, izdelke, storitve, itd., ki omogočajo ed- instvene izkušnje in doživetja. Tako tistim, ki so v tem okolju doma kot tistim, ki vanj vstopajo z različnimi pričakovanji in cilji. Povečuje pre- poznavnost izdelkov, storitev in ponudbe območja in pomaga dosegati višjo dodano vrednost. Pos- lanstvo znamke je razvijati prostor, v katerem posameznik rad živi, ker v njem lahko ustvarja, se samouresničuje ter obenem kakovostno biva. Biti del Srca Slovenije pomeni biti močnejši, saj povezani lahko dosežemo več kot sami. S povezovanjem in promocijo želi Razvojni center Srca Slovenije okrepiti moč lokalnih skupnosti in območju dajati razvojni utrip. Cilj znamke primarno ni dobiček, ampak trajnostni, kakovostni razvoj lokalne skupnosti, ki daje možnost vključevanja vsakemu posamezniku. Projekti, ki se izvajajo pod znamko Srce Slovenije, prispevajo k izboljšanju življenja prebivalcev v sodelujočih občinah in krepijo razvojna izhodišča. Taki projekti so npr.: • turizem: zaris kolesarskih poti po območju, promocija karavaninga kot alternative odpiranju prenočišč na podeželju, uporaba IKT v turizmu, • okolje: mreža lokalne samooskrbe s hrano, ki povezuje lokalne kmete s šolami in vrtci, svetovanje za energetsko učinkovitost in samooskrbo, trajnostno načrtovanje mobilnosti, • podjetništvo: svetovanja pri odpiranju in razvoju podjetij, natečaji za inovativne prispevke, pred- stavitve dobrih podjetniških praks, spodbujanje rokodelstva… Srce Slovenije je močno vpeto tudi v mednarodno okolje. Tudi ključne vsebine, ki se izvajajo, so v skladu z evropskimi razvojnimi usmeritvami. Poudarek je na konkurenčnosti, novih zelenih delovnih mestih, lokalni samooskrbi s hrano in energijo, medgeneracijskem sodelovanju, aktivnem staranju, rokodelskih znanjih ter spodbujanju inovativnosti. Ključni rezultati: • sodelovanje v 20 evropskih projektih v vrednosti 2,5 mio € s 160 partnerji iz 26 evropskih držav • izvedenih 84 projektov s področja razvoja podeželja v vrednosti več kot 2 mio € • v mrežo samooskrbe s hrano vključenih 70 javnih ustanov in 200 kmetijskih ponudnikov • pomoč pri ustanovitvi več kot 900 podjetij • preko 4.000 podjetniških svetovanj • 450 izobraževanj z 12.000 udeleženci za turistične ponudnike, kmete, podjetnike, rokodelce, mlade, učitelje in prebivalce • 550 izdanih v brošur in drugih gradiv za promocijo območja • preko 4.000 objav v medijih • 10 lansiranih tematskih produktov • 130 izvedenih dogodkov in prireditev na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju • 76 podpisanih dogovorov o sodelovanju • 9 različnih nagrad/priznanj/certifikatov
  23. 23. 23 dobre prakse zlati kamen 2014 8. OBČINA ŠKOFJA LOKA LOKA K LOKI – celovit pristop k urejanju in upravljanju voda v Občini Škofja Loka Škofja Loka je starodavno mesto, ki je nastalo ob vodi, na strateški točki ob sotočju Poljanske in Selške Sore. Vodo nosi v svojem imenu – loka izvorno pomeni mokroten svet ob vodi. Voda je del njene identitete. Voda ji je stoletja zagotavljala varnost, komunikacijsko povezavo, energetski potencial in plodne naplavine. Z industrializacijo in urbanizacijo je mesto postopoma izgubilo svojo primarno, neposredno vez z vodo, v sedanjem času, pa si ponovno želimo vzpostaviti trajn(ost)ni stik z vodo. »Loko k loki« je tako delavni naslov sklopa povezanih trajnostno naravnanih (komunalno-tehničnih, urbanističnih) projektov in ukrepov, ki jih razumemo kot načrtovano vrnitev k svojim izvirom. Z njimi želimo izboljšati kakovost voda in ustvariti prijetne javno dostopne ambiente, ki reko vračajo ljudem. Na območju celotne občine tako v okviru projekta »Ureditev porečja Sore - odvajanje in čiščenje odpadnih voda vporečjuSore«gradimonovokomunalnoomrežje:13kmprimarnihkanalizacijskihvodovin15kmvodovoda. Posodabljamo Centralno čistilno napravo na Suhi in gradimo novo v Retečah. S tem prebivalcem zagotavljamo kakovostno bivalno okolje, vodam pa želimo vrniti status kopalnih voda, ki omogočajo razvoj zelenega turizma. Dela na CČN Škofja Loka, maj2013
  24. 24. 24 dobre prakse zlati kamen 2014 Z enakim namenom smo lani v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, razpisali natečaj ‘’Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditve obrežja obeh Sor’’, s katerim želimo strokovno in celovito urbanistično in krajinsko arhitekturno urediti staro mestno jedro in rečno obrežje, vključno s kopališčem ob Poljanski Sori. Z natečajem želimo na sonaraven način urediti rečne brežine, s sistemom obvodnih sprehajalnih poti pa želimo mestu vrniti nekdanji stik z vodo. Prvi konkretni projekt so to poletje izvedeni protipoplavni ukrepi za zaščito Podna – ureditev Selške Sore na območju Krevsovega jezu, ki so lep primer, kako lahko tehnično-regulacijski ukrep, nadgradi- mo s sonaravno krajinsko ureditvijo in trajnostnim oblikovanjem ter tako dobimo zelen obvodni pros- tor izjemne kakovosti - na vozlišču poti loških šol: srečevališče, ki kar vabi k druženju, posedanju in pomenkovanju, tik nad mističnim, hipnotičnim tokom reke…. LetošnjepoletjesejenabregovePoljanščicevrnilotudikopališče.Zzačetkomcelovitegaurejanjaširšegaobmočja kopališča,poglobitvijostrugeinpostavitvijonovegatrajnostnozasnovanegagostinskegaobjekta,zasnovanega,je mesto, ki je pred vojno slovelo po svojem letoviškem turizmu, spet dobilo nazaj priljubljeno mestno plažo. Protipolavna zaščita na Selški Sori, september 2013 Kopališče v Puštalu v 50-ih letih. Meja natečajnega območja
  25. 25. 25 dobre prakse zlati kamen 2014 V prihodnje bi želeli na območju sedanje klavnice, ki se nahaja ob sotočju Sor urediti družabni center in prireditveni prostor. Omenjeni prostor ima izjemen ambientalni potencial – tu se mesto najbolj približa vodi, vendar obstoječa klavnica, ta stik onemogoča. Sotočje je tudi naravno stičišče obrečnih sprehajal- nih poti ob Poljanski in Selški Sori. Vzpostavitev krajinskega parka Reteške Loke ob reki Sori, s katerim bi zavarovali del dobro ohranjen- ega prostora, ki s prodišči, lokami in drugimi biotopi predstavlja zanimiv preplet naravne in kulturne pokrajine (tu je ohranjen tudi manjši mlin). V zavarovanem območju bi lahko obiskovalcem predstavili prvobitni svet obvodnih lok, ki je tod obstajal, pred začetkom urbanizacije. S takšnim celovitim trajnostnim pristopom pri urejanju vodnega in obvodnega prostora želimo našemu mestu in celotni lokalni skupnosti ponuditi novo razvojno priložnost in omogočiti zeleni razvojni zagon. Tudi v prihodnje si želimo urejeno in obenem funkcionalno mesto, z jasno izoblikovano (ob)vodno identiteto, ki bo predstavljalo prijeten bivalni ambient za njegove prebivalce ter prepoznavno turistično in rekreacijsko destinacijo, privlačno tudi za investitorje.
  26. 26. 26 dobre prakse zlati kamen 2014 9. OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE Trajnostni razvoj občine šmarješke toplice Na Občini Šmarješke Toplice se dobro zavedamo vseh naših naravnih danosti in kulturnih vrednot, kat- era so ena izmed naših glavnih prioritet. Ohranjanje narave in krajine je naša glavna skrb, zato Občina pri svojih projektih upošteva trend trajnos- tnega razvoja. V ta namen smo v letu 2013 uspešno zaključili projekt Trajnostni razvoj občine Šmarješke Toplice, rezultati projekta pa so naslednji. Kmečka tržnica V centru Šmarjeških Toplic deluje kmečka tržnica, kjer imajo obiskovalci možnost nakupa pridelkov in predelkov lokalnih ponudnikov (od zelenjave, suhomesnatih izdelkov, do mleka in izdelkov iz medu) ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Tržnica obratuje vsako soboto, od 8.00 do 12.00 ure. Študija o trajnostnem razvoju občine Šmarješke Toplice, ki bo lokalni skupnosti v veliko pomoč pri nad- aljnjih korakih k povečanju samooskrbe z lokalno prehrano, pri razvoju na področju ravnanja z odpadki, energetski sanaciji objektov in kotlovnic. Vse aktivnosti so usmerjene v cilj, da bi se večji porabniki hrane na območju občine občini (šola, hotel, večja podjetje, ipd.) oskrbovali z lokalno pridelano hrano. Blagovna znamka Prid’puj. Izdelki pod blagovno znamko Prid’puj označujejo kontrolirano poreklo izdelk- ov iz območja občine Šmarješke Toplice. Namen združevanja izdelkov je zago- toviti razpoznavnost visoko kvalitetnih, naravnih izdelkov iz naše občine in s tem posredno tudi promocijo le-te.
  27. 27. 27 dobre prakse zlati kamen 2014 Tematska pot »Vir življenjske energije« Tematska pot povezuje najbolj atraktivne naravne in kulturne znamenitosti v občini. Primerna je za kolesarjenje, pohodništvo in nordijsko hojo. S pomočjo nepovratnih evropskih sredstev smo z urbano opremo uredili že 6 točk. Vodnjak v Gorenji vasi Značilnost vodnjaka v Gorenji vasi je njegova oblika, saj je vodnjak sestavljen iz treh delov: izvirnega vodnjaka s periščem, napajališča za živino in lesene „vage“ oz. vzvoda z utežjo za vleko vode iz vodnjaka, V okviru obnove vodnjaka so bila izvedena obnovitvena dela vodnjaka, postavila se je urbana oprema ter uredila pohodna ploščad, s tem je obiskovalcem podana možnost za počitek in sprostitev sredi mirne podeželske vasi. Cerkev Karmelske Matere Božje v Slapih Ob cerkvi so grobovi zadnjih dveh rodbin, lastnic klevevškega gradu, Jombartov in Ulmov,graditelj se- danje cerkve Jurij pl. Moscon je pokopan v grobnici sredi cerkve. Tlakovana površina z urbano opremo na zelenem »otoku« nasproti zidu ob cerkvi je primerna za počitek obiskovalcev cerkve ali tistih, ki so na poti v bližnji Klevevž, kjer si lahko ogledajo izrazito sotesko poteka Radulja, klevevške jame in naravni izvir termalne vode. Cerkev sv. Lenarta na Koglem Cerkev stoji na vrhu razglednega in vinorodnega hriba Koglo (417 m nadmorske višine), ki je najvišja točka v občini Šmarješke Toplice. Urejen je dostop do cerkve, točka počitka za obiskovalce cerkve in vinske gorice, od koder se razprostira čudovit razgled, celo d Kamniško Savinjskih Alp in hrvaškega Slijemena. Na Koglem je razvit tudi turizem v zidanicah.
  28. 28. 28 dobre prakse zlati kamen 2014 Škratova jama v Beli Cerkvi Legenda pravi, da so pred davnimi časi v jami pod Belo Cerkvijo prebivali škratje, ki so ljudem pomagali pri vsakdanjih opravilih. Ko se je v ljudi naselil pohlep in napuh, so se škratje umaknili na bližnji Vinji vrh. Urejana je sprehajalna pot do jame in postavljena urbana oprema. V jami pa vas, če verjamete ali ne, pričaka pravi škrat. Grad Štrlek Grad Štrlek je bil prvič omenjen leta 1247, zato ga uvrščamo med starejše gradove na slovenskem. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Slepškega pri Mokronogu, pozidala sta ga brez dovoljenja tedanjega lastnika posesti, freisinškega škofa (sedanjega munchenskega). Okoli leta 1500 je grad ostal prazen in začel propadati. Kljub temu pa so še danes ohranjene razmeroma obsežne razvaline. Urejana je prijetna sprehajalna pot in točka za sprostitev obiskovalcev. Vsako leto v poletnem času pa ob vznožju ruševin gradu poteka Srednjeveški tabor, katerega namen je prikazati srednjeveško življenje. Obiskovalci imajo možnost sodelovati pri mečevanju, sabljanju, lokostrelstvu, streljanju s topom. Večeri pa so popestreni z romantičnimi srednjeveškimi predstavami. Dobre praksa Tematske poti »Vir življenjske energije« Enoten in celovit pristop k zasnovi in izvedbi tematske poti, ki povezuje turistične ponudnike, oživlja kulturno dediščino in naravne vrednote. Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v občini šmarješke toplice Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v občini šmarješke toplice je izdelana z namenom pridobitve ocene potrebnih investicijskih vlaganj in načina reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod na področju aglomeracij, skladno z zahtevami Operativnega programa in Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.
  29. 29. 29 dobre prakse zlati kamen 2014 10. OBČINA VELENJE V krajinsko arhitekturnem biroju adkrajine d.o.o. se že vrsto let ukvarjamo s problematiko zagotavljanja dostopnosti do prostora in vsebin za vse uporabnike. Ob tem izpostavljamo nujo po zagotavljanju in razumevanju dostopnosti za vse uporabnike in ne vsebinskega ločevanja uporabnikov glede na obliko oviranosti. Vsakdo izmed nas je namreč kdaj oviran, pa naj bo to zaradi vožnje otroškega vozička, hoje z berglami ali pa zaradi težav z vidom. Mestna občina Velenje je v okviru evropskega projekta CLEAR našemu biroju naročila izdelavo Načrta varnih poti za osebe z okvaro vida. Gre za eno od »vsebin«, ki v mestu še ni zagotovljena. Naša naloga je bila predlagati nedvoumno vodenje oseb z okvaro vida skozi mestni prostor, vendar na načine, ki bodo kar najbolj subtilno in oblikovno premišljeno vpeti v mestni prostor. V zadnjih letih smo v biroju, v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije in njenimi člani, razvili celovit sistem, ki naj bi kar najbolj učinkovito omogočal samostojno gibanje oseb z okvaro vida. Ob tem skušamo kakovostno nadgraditi mednarodne uveljavljene načine vodenja s taktilnimi ploščami (rebraste in čepaste plošče) z drugimi minimalnimi intervencijami, ki se oblikovno kar na- jbolje »vklapljajo« v mestno shemo. Vsak Načrt za zagotavljanje dostopnosti je zato mestu lasten, vendar v osnovnih elementih na območju celotne Slovenije enoten. Za Mestno občino Velenje smo pripravili tako imenovani strateški načrt. Gre za sistem poti, ki omogočajo dostopnost za osebe z okvaro vida do vseh pomembnejših javnih ustanov. Poti so logično vpete v sistem javnega potniškega prometa. Na ta način naj bi v prihodnosti omogočili predpogoje za povsem samosto- jno dostopanje do mestnih vsebin tudi osebam z okvaro vida, kar je posebej pomembno tudi z vidika re- habilitacije (celotne družbe). Ukrepi so zasnovani tako, da omogočajo sočasno zagotavljanje dostopnosti tudi za gibalno ovirane, vendar so ob tem kar najmanj vizualno vpadljivo vsidrane v mestno podobo. Mestna občina Velenje je v času priprave Načrta pokazala izredno motivacijo tudi za razširitev vsebin, ki niso »nujni« del strateškega Načrta. Nadgrajujemo Mestni muzej, ki bo v prihodnosti vsebinsko in
  30. 30. 30 dobre prakse zlati kamen 2014 fizično dostopen tudi za osebe z okvaro vida, predvidena je dopolnitev sledilnega sistema za javni prevoz, usposabljanje turističnih delavcev – spremljevalcev. Organiziramo akcije, skozi katere spoznavamo svet senzorno oviranih. Motiviranost zaposlenih na mestni občini je k sodelovanju pritegnila tudi Klub Lions. Aktivnosti so na eni strani »povezale« prebivalce z okvaro vida, na drugi strani pa stopnjujejo zavedanje, da je prostor namenjen vsem nam. In da je zato pomembno, da je premišljeno načrtovan in oblikovan.
  31. 31. Zlati kamen zbornik 2014 © Zlati kamen, 2014 Zlati kamen je skupna blagovna znamka družb Planet GV in SBR. Izdelava zbornika: Planet GV, d.o.o. www.zlatikamen.si

×