Your SlideShare is downloading. ×
Nove priloznosti e-komuniciranja
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×

Introducing the official SlideShare app

Stunning, full-screen experience for iPhone and Android

Text the download link to your phone

Standard text messaging rates apply

Nove priloznosti e-komuniciranja

5,162
views

Published on

Seminar s knjigo GV zalozbe 14.06.2007

Seminar s knjigo GV zalozbe 14.06.2007

Published in: Technology

3 Comments
2 Likes
Statistics
Notes
  • Slideshare je izbrisal besedilo v okvirčkih - glej transcript spodaj za vsebino!
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
  • Slideshare je izbrisal besedilo v okvirčkih - glej transcript spodaj za vsebino!
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
  • Slideshare je izbrisal besedilo v desnem stolpcu - glej transcript spodaj za vsebino!
       Reply 
    Are you sure you want to  Yes  No
    Your message goes here
No Downloads
Views
Total Views
5,162
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
3
Likes
2
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide
  • Transcript

    • 1. Nove priložnosti e-komuniciranja Jasna Suhadolc Ljubljana, 14. 06. 2007
    • 2. Program
      • Kaj je e-komuniciranje in kako se razlikuje od tradicionalnega komuniciranja?
      • Pomen spletne uporabnosti in informacijske arhitekture za pripravo učinkovitih spletnih mest
      • Korporativno bloganje in odnosi z blogerji
      • Komuniciranje 2.0 v praksi: družbeni mediji, spletne skupnosti, podcasting, videocasting, wikiji in družbeni zaznamki
      • Intranet: tehnološka ali komunikacijska odločitev?
      • Pisanje za splet s primeri dobre in slabe prakse
    • 3.
      • Kaj je e-komuniciranje in kako se razlikuje od tradicionalnega komuniciranja?
    • 4. Zakaj e-komuniciranje?
      • Kakovost e-komuniciranja pomembno vpliva na pozicioniranje BZ, učinkovitost celovitega komuniciranja in ugled podjetij...
      • ...uporabniki uporabljajo spletni medij!
      • Komunikatorji potrebujejo nova znanja!
    • 5.  
    • 6. Uporabniki interneta
      • 900.000 uporabnikov interneta
      • Dostop do interneta: 54 % gospodinjstev in 96 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi
      • V starostni skupini 16 - 34 let: 81 % uporabnikov interneta
      • V starostni skupini 35 - 54 let: 50 % uporabnikov interneta
      • vir: SURS, april 2006
    • 7. Razlogi za uporabo interneta
      • Uporabniki obiščejo spletno mesto, ker:
      • iščejo informacijo
      • želijo nekaj opraviti
      • želijo komunicirati
      • GfK Tel.com Monitor 2006 : iskanje informacij za študij, delo in službo.
    • 8.  
    • 9.  
    • 10. Splet 2.0
      • širok spekter spletnih aktivnosti in spletnih orodij nove generacije
      • blogi, podcasti, wikiji, spletne skupnosti ...
      • sodelovanje uporabnikov!
    • 11.  
    • 12. Nov komunikacijski model podcast blog podcast wiki wiki blog spletne skupnosti blog Spletno mesto blog
    • 13.  
    • 14.  
    • 15.  
    • 16.  
    • 17.  
    • 18.
      • Pomen spletne uporabnosti in informacijske arhitekture za pripravo učinkovitih spletnih mest
    • 19. Spletna mesta
      • Korporativno spletno mesto
      • Spletno mesto blagovnih znamk
      • Spletna skupnost
      • Spletne aplikacije
      • Spletne trgovine
      • Ekstranet (B2B)
      • Intranet
      • Novinarsko središče
    • 20. Grafično oblikovanje Informacijska arhitektura Informacijske tehnologije PR Pisanje za splet Marketing Management Uporabniška izkušnja Spletno komuniciranje Spletna uporabnost
    • 21.  
    • 22. Spletna uporabnost
      • Navigacija
      • Vstopna stran
      • Iskanje
      • Tiskanje s spleta
      • Pisanje za splet
      • Testiranje
    • 23. Spletne konvencije
    • 24. Procesi
    • 25. Vstopna stran
    • 26. Iskanje
    • 27. Tiskanje s spleta
    • 28. Pisanje za splet
    • 29. Raziskovanje uporabnikov
      • Primarne in sekundarne raziskave
      • Namen:
      • spoznati uporabnike,
      • ugotoviti, kaj želijo in potrebujejo,
      • kakšni so njihovi interesi,
      • kakšne so njihove komunikacijske potrebe,
      • kako uporabljajo spletna mesta, s kakšnim namenom,
      • kako zagotoviti, da se bodo vračali na spletno mesto (in se odločili za nakup)...
    • 30. Raziskovanje uporabnikov
          • testiranje obstoječega spletnega mesta pred prenovo,
          • testiranje grobih osnutkov na papirju (papirni prototip),
          • testiranje prototipa spletnega mesta (testiranje delov spletnih mest, ki že delujejo),
          • testiranje ključnih nalog na spletnem mestu pred objavo.
    • 31. Informacijska arhitektura
      • »... je umetnost in znanost strukturiranja in klasificiranja spletnih mest in intranetov z namenom pomagati ljudem najti in uporabiti informacije«.
      • Louis Rosenfeld in Peter Morville
      • Information Architecture for the World Wide Web
    • 32.  
    • 33.  
    • 34.  
    • 35.  
    • 36.
      • kontaktne informacije,
      • osebna izkaznica podjetja,
      • predstavitev podjetja v programu MS PowerPoint,
      • sporočila za medije,
      • foto- in videogradivo (tudi v velikih formatih za tisk),
      • spletni obrazec za obveščanje po e-pošti/sms,
      • koledar dogodkov,
      • pogosta vprašanja,
      • predstavitev vodstva in drugih sogovornikov (življenjepisi, fotografije),
      • publikacije (na primer letna poročila),
      • sorodne povezave (interne, eksterne),
      Novinarsko središče - možnosti
      • finančne informacije,
      • forumi in klepetalnice,
      • govori,
      • logotipi,
      • iskalnik, na primer po sporočilih za medije (po datumih, temah, geografski lokaciji, ključnih besedah),
      • kliping,
      • komentarji (mnenja) podjetja,
      • spletna prijava na prejem sporočil za medije,
      • registracija,
      • novice,
      • povezave na sorodna spletna mesta,
      • mednarodne novice.
    • 37.
      • Ne načrtujte več kot lahko vzdržujete!
      Novinarsko središče
    • 38.
      • Korporativno bloganje in odnosi z blogerji
    • 39. Anatomija bloga
    • 40. Blogosfera v tujini
      • Technorati:
      • trenutno 86.2 mio blogov, konec leta 2006 “le” 60 mio
      • vsak dan 175 . 000 novih blogov
      • Vsak dan preko 1.6 mio zapisov (18 zapisov vsako sekundo!)
    • 41. Blogosfera v Sloveniji
    • 42.  
    • 43.  
    • 44. Iskalniki
      • Google Blog Search  blogsearch.google.com 
      • BlogPulse  www.blogpulse.com 
      • Sphere  www.sphere.com 
      • Technorati  www.technorati.com 
      • Siblogs  http://www.siblogs.com 
      • Blogorola  http:// www.blogorola.com 
    • 45.  
    • 46. RSS
      • RSS = real simple syndication
      • način prikazovanja vsebine, ki je objavljena na blogu (ali na “klasičnem” spletnem mestu!)
      • največkrat naslovi in povzetki
      • zmanjšanje informacijske preobremenjenosti
      • ni spama
      • uporabno takrat, ko se vsebina pogosto osvežuje
      • RSS-program: Google Reader, FeedDemon, Bloglines, NewsGator...
    • 47. RSS
    • 48. Korporativni blogi
      • Razlogi in cilji? Npr:
          • ker lahko povedo svoje mnenje v realnem času,
          • ker lahko direktno odgovarjajo kritikom na drugih blogih, pa tudi kritičnim komentarjem na lastnem blogu,
          • ker dobijo priložnost resnično dvosmernega komuniciranja, ki je dinamično in personalizirano,
          • ker so blogerji pomembna skupina deležnikov, ki jih je treba poslušati, informirati in z njimi diskutirati,
          • ker je bloganje preprosto in stroškovno ugodno orodje za oblikovanje blagovnih znamk,
          • ker blogi vplivajo na pozicijo v spletnih iskalnikih in tudi povečujejo promet z iskalnikov na bloge,
          • itd.
      • Korporativni blogi v Sloveniji in tujini
    • 49.  
    • 50.  
    • 51.  
    • 52. Kako blogati?
      • Jezik in slog pisanja
      • Avtor(ji)
      • Pogostost
      • Vsebina
      • Oblika
      • Dolžina
      • Komentiranje
      • Promocija
      • Merjenje učinkovitosti
      • Ghostblogging in anti-astroturfing
    • 53.  
    • 54.  
    • 55. Odnosi z blogerji
      • So blogerji = mediji?
      • Ali so odnosi z blogerji = odnosi z mediji?
      • Tradicionalni mediji in blogi
      • Vloga komunikatorjev?
    • 56. Odnosi z blogerji
      • 4 ključne sestavine programa za odnose z blogerji:
        • prepoznajte ustrezne blogerje za svoj produkt ali storitev,
        • prebirajte njihove zapise, dobro jih spoznajte in redno komentirajte zapise na njihovih blogih,
        • ko jih bolje spoznate, jim pošljite vsebine, ki si jih želijo (prej jih vprašajte za dovoljenje), le tako bodo pravi glasniki vaših produktov in storitev, saj bo njihovo navdušenje resnično,
        • stalno spremljajte blogosfero in osvežujte adremo blogerjev.
    • 57. Etični kodeks - primer
      • VIR: Charlene Li, Forrester Research
        • Govoril bom resnico.
        • Pisal bom namerno in točno.
        • Napake bom priznal in jih hitro popravil.
        • Ohranil bom izvirni zapis in uporabil popravke, da pokažem, kjer sem naredil spremembe z namenom ohranjanja integritete svojih objav.
        • Nikoli ne bom izbrisal zapisa.
        • Ne bom izbrisal komentarjev, razen če so nezaželena reklamna sporočila (angl. ) ali niso v skladu s temo (angl. off-topic).
        • Na e-pošto in komentarje bom odgovarjal, kadar je primerno, in to bom storil hitro.
        • Trudil sem bom za visoko kakovost v vsakem zapisu, vključno z osnovnim preverjanjem črkovanja.
        • Držal se bom teme.
        • Nestrinjanje z drugačnimi mnenji bom izkazal spoštljivo.
        • Delal bom neposredne povezave na spletne in originalne vire.
        • Razkril bom konflikte interesov.
        • Zasebne teme bom ohranil zasebne, saj bi debatiranje o njih vplivalo na moje osebne in delovne odnose.
    • 58. Flog
    • 59.
      • Komuniciranje 2.0 v praksi: družbeni mediji, spletne skupnosti, podcasting, videocasting, wikiji in družbeni zaznamki
    • 60. Spletne skupnosti
      • Myspace
      • Flickr
      • YouTube
      • Google Video
      • LindkdIn
      • Reddit
      • Digg
      • Second Life
    • 61.  
    • 62. Podcasti
      • Preprosto kreiranje, vsak se ga lahko nauči v nekaj urah - vsakdo je lahko založnik.
      • Trenutno več podcastov kot je na svetu radijskih postaj (Feedburner: 44.000)
      • Tudi v Sloveniji
    • 63.  
    • 64. Wiki
      • Namenjen predvsem skupinskemu delu
      • Uporabniki lahko dodajajo vsebino, jo brišejo itd.
      • Najbolj znan wiki je Wikipedia
    • 65.  
    • 66.  
    • 67. Družbeni zaznamki
      • Social bookmarking
      • Folksonomije - način, kako uporabniki označujejo vsebino, da jo je mogoče čim lažje najti
      • Del.icio.us - odličen tudi za raziskovanje
    • 68.  
    • 69. Top 10 ovir za družbene medije
      • … kot smo jih identificirali na konferenci v Londonu (junij 2007)
      • The lack of a demonstrable business case – 72%
      • A resistance to change (management and staff). – 34%
      • A fear of loss of control/ a real loss of control – 44%
      • A fear of transparency (amongst senior management) – 37%
      • Not a sufficiently high priority – 34%
      • A fear of misuse – 34%
      • A lack of employee access (language, infrastructure etc.) – 28%
      • Lack of clarity over implementation – process and technology – 28%
      • No clear measurement for success. – 28%
      • Compliance and regulation. – 12 %
    • 70. Primer Dove
    • 71. Raziskovanje interneta
      • Iskalniki
      • Storitve kot je Google Aletrs…
      • Iskalniki po blogih
      • Forumi
      • Družbeni zaznamki
      • Wikipedia
      • Audio in video zapisi
    • 72.  
    • 73.
      • Intranet: tehnološka ali komunikacijska odločitev?
    • 74. Namen
      • Ker “ga imajo vsi”?
      • Učinkovitost internega komuniciranja?
      • Povečanje produktivnosti?
      • Potrebna je jasna strategija in določitev ciljev!
    • 75. Prednosti
      • dostopnost 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu,
      • omogoča dvosmerno komuniciranje s podjetjem,
      • vzpostavlja okolje za delitev znanja,
      • omogoča hitro informiranje zaposlenih,
      • dostop do zmogljivega arhiva informacij na enem mestu,
      • pomaga zaposlenim pri delu z vključitvijo dokumentnih sistemov, možnosti shranjevanja datotek in drugih aplikacij v intranet,
      • pomaga ustvarjati neformalne skupine,
      • vzpostavlja okolje za medsebojno komuniciranje in sodelovanje zaposlenih,
      • vzpostavlja okolje za inovacije
    • 76. Slabosti
      • včasih je osebna komunikacija bolj primerna,
      • pri osnovnih intranetih, ki imajo malo interaktivnih vsebin in vključenih aplikacij, več naštetih prednosti ne drži,
      • investicija v načrtovanje in razvoj intraneta je navadno precejšnja,
      • varnostni vidik (možnost vdora v sistem),
      • neažurne informacije na intranetu, zaradi česar zaposleni dodatno porabljajo čas za iskanje pravih informacij,
      • majhen delež zaposlenih, ki delajo z računalnikom, zmanjšuje učinek intraneta, čeprav so zaposlenim, ki nimajo neposrednega dostopa do intraneta, na voljo informacijski kioski.
    • 77. Kompleksnost intraneta
      • Zbirka dokumentov
      • Orodja za lažje delo in sodelovanje
      • Orodja za medsebojno komuniciranje
      • Interaktivne vsebine
      • Črpanje vsebine iz več virov in personalizacija
    • 78. Ga bodo zaposleni uporabljali?
      • Da, če je intranet uporaben !
      • Promocija intraneta preko drugih komunikacijskih kanalov (letak, oglasna deska, bilten, e-bilten, podpora vodstva, posebne vsebine, branding…)
    • 79. Koledar
    • 80. Koledar
    • 81. Koledar
    • 82. Knjižnica
    • 83. Forum
    • 84. Dokumenti
    • 85. Merjenje uspešnosti
          • zmanjšanje stroškov
          • pomembnost vira informacij za zaposlene
          • obiskanost intraneta
          • povratne informacije
          • hitrosti objav in stroški intranet vs. tisk
          • čas za posamezne naloge
          • zmanjšanje stroškov dela
          • večje zadovoljstvo uporabnikov
          • večja obiskanost in uporaba določenih funkcionalnosti
          • izboljšana delitev informacij - organizacijska klima.
    • 86. Intranet 2.0
      • Zamik internet > intranet cca. 2 leti
      • Uvedba spletnih skupnosti, blogov, podcastov, RSS, wikijev, družbenih zaznamkov, takojšnjega sporočanja, ocenjevanja vsebin, slik in videa ter personalizacija
      • Večja sodelovanje in vpletenost zaposlenih!
      • Wiki ali blog ali intranet?
    • 87. IBM in WorldJam
      • 72 ur
      • E-pošta predsednika uprave 300.000 zaposlenim
      • Neformalno komuniciranje o uspešnosti dela
      • Vsaka tema svoj forum, moderirano
      • Večkrat ponovili, velik uspeh
      • 30.000 objav v forumih
      • 35 najbolje ocenjenih idej > izvedba
    • 88.
      • Pisanje za splet
    • 89. Pisanje za splet - izhodišča
      • 79% ljudi besedila na zaslonu ne bere, temveč skenira.
      • Ljudje berejo besedilo na zaslonu 25% počasneje kot v tisku.
      • Vizualna resolucija tiska povprečne knjige je 277 krat ostrejša kot vizualna ostrina povprečnega monitorja.
      • Še vedno imajo nekateri uporabniki omejen čas dostopa do interneta.
      • Vir: Jakob Nielsen
    • 90. Organizacija vsebin po…
          • datumu,
          • kraju,
          • temi,
          • avtorju,
          • nalogi,
          • ciljni javnosti, ki so ji vsebine namenjene,
          • lokaciji,
          • hierarhiji,
          • abecednem redu.
    • 91. Priprava vsebin
      • Določanje ciljnih javnosti in njihovih potreb (segmentacija, uporabniški scenariji, persone)
      • Analiza in načrtovanje (IA, navigacija)
      • Raziskovanje virov vsebin, izbor in priprava vsebin
      • Urednikovanje, vzdrževanje in osveževanje vsebine
    • 92. Sistemi za objavo vsebin
      • pisec napiše besedilo in doda slikovno, avdio- in videogradivo, vpiše metapodatke,
      • lektor dobi po e-pošti obvestilo, da ga v sistemu za urejanje čaka besedilo za lektoriranje,
      • urednik prav tako dobi sporočilo, da je besedilo lektorirano (lahko pa tudi že prej obvestilo, da besedilo čaka na lektorja) in da čaka njegovo potrditev, in šele z njo je besedilo dejansko objavljeno na spletnem mestu.
    • 93. Uporabno besedilo
        • Čim manj “balasta”
        • Pove čanje berljivosti besedila (alinej e, poudarki, mednaslovi …),
        • Krajše besedilo
        • Povzetki besedila na začetku.
    • 94. Vsebina
        • Slog pisanja
        • Naslovi in mednaslovi
        • Poudarki
        • Povezave
        • Obrnjena piramida
        • Povzetki
        • Grafika
        • Alineje
        • Dolžina
        • Tisk
    • 95. Pogoste napake
      • Pisanje o pisanju (“spodaj preberite…”)
      • Pisanje z VELIKIMI ČRKAMI
        •  kričanje
      • Poudarki, ki so podčrtani
        •  uporabniki menijo, da je povezava
    • 96. Primer: besedilo v tisku
        • Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija med najuspešnejšimi tranzicijskimi državami in se po temeljnih kazalcih vse bolj približuje in izenačuje z državami članicami EU. Ima stabilno gospodarsko rast, uravnotežene stabilne javne finance, odprto gospodarstvo, uspešno monetarno politiko, padajočo brezposelnost ter predvsem vse možnosti, da svoj razvoj še bolj pospeši.V letu 2000 je BDP znašal 9.105 USD , merjen z indeksom kupne moči pa preko 14.000 USD, kar predstavlja več kot 70% povprečja EU. Stopnja brezposelnosti se je začela zmanjševati leta 1993 in je s 15% padla na 12% v letu 2000. Stopnja brezposelnosti po metodologiji ILO je bila v letu 2000 7,29%, kar je nižje kot v nekaterih državah EU. Izvoz je v letu 2000 dosegel 59,1 % BDP.
    • 97. Primer: objava na spletu
      • Slovenija je med najuspešnejšimi tranzicijskimi državami. Po temeljnih kazalcih se vse bolj izenačuje z državami članicami EU:
      • stabilna gospodarska rast
      • uravnotežene stabilne javne finance
      • odprto gospodarstvo
      • uspešna monetarna politika
      • padajoča brezposelnost
      • vse možnosti, da svoj razvoj še bolj pospeši
      •  
      • Makroekonomski p odatki za leto 2000:
      • BDP :
      • 9.105 USD
      • merjen z indeksom kupne moči: preko 14.000 USD (več kot 70% povprečja EU)
      • Stopnja brezposelnosti :
      • 12% (zmanjšanje s 15% od leta 1993)
      • po metodologiji ILO: 7,29% (nižje kot v nekaterih državah EU)
      • Izvoz : 59,1 % BDP
    • 98. Poglejmo nekaj primerov
      • www.zmprizma.si
      • www.istrabenz.si
      • www.mobitel.si
      • www.simobil.si
      • www.dinersclub.si
    • 99. Več informacij?
      • Jasna Suhadolc, [email_address]
      • www.virtua.si