• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Razvoj spletnih aplikacij
 

Razvoj spletnih aplikacij

on

  • 2,384 views

Gradivo pri modulu Razvoj spletnih aplikacij

Gradivo pri modulu Razvoj spletnih aplikacij

Statistics

Views

Total Views
2,384
Views on SlideShare
2,384
Embed Views
0

Actions

Likes
0
Downloads
7
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Razvoj spletnih aplikacij Razvoj spletnih aplikacij Presentation Transcript

    • Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij (RSA) Islam Mušić, prof. Elektro in računalniška šola
    • Snov
      • Internet in storitve interneta. Internetni protokoli.
      • Splet. Html. Css. XML.
      • Skriptno programiranje. Objektno programiranje.
      • Spletni portali – uporaba.
      • Komuniciranje s strankami. Dokumentacija . Testiranje.
      • Varnost. Zaščita. JavaScript. Ajax.
      • Framework (Ogrodja). MVC.
      • WEB 2.0
    • Cilji
      • Pri tem modulu bomo izdelali …
      • KAJ ????
    • Vprašanja, ideje ...
    • Splet???
    • Splet, internet
      • Poišči na Googlu kaj je eno in kaj drugo.
      • Napiši si storitve interneta .
      • Odgovori zakaj internet in splet nista eno in isto.
    • Internet - ponovitev
      • Medmrežje – omrežje omrežji.
      • Je globalni sistem med seboj povezanih omrežij, ki
      • med seboj izmenjujejo podatke s pomočjo
      • internetnih protokolov (Fikcija, marec 1946).
      • TCP/IP .
      • Storitve:
      • Splet, E-pošta, FTP, IPTV, VoIP, IM, ...
      • Referati?
    • Omrežja – Internetni protokoli
      • Je skupina komunikacijskih protokolov, ki se
      • uporabljajo za internet in podobna omrežja
      • EKI , VOS
      • Najpomembnejša protokola sta:
      • IP – Internet Protocol
      • TCP – Transmission Control Protocol
    • IP
      • Dostavlja
      • pakete od pošiljatelja do naslovnika
      • Najbolj razširjen je IPv4 (IETF: RFC 791, september 1981)
      • Najnovejši je IPv6 (IETF: RFC 2460, od 1996 naprej) – večji naslovni prostor
    • TCP
      • Zagotavlja
      • zanesljivo dostavo paketov v pravilnem vrstnem redu
      • Nadzoruje velikost sporočil
      • Nadzoruje hitrost izmenjave sporočil
      • Nadzoruje zasedenost omrežja
      • Vrata
      • Določajo končno točko prejemnika v enem gostitelju
      • 16-bitna vrednost (0-65535)
    • WIKI ???
      • http://im.scv.si/wiki
      • Oglejmo si …
    • Splet
      • Začetnik je Sir Tim Berners-Lee, ki je predlagal
      • hipertekstni informacijski sistem v CERN-u
      • Sistem kasneje preimenovan v “World Wide Web”
      • Do konca leta 1990 je Berners-Lee implementiral
      • prototip HTTP protokola
      • Sredi leta 1991 sta bila v CERN-u na voljo strežnik
      • in brskalnik (odjemalec)
      • V začetku 1993 je 50 spletnih mest uporabljalo
      • HTTP strežnike, 200 do jeseni
    • HTTP Je WWW protokol (poznan tudi kot Request & Response) Brskalniki komunicirajo preko http Strežniki komunicirajo preko http Torej je komunikacijski protokol med strežnikom in odjemalcem (brskalnikom)
    • Delovanje http HTTP uporablja preprost pogovorni vzorec: brskalnik se poveže s strežnikom preko porta začne dialog s prošnjo za datoteko na strežniku strežnik nato odgovori brskalniku nazaj in pošlje datoteko
    • Request & Response
    • Prikaz strani Brskalnik dobi od strežnika datoteko v obliki HTML (povezave, slike ...). Analiza HTML Ugotovi, da potrebuje še vsebine za pravilen prikaz strani (recimo sliko). Ko se to zgodi, brskalnik začne še eno HTTP zahtevo za vsako sliko.
    • Prikaz strani
    • Vrste vsebine
      • Poznamo več vrst vsebine, od tega je odvisno kako
      • vsebino obravnava odjemalec (npr. brskalnik):
      • text/plain
      • text/ html
      • text/xml
      • application/pdf
    • Protokol s stanjem Kadar protokol podpira stanje, to pomeni, da omogoča izmenjavo vrste ukazov med odjemalcem in strežnikom. Strežnik pri tem ves čas “ ohranja stanje ” odprte povezave, ki se imenuje tudi seja. Med protokole s stanjem štejemo FTP, SMTP, POP3
    • Protokol brez stanja Življenjska doba povezave je le v času izmenjave sporočila zahteva/odgovor. Zato ne obstaja avtomatski način vzdrževanja seje med več zaporednimi sporočili zahteva/odgovor. Posledica je, da ne moremo združiti več zahtev v eno – npr. zahtevati spletne strani skupaj z vsemi slikami.
    • Zahteva / Odgovor
    • Majhen test telnet google.com 80 GET /search?q=Islam+Mušić Results (HTTP/1.0 200 OK ...) Enostavno
    • Http zahtevki GET Najbolj pogosta metoda za pridobitev vsebine datoteke. POST Podobno kot GET, samo da je telo zahtevka vsebuje podatke ki jih želimo sporočiti strežniku . PUT Se uporablja za pošiljanje datotek na ciljni spletni strežnik. DELETE Redko implementirani.. zbriše dotično datoteko z strežnika.
    • Nekaj rezultatov 200 OK (datoteka najdena) 404 (File not found) 302 (Resource has moved) 500 (Internal server error)
    • Statusne kode
      • Imajo več razredov:
      • 1xx: informativne
      • 2xx: označujejo uspešne odgovore
      • 3xx: zahtevajo preusmeritev
      • 4xx: napake na strani zahteve (odjemalca)
      • 5xx: napake na strani strežnika
    • URI – Universal Resource Identifier
      • Največkrat ga srečamo pod drugim imenom:
      • URL – Universal Resource Locator
      • Čeprav ne gre za isti pojem se v praksi največkrat
      • uporablja URL
    • Struktura URL
      • shema://gostitelj[:vrata#]/pot/;[parametri]
      • [?poizvedovalni-niz]
      • [#sidro]
      • Shema določa protokol s katerim je možno dostopati do vira, npr. HTTP
      • Gostitelj – ime ali IP naslov strežnika, na katerem je dostopen vir
      • Vrata – neobvezen del naslova, ki določa vrata na katerih posluša strežnik. Za HTTP običajno 80
    • Struktura URL
      • Pot – logično gledano je to struktura imenikov, ki vodi
      • do vira, kar je običajno pri FTP, HTTP strežnikih
      • URL parametri – neobvezni, včasih se niso toliko
      • uporabljali, danes se predvsem za prenos podatkov o
      • seji z Java Servlet API – naveden je takoj za podpičjem
    • Struktura URL
      • Poizvedovalni niz – neobvezni del URL, vsebuje
      • dinamične parametre, ki so povezani z zahtevo. Od
      • poti je ločen z znakom “?”, več parametrov je ločenih z
      • znakom &, ime parametra je ločeno od spremenljivke z
      • enačajem
    • Struktura URL
      • Sidro – neobvezni del URL, določa ime pozicijske
      • oznake v okviru vsebine, ki jo nalagamo – podobno
      • označbi v knjigi
    • Relativni/absolutni URL
      • Pri odpiranju spletnih strani običajno uporabljamo
      • absolutni URL, npr: http://www.google.com
      • V okviru ene spletne strani običajno uporabljamo
      • relativne naslove za dostop do dodatnih virov
      • /index.html
      • /scripts/skripte.js
      • ../images/slika.jpg
    • HTML ( HyperText Markup Language ) je označevalni jezik za izdelavo spletnih strani Tim Berners-Lee (W3C) Internet Engineering Task Force (IETF) HTML 4.01 (24.12.1999) HTML5 (v razvoju; cca. 2012)
    • HTML ni programski jezik koda zapisana v ASCII (sistemska neodvisnost) TAG (značke, oznake)
    • Uvod HTML je kratica za HyperText Markup Language je jezik za objavljanje na svetovnem spletu podmnožica mednarodnega standarda za izmenjavo elektronskih dokumentov imenovan SGML (Standard Generalized Markup Language) HTML ponuja: elektronsko objavo dokumentov z besedili, tabelami, fotografijami, preusmeritve, uporaba obrazcev,…
    • HTML - oznake oznaka je vedno zaprta med znaka za večji in manjši < in > oznaka velja od mesta klica do mesta preklica, za preklic oznake pred oznako postavimo poševnico / nekatere oznake in elementi lahko vsebujejo tudi atribute
    • XHTML - uvod XHTML je naslednji korak v razvoju jezikov, ki se uporabljajo za objavljanje v spletu. Je jezik, ki zadostuje vsem pravilom jezika XML. Dokumente XHTML 1 je mogoče napisati tako, da so popolnoma združljivi z različicami jezika HTML 4.01.
    • XHTML Uporablja HTML značke, ki pa jih je potrebno zapisati po pravilih pisanja XML Obstajajo razlike med XHTML in HTML
    • XHTML Vsak XHTML dokument se mora začeti z deklaracijo tipa dokumenta (Document Type Definition). DOCTYPE deklarira različico XHTML, na kateri temelji dokument. Poznamo tri različne deklaracije (Strict, Transitional, Frameset). <!DOCTYPE html PUBLIC &quot;-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN&quot; &quot;http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-transitional.dtd&quot;>
    • XHTML
      • XHTML 1.0 Strict – prepovedana uporaba značk, ki opisujejo izgled spletne strani
      • XHTML 1.0 Transitional – dovoljena uporaba značk, ki opisujejo izgled spletne strani
      • XHTML 1.0 Frameset – Dovoljena uporaba „frameov“
      • XHTML 1.1:
      • <!DOCTYPE html PUBLIC &quot;-//W3C//DTD XHTML 1.1//EN&quot;
      • &quot;http://www.w3.org/TR/xhtml11/DTD/xhtml11.dtd&quot;>
    • XHTML Mala začetnica Vsi elementi morajo biti zaključeni Gnezdenje Atributi se ne smejo krajšat
    • XHTML <?xml version=&quot;1.0&quot; encoding=&quot;utf-8&quot;?> <!DOCTYPE html PUBLIC &quot;-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN&quot; &quot;http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1- transitional .dtd&quot;> <html xmlns=&quot;http://www.w3.org/1999/xhtml&quot; xml:lang=&quot;sl&quot;> <head>   <title>naslov dokumenta v naslovni vrstici </title>     </head>     <body>        <!-- telo oz. vsebina -->     </body> </html>
    • Spletni portali
      • Kaj je spletni portal?
      • Zakaj spletni portal ?
      • Prednosti vs. Slabosti
    • Spletni portali
      • Poznamo več vrst spletnih portalov, ki se običajno delijo glede na uporabo
      • CMS (content management system)
      • LMS (learning management system)
      • Groupware (collaborative web software)
      • ECM (enterprise content management)
      • Bug tracking system
      • ...
    • CMS
      • urejanje strani brez znanja označevalnega
      • jezika HTML.
      • samostojno spreminjamo besedila , slike in druge elemente spletne strani brez pomoči
      • Joomla. WordPress. Drupal. TYPO3. e107.org. Serendipity. CMS Made Simple. Ocportal. ImpressCMS. XOOPS. …
      • Referati!!!
    • LMS
      • Sistem za upravljanje učenja.
      • Dostavo učnih vsebin, ki omogočajo dostopnost kadarkoli in kjerkoli.
      • Moodle. Dokeos. aTutor. Sakai. Claroline. Chamilo. eFront. ILIAS. OLAT.
      • Referati!!!
    • Groupware
      • namenjene za pomoč ljudem, ki so vključenih v skupni nalogi, da bi lažje dosegli svoje cilje .
      • Zimbra. Collabtive. DotNetNuke. eGroupWare. Group-Office. Jumper 2.0. Tiki Wiki CMS Groupware.
      • Referati!!!
    • Groupware
      • Čas in stroške upravljanja
      • Online chat, takojšnje sporočanje, telefonija, videokonference, spletne konference, Data konference
      • Souporaba aplikacij, E-pošta , faksiranje, glasovne pošte,
      • Wikiji, spletno objavljanje, Revizijski nadzor, Grafi/Statistika
      • Različice dokumenta, delitev dokumentov, dokumentno skladišče, vrednotenje in ankete
    • ECM
      • Enterprise content management
      • Namenjen za lažje poslovanje oz. podjetjem, da lažje poenotijo vse vrste poslovanja.
      • ECM kontolira več vrst dokumentov (doc, img …) in jih objavlja tudi po drugih „mrežah“ ne le na spletu.
      • Z ECM lahko: Ustvarjamo vsebine, beležimo spremembe dokumentov, definiramo potek dela, iskalnik, kreiranje XML/PDF/HTML, omogoča razširitev, podpora certifikatom, kontrola dostopa ...
    • ECM
      • V ECM običajno najdemo:
      • Dokumentni sistem (Document Management),
      • Web Content Management (CMS),
      • Records Management (Upravljanje z zapisi),
      • Document Imaging (Digitalizacija dokumentov),
      • Document-Centric Collaboration (Sodelovanje več članov določenega tim pri določenih nalogah).
    • Bugtracking (Issue tracking system)???
      • Je spletni portal narejen za doseganje boljše kakovosti storitev , ki jih ponujate, saj uporabniki preko portala objavljajo napake.
      • Običajno je ta sistem vključen v druge večje sisteme (ECM).
      • V veliko pomoč je nadzornikom, saj omogoča spremljanje celotno pot odpravljanje neke napke.
      • Primer: MantisBT, Bugzilla, Redmine ...
    • Namestitev spletnega strežnika BITNAMI , AppServ , XAMPP, LAMP … Apache, PhP, MySQL (PostgreSQL ...), phpmyadmin, (phppgadmin) http://localhost http://127.0.0.1
    • Apache Spletni strežnik Windows / Linux Razširjenost
    • MySQL SUPB Prosto dostopen Razširjen v praksi in literaturi
    • PhP Skriptni jezik Na zaslon uporabnika izpisujemo (X)HTML Podoben C++ Razširjen v praksi Velika skupnost <?php phpinfo(); ?>
    • PhP Končnica .php <?php … ?> Komentar // ali /* in */ Kombinacija HTML in PhP
    • Web 2.0
      • Web 1.0 (1991-2003)
      • 2004 -
      • Tim O'Reilly
      • Web as Platform
      • občinstvo = ustvarjalci
      • Skupnosti okrog storitev
    • Web 2.0
    • Web 2.0
      • FaceBook, MySpace, YouTube, Gmail, Flickr …
      • Blog, socialna omrežja, wiki, RSS, AJAX, mobilnost, CSS, template, standardizacija, dostopnost, modularnost …
      • LJUDJE, SKUPNOST, JAZ, MI
      • Oglaševanje za mene (ozek cilj)
      • MARKETING (prepoznavnost)
    • Web 2.0
      • Law of Attraction
      • Povezovanje ljudi (brezplačno)
      • FaceBook > Google
      • Ustrezno filtriranje, kategoriziranje vsebine
      • Mashup (kobinacija več podatkovnih virov)
      • formiranja hipne množice okrog poljubnega anonimneža
      • MafiaWars
    • Web 2.0
      • RIA (Rich Internet Applications)
      • Prenesti zmogljivost namiznih aplikacij na splet
      • SOA (Services Oriented Architecture)
      • Razširiti možnosti uporabe
      • PERSONALIZACIJA